RIBIČ, RIBIČ ME JE UJEL, UJEL ME JE LE Z BESEDO
Da ne bo pomote - z besedo, ki je ali bo meso postala... Kajti drugačc niti ne more biti, saj je ribiška družina Vevče edina v občini Moste-Polje. Skupaj z mladinci štcje 350 članov, že prekaljenih ribičev je 294). Za primer prenizke vodne gladine Ljubljanice so v ribiški družini Vevče sprejeli sklep. da do preklica ne bodo smeli namakati trnkov.
Članarina. ki znaSa 700 dinarjev. še ni vse. Na podlagi prošnje za članstvo vlogo obravnavajo na izvrSnem ribiškem od-boru. po sprejetju v ribiško družino pa mora vsak član opraviti še ribiški izpit. Poznati mora pravila ribolova. vrste rib. najmanjše dovoljene mcre rib. njihove bo-lczni in siste.n organizacije ribištva.
Vse ribiškc družine se morajo ravnati po petletnem in letnem ribiSkogojitvenem na-črtu. Prizadevajo si za takšno gospodarje-' nje z ribami. ki bi omogočalu maksimalni izkoristek. Če so vodc onesnažene. |c to nemogoče. zato vse prihodke ribieev na-menjajo za poribljavanje vodotokov. Siimo članstvo še nc daje pravice do ribo-lova. treba je imeli ribolovnieo. Ob tcm naj Sc zapišemo. da v vsakem letnem na-črtu namenijo pozornost tudi turističncmu ribolovu domačih in tujih ribičev.
Načrt vsebujc poribljavanje in pričako-van ulov rib v številu in kilogramih. V pct-letnem načrtu so lovišča razmcjena na po-samezne revirje. in sicer na revir Ljublja-nica 45 (od šempeterske zapornice pri Cu-krarni in zapornice pri karlovškem mostu na eni strani do jezu pri vevški papirnici). revir 47 od jezu vevške papirnice do izliva potoka Bcsnica pri Podgradu in manjže potoke oziroma pritoke Ljubljanice.
Letos so rečne ribolovne vode obogatili s približno 10 tisoč ribami. velikimi od 15 do 20 centimetrov. V gojitvene potoke spuSčajo zarod. ki se razvija dve do tri leta. potem ga premestijo v lovne revirje. V go-jitvene revirje pa vsako leto spustijo tudi do dvajset tisoč majhnih ribic, velikih do 5cm.
Iz ribolovnega načrta je tudi razvidno. koliko ribolovnih dni lahko izkoristijo nji-
hovi člani. Vsi skupaj imajo 12.9(X) ribo-lovnih dni. to je pri 350 članih petdeset ribolovnih dni na vsakega. Zanimivo je. da jih ribiči izkoristijo celo manj. kot jim jih pripada. približno dve tretjini.
Na vprašanje. kdaj je najpomembnejša ribolovna sezona pa predsedmk ribiške dntiine Ve\'če Markn Dimnik odgovarja. da jc ribolovna sezona odvisna od vrte rib. Ribiti se ne sme med drstenjem posamcz-nih ribjih vrst. Kljuh temu. da je ribiški pravilnik zelo strog in zapleteno sestav-Ijen. je marsikaj odvisno od morale posa-meznih rihičev. Po eni strani bi želeli. da bi lahko strogo kaznovali kršitelje. ki ne upoštevajo tega pravilnika. po drugi strani pa jih bolijo primeri. ko najrazličnejši po-samezniki. da ne govorimo o veejih tovar-nah (Zima. papirnica Vevče. usnjarna Vrhnika. Fenolit in mesto Ljubljana v ce-loti). spuSčajo strupene snovi v reke. Če-prav so v ribiSki družini na nekaterih me-stih pripravili tudi sterilne steklenice za jemanje vzorcev v primeru onesnaženosti. je žal vse to premalo. če se krtitelji ne zavedajo posledic in (predvsem ponoči) spuščajo v vode strupene odpadke. kisline in druge nevarne snovi.
Vclik problem so ljubljanske zapornice. s katerimi upravlja Hidrotehnik. Zaradi Ijubljanskega Barja nihanje vodne gladine ne sme biti preveliko. Večkrat pa je dru-gače. kot bi moralo biti. Zaradi prehitega zaprtja zapornic del struge ostane suh. s tem pa ni ogrožen le ribji zarod. ampak tudi ikre in ribja hrana. Težave bi rešile avtomatske zapornice ali človek. ki bi znal primerno in z večjim občutkom za ribji zarod ravnati z njimi. Ne le za ribištvo. ampak  za  čistočo okolja  sploh. bi  bilo
nujno ob zapornicah zgraditi »grablje". s pomočjo katerih bi sproti odstranjevali odpadke. ki jih prinaša voda.
Ribiči vsako leto prirejajo očiščevalno akcijo. ki se je mora obvezno udeležiti vsak član rihiške druzine. Družina pa skrbi tudi za športno dejavnost. kjer na suhem occnjujejo metanje obtežilnikov in umet-nih muh v tarčo. pomerijo pa se tudi v športnem ribolovu. Za družabno živije-nie poskrhijo z znanim ribiškim piknikom. na katerem pečejo ribe. ki so jih ulovili na ribiškem tekmovanju. Ob tej priložnosti imajo še srečelov. Čisti izkupiček prav tako porabijo za poribljavanje.
Na različnih mestih Ljubljanice so šte-vilna močvirja. ki so legla komarjev. V ri-biški družini si prizadevajo. da bi jjh z očiš-čenjcm rek in teh mrtvic ozironia zatonov odpravili. Nacrtujejo še izgradnjo manjSih jezov na vseh najših vodotokih. s čimer bi pridobili novo vodno povržino. Hkrati bi s pomočjo teh jezov zadržali veliko talne vode. ki je. kot vemo. pomembna za ohra-nitev podtalnice.
V želji. da bi bile naše vode c'im bolj čiste. se lahku zamislimo nad podatkom. da najbrž ne izkoristimo niti deset odstot-kov poteneiala. ki bi ga Iahko »naplavile« rekc. Ce bi jih zares znali uporabiti. tudi v luristične namene. Reke so navsezadnje naravnu bogastvo in z njihovim onesnaže-vanjem le-to zmanjšuiemo oziroma ga iz-gubljamo. Da bi bile nbe tudi v prihodnje užitne. da bi jih bilo čim več in da bi kot hrana z veliko beljakovinsko vrednostjo bile čim bolj kakovostne. bo treba še mar-sikaj spremeniti. Predvsem pa se zamisliti najprej vsak nad samim sabo. v podjetjih. ki sodijo med velike onesnaževalce. poo-slriti nadzor nad njihovim nemarnim po-četjem in bolj prisluhniti željam ribičev in vseh »uporabnikov« narave. kajti ni ga. ki si ne bi želel živeti v čistem in zdravem okolju.
MILAN SKLEDAR