Novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Massimo Veronese sprašuje župana Reta, zakaj je za samo 3 od 16 novih zaposlitev predvideno znanje slovenščine ¿6 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 8. JANUARJA 2008_ Št. 6(19.096) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) tn tzztv Evrope Breda Pahor Od meje do brezmejnosti. Ta naslov, na včerajšnjem začetnem dnevu ljubljanske mednarodne konference je označeval prikaz kratkometražnih filmov, odlično ponazarja proces, kateremu smo trenutno priča v Evropi. In zelo otipljivo tudi pri nas, ko so z vstopom Slovenije v schengensko območje nekdanje državne meje izginile. Fizično jih ni več, v glavah ljudi ostajajo. Kot npr. pri nas dokaj številnim pripadnikom večinskega naroda še ni prešlo v podzavest spoznanje, da nekdanje Jugoslavije ni več in da zato tudi »Jugo« ne obstaja več. Po nakupe se zatorej zapeljejo v Slovenijo, na kopanje pa poleti na Hrvaško. Banalna opomba j e umestna v podkrepitev teze, da je medkulturni dialog v Evropski uniji, ki združuje vse več držav in ljudi, nujno potreben, ob tem pa tudi izdaja, da ne gre za danost, temveč za proces, ki terja trud in čas. Uvodni takt letošnja leta, ki je v novi Evropi zapisan medkulturnemu dialogu, se je včeraj odigral v Ljubljani, trenutni »evropski prestolnici«. Dejstvo, da Slovenija vimenu medkulturnega dialoga začenja svoj predsedniški semester, krepi njeno vlogo v novi Evropi, ki še ni dokončno obračunala s staro. Tisto, ki jo še zmeraj negativno bremeni nizka stopnja strpnosti in solidarnosti do drugih, drugačnih, bolj izpostavljenih, manj zaščitenih. Medkulturni dialog kot temeljna vrednota: tako sta zapisala organizatorja ljubljanske konference, Evropska komisija in Ministrstvo za kulturo RS, in z izbiro posamičnih tematik, med katerimi je tudi gospodarstvo, še enkrat poudarila, da mora dialog segati prav na vsa področja. ČEDAD - Dan emigranta v znamenju pridobitev manjšine in pravkar odpravljene meje Po uspešnem letu upravičen optimizem Slavnostna govornika sta bila Renzo Mattelig in Roberto Antonaz ČEDAD - Množica udeležencev iz videmske pokrajine, pa tudi s Tržaškega in Goriškega je v nedeljo napolnila čedajsko gledališče Ristori ob tradicionalnem Dnevu emigranta, ki je potekal v organizaciji SKGZ in SSO videmske pokrajine. Ob prisotnosti številnih uglednih gostov iz naše dežele in Slovenije sta imela slavnostna govora ravnatelj Zveze Slovenci po svetu Renzo Mattelig in deželni odbornik Roberto Antonaz. V kulturnem sporedu prireditve, ki jo je povezovala Erika Florean-cig, je nastopil Harmonikarski orkester Glasbene matice iz Špetra pod vodstvom Aleksandra Ipavca. Beneško gledališče in mladi gledališke šole Studio Art pa so nastopili v predstavi Naš jezik skozi čas v režiji Marjana Bevka. Na 4. strani Pritožba FJK na ustavno sodišče proti finančnemu zakonu 2008 Na 3. strani Slovenski Seaway bo v Tržiču gradil kar dve proizvodni hali Na 4. strani Trst: osebni dokumenti še niso vsi dvojezični Na 7. strani V Trstu je umrl glasbenik in mecen Raffaello de Banfield Na 8. strani neapelj - Včeraj protesti in obljuba vlade Odpadki: radikalen poseg Številne šole so bile včeraj zaprte - Vlada napovedala »izredne ukrepe« NEAPELJ - Italijanska vlada obljublja »radikalne ukrepe« proti odpadkom v Kampanji. Sprejela naj bi jih danes, potem ko se je včeraj - kljub posegu vojske - izjalovil poskus zasilne ureditve odlagališča v kraju Pianu-ra pri Neaplju. Številne šole v Ca-serti in drugih mestih so bile zaprte, čeprav je vojska v nekaj urah odpeljala kakih 250 ton odpadkov z ulic. V številnih krajih so ljudje protestirali, ustavili promet in za nekaj ur zasedli železniško postajo v Pozzuoliju. Na 25. strani ljubljana Medkulturni dialog v Evropi LJUBLJANA - V Ljubljani se je včeraj začela dvodnevna mednarodna konferenca Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU, ki je prvi dogodek v okviru slovenskega predsedovanja EU in uvod v slovesnosti ob začetku evropskega leta medkulturnega dialoga. Cankarjev dom so preplavili domači in tuji gostje, predvsem strokovnjaki na področjih, kijih zaobjema konferenca: kultura in umetnost, izobraževanje in znanost, mediji in trajnost-ni ekonomski razvoj, seveda v kontekstu medkulturnega dialoga. Na 23. strani 2 Torek, 8. januarja 2008 ALPE-JADRAN ISTRSKI ZORNI KOT Združitev in schengen Miro Kocjan / Na Hrvaškem so, čeprav ne ravno veselo, sprejeli novo zunanjo schengensko mejo. Zdi se, da jih veliko ne moti, če morajo imeti s seboj kartončke, s katerimi na meji potrjujejo odhod in prihod. Toda to je le videz. Ljudje so namreč prepričani, da bo tudi Hrvaška kmalu članica Evropske unije in da bodo potovali širom po Evropi tako nemoteno kakor zdaj Slovenci. Kdor je dobro razpoložen, pričakuje, da bodo proces vključitve končali že v le-toš njem le tu, če prav to ni sto od stot -no. Res je namreč, da si Evropska unija zamišlja, da bodo kronične težave na Balkanu v glavnem prenehale tedaj, ko bo ves Balkan (ali pa dobršen del Balkana) vključen v Evropo, toda od Hrvaške navzdol, razen ne ka te rih pri me rov, bo do prob -lemi najbrž še težji. Bodimo pač optimisti in pričakuj mo, da slab še kot je se daj, ne mo -re biti. Dejstvo j e, da j e ves Balkan sestavina Evrope, tega pa ne bo mogoče dolgo prezreti. S Hrvaško so trenutno težave zaradi ekološko ribolovne cone, iluzija pa je misliti, da bo to trajalo v nedogled. Tudi Hrvaška se bo morala sprijazniti s tem, da Jadransko morje ni samo njeno in da se mora o meji dogovoriti najprej s so se di, ka kor zah te va tu di Ev -ropska unija. Predsednik Sanader še ni dokončno sestavil vlade, parlament je še ni sprejel, vendar nesporno trdi, da se zaveda, da se mora predhodno pogovoriti z Italijani in Slovenci, seveda pa tudi z Evropsko unijo. Zdi se, da bodo vlado v parlamentu potrdili jutri ali v četrtek. Tu di ve či na so sed ne ga ča so -pisja sodi, da je problem v tem, da Hrvaška še nima vlade in da bo ma-ho ma re šen, ko bo ta pri če la nor -malno in pravno delati. Kar večje število časnikov navaja, da sodi ustavitev italijanskega ribjega plovila pri Visu med normalne pojave ribarjenja v tujih vodah, ne pa med pojave kršitve ekološke ribolovne cone. Skratka, posebnega strahu ni. Hrvaška sredstva obveščanja si tudi ne belijo glave s slovenskim stališčem in pravijo, da je Janša v bistvu le priporočil, da bi končno morali uveljaviti sporazum iz leta 2004. Opazno je tudi, da se tokrat uradno ni oglasila Evropska unija, se pravi, da viš ke ga pri me ra tu di tam ne jemljejo tragično. Znano je, da novo vlado Iva Sanaderja podpirajo tudi manjšine, ki živijo na Hrvaškem. Ena med prvimi je italijanska. Njen predstavnik Furio Radin je na pogovoru s Sana-derjem dosegel več ciljev: da bodo italijanščino upoštevali kot uradni jezik v vseh javnih ustanovah, to je tu di na so diš čih, da bo do mo ra li imeti dvojezične napise, če krožijo po ozemlju, kjer živi manjšina, tudi tovornjaki večjih hrvaških podjetij, da bodo Italijani, kakor ostali manjšinci, deležni dvojnega (ne pa enojnega) glasovanja, se pravi pri manjšinski listi ter tudi za politično listo. Italijanski študenti pa bodo, razen tega, imeli pravico opravljati izpite v svojem jeziku. Bistvenega pome na je tu di, da bo še na prej de lal medvladni stalni odbor za manjšine, ki pa ga ne bo do iz me no ma več vodili predstavniki manjšine, marveč ne po sred no pred sed nik vla de. Glasilo italijanske manjšine La Voce, ki izhaja na Reki, objavlja medtem hudomušni sestavek, v kate rem je re če no, da so Is tra ni, ki žive v Istri (ali pa Kvarnerci, ki žive na Kvarnerju) pač poseben narod, ki navsezadnje niso stoodstotno ne Italijani, ne Hrvati, ne pripadniki kakega drugega naroda, marveč preprosto Istrani in da imajo kajpak pravico ravnati kot Istrani. Tudi v politiki. Pojavlja pa se vprašanje, ki ni nerešljivo, je pa vsekakor moteče. Dogajalo se je namreč (in se še dogaja), da se je denimo hrvaški mladenič iz Bujščine zaljubil v Slovenko in jo poročil, ali pa narobe. Po do se da njih za ko nih je ta žen ska (Slovenka) ali pa narobe, morala čakati tri leta, da je dobila hrvaško državljanstvo, odslej pa so obdobje čakanja raztegnili na pet let. V javnosti si v zvezi s tem ne delajo težav, pričakujejo pa, da bodo kmalu v evropskem duhu rešili tudi ta problem. Ne glede na schengen pa se tudi na Hrvaškem pojavlja problem cen, ki so poskočile, zadevajo pa, poleg nafte in drugih energetskih virov, zlasti živila. Tudi v tej državi so začeli groziti s splošno stavko, v bistvu kakor v Sloveniji in drugih državah, ki so že v Evropski uniji. Ne samo to. Na Hrvaškem, predvsem pa v Istri, je izšla knjiga s fantastično vsebino, ki jo je napisal Danilo Brozovič. Njegova tema je, da se bo Istra v doglednem času ločila od Hrvaške in pričela živeti svoje življenje. Seveda je to znanstvenofantastično delo, ki nima kaj opraviti s stvarnostjo. Je pa vseeno, z druge strani, dobrodošla novica, daje Evropska unija namenila okrog 150 milijonov evrov za avtobusne in železniške proge med Italijo in Slovenijo. Javnost v Istri z dvomom sprejema novico, da Italijani ne bodo smeli prodajati svojega »tokajca« pod tem imenom, marveč je kot »furlansko« vino. Znano je namreč, da so se v okolici Krmina te dni seš-li strokovnjaki obeh strani, pa tudi mednarodne komisije za vina in se zedinili, da Furlani s prodajo svojega tokajca na tujem ne smejo uporabljati tega imena, ki da je zgolj madžarsko. Istrani v bistvu podpirajo stališče slovenskega prebivalstva v Italiji in v sami Sloveniji, ki pa so mnenja, da sodi »tokajec« tudi v njihov slovar. Kar pre cej šen po uda rek pa namenjajo hrvaška občila sklepu, ki so ga sprejeli pred 30-timi leti, o koprski škofiji, ki je s tem postala samostojna in ni bila več vezana na tržaško. Prvi škof je bil Janez Jenko. Nič manj pro sto ra pa ni po sve če ne -ga novici, da bodo kinematografsko dvorano »Croatia« (prej se je imenovala »S. Jurija«, še prej pa Marica) na Reki spet predali »Patrom ka-pu ci nom«, ki so svoj čas bi li nje ni last ni ki. Z za do volj stvom pa so predstavniki reške javnosti sporočili, da je sicer graje vredno, da Reke ni v Evropi, da pa skuša mesto nadoknaditi zamujeno s tem, da pogosteje nastopa v mednarodnih sredstvih obveščanja, tako na Webu, El-koju in drugod. Niso namreč redki primeri, da sodijo menedžerji, da je Re ka ne dvo mno ev rop sko sre diš če. Ob last si ta ko v Is tri ka kor na Kvarnerju zadnje čase kar vztrajno prizadeva, da bi izboljšala vezi med otoki, pa tudi med otoki in kopnom. Tako bo, med drugim, začela že februarja obratovati proga med Rabom in Kr kom, to je, med dve ma oto ko -ma, ki sta bogato naseljena, veliko pa pomenita tudi v stikih z Reko in drugimi večjimi kraji. V Pulju pa so priredili spominsko proslavo v čast skupine Puljča-nov (gre za tri osebe), ki so tretjega februarja leta 1947 našli smrt v velikem in sodobnem mlinu, ki so ga nameravali demontirati, češ, da ne sme priti v roke bližnji jugoslovanski upravi. Navzoči so bili tudi predstavniki oblasti. Pa smo spet, končno, pri veselih novicah. Tudi letos bodo namreč ime li vrs to pri re di tev na me nje nih reš ke mu pus tu, ki so di, ka kor ve mo, med elitne pustne prireditve v Ev-ro pi. 25-e ga te ga me se ca se bo do na reškem Korzu zvrstile prireditve za mlado in staro. To pa je samo del teh prireditev, ki jih bodo tokrat popestrili ansambli iz 14-ih držav. BOGATIMO SVOJ JEZIK Današnji prispevek bom posvetila besedi, ki jo Italijani že dolgo let dodajajo vsakemu festivalu ali kaki drugi prireditvi, ki se periodično ponavlja in ima zaporedno številko, ki je torej zaporedno oštevilčena. V naslovu ni med italijanščino in slovenščino nobene razlike, v obeh jezikih je npr. zapisano 20. filmski festival, 45. grafična razstava ali kaj podobnega. Ze v naslednjem stavku, pri opisu, pa Italijani dodajo besedo edizione, in tako nastane Ventesima edizione del Festival di... ali pa tudi la prima edizione del Giro d'Italia. Pomensko se s tem dodatkom festival, razstava ali tudi dirka prav nič ne spremeni, samo stavek ali poved postane nekoliko daljša. V Sloveniji dolgo niso posnemali tega načina izražanja. Pred nekaj leti pa se je pojavila ob raznih festivalih in razstavah kar tujka edicija, včasih pa izdaja, torej dobesedni prevod, ki nam v slovenščini zveni tuje. Pri nas tostran meje smo začeli to edicijo prevajati drugače, celo pomensko bolje, iznašli smo izvedbo, in zdaj jo že nekaj let pridno uporabljamo, čeprav je popolnoma odveč, ker je v naslovu navadno ni. Pri nas uporabljamo zaporedno številko za Kraški pust, lani je bil že 40. Lanskega avgusta so priredili 23. kraško ohcet. Društvo Skala (Gabrje) je imelo septembra tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ni edina taka športna prireditev. Za športniki ne zaosta- jajo pevski zbori. Vsi pa takoj, ko o teh prireditvah poročajo, dodajo še izvedba. Slovensko besedo izdaja uporabljamo predvsem v tisku. Nekateri dnevniki imajo jutranjo in večerno izdajo. Knjige, ki gredo dobro v prodajo, doživijo več izdaj. Včasih so to navadni ponatisi, ali pa tudi predelane nove izdaje, vendar gre vedno za isto besedilo. Izvedbo poznamo v slovenščini pri gledaliških predstavah in glasbenih prireditvah ali koncertih, kadar izvajajo drame, opere ali kompozicije v novih in drugačnih izvedbah, kar pomeni drugačen koncept in navadno tudi druge izvajalce, vendar vedno istih del. Shakespearov Hamlet je bil npr. v slovenskih gledališčih igran v več izvedbah. Nova izvedba pomeni v slovenščini novo postavitev določenega umetniškega dela. Lahko jo postavi drug režiser ali dirigent z novo igralsko ali glasbeno zasedbo, ki lahko potem doživi tudi več ponovitev. Pri festivalih, kongresih, razstavah, simpozijih pa ne gre za novo izvedbo ali postavitev istega, temveč vsakič za nov festival, kongres, razstavo ali kaj podobnega, kar se sicer periodično ponavlja, je pa vsakokrat napolnjeno z novo, drugačno vsebino. Na filmskem festivalu predvajajo vsakič nove filme, na razstavah prikazujejo nove slike, pa tudi pri športnih turnirjih ali dirkah se tekmovalne ekipe navadno spreminjajo. Od kod so pobrali Ljubljančani edicije in izdaje, ki jih zadnje čase sicer res opuščajo, ne vem, naše priredbe pa so prišle v naše medije iz italijanščine. Brez škode jih lahko izpustimo in nanje pozabimo, saj nam ne povedo nič novega, le tekst je zaradi njih daljši. Pri prevodih ni nujno, da dobesedno prevedemo vsako besedo, ki jo srečamo v izvirniku. V ciljnem jeziku moramo upoštevati zakonitosti tega jezika, tudi kadar gre za stilne razlike. To prav dobro vedo vsi naši tukajšnji pisci, kadar prevajajo iz slovenščine v italijanščino. V teh prevodih zveni italijanski jezik naravno, nikdar ne naletim v njih na kalke iz našega mater-nega jezika. Prav bi bilo, da bi to lepo navado upoštevali tudi v nasprotni smeri. To pomeni, da bi se morali skoraj vsi resno posvetiti izpopolnjevanju svojega jezikovnega znanja, če le zaslutijo, da njihova slovenščina šepa. Kar je dobro za domačo rabo, še ni primerno za tisk! Lelja Rehar Sancin italo dellore gambini Ko odhajajo pričevalci burnih dogodkov Ob žalostni vesti, da nas je pred tedni za vedno zapustil izolski občan Italo Dellore Gambini, pripadnik tamkajšnje italijanske skupnosti, sem ponovno segel po njegovi knjigi Izola skozi čas (Isola d'Istria a ritroso nel tempo) in podoživel z njim številna njegova razpotja, izbire in motive, ki so ga pri tem vodili. Iz spoštovanja do avtorja in iz pie tete do njegovega spomina sem se odločil, da jih na kratko osvetlim. Saj se nam s svojo življenjsko zgodbo predstavlja kot živa legenda minulega turbolentnega stoletja ter daje s svojim pričevanjem dragocen prispevek k zgodovinopisju našega prostora. S svojimi pogumnimi in nenavadnimi izbi ra mi, naj več krat pro ti to ku, pa nam daje zgled izjemne odprtosti, pokončnosti in zvestobe lastnim idea lom. Avtorjev razburkani »curriculum vitae« se je začel, ko se je že kot mladenič odločno opredelil za an-tifašizem in sprejel nase vsa tveganja, ki so bila s tem povezana. V zrelih letih je to svojo dosledno držo utemeljeval z besedami, »da ni poznal nobene fašistične literature, ki bi mu nudila karkoli konstruktivnega«, pa da so bile vse vrednote fašizma »usmerjene k herojstvu, patri o tiz mu in pre na pe te mu na ci o na -lizmu, ki je terjal od ljudi, da služijo domovini v njeni, nikoli zadovoljeni pogoltnosti po tujih ozemljih.« Ta pogoltnost je potegnila tudi njega v svoje mline, saj je bil mobiliziran v italijansko vojsko in poslan na vzhodno fronto, kjer je doživel zlom in kalvarijo vračanja zdesetka ne, pre mra že ne in se stra da ne italijanske armade, ki so ji pri umiku tudi Nemci odrekli svojo pomoč. Po povratku domov se je zapisal od por niš tvu in to tis te mu nje -govemu delu (OF), kije zagovarjal priključitev slovenskih in hrvaških ozemelj bivše Julijske Krajine k Jugoslaviji. V veliko zamero mnogih izolskih rojakov, ki so podprli drugi del odporništva (CLN), ki pa je sanjaril o obnovitvi rapalskih meja. To svojo izbiro je utemeljeval z argumenti, da so imeli Slovenci in Hrvati po štiriindvajsetih letih fašističnega nasilja in podrejenosti »vso pravico zgrabiti za orožje in ponovno pridobiti nazaj, kar jim je bi- lo odvzeto s silo in domišljavostjo, to je zemljo, svobodo in dostojanstvo«. Menil je namreč, »da bi zagovarjanje italijanskih revanšistič-nih pozicij po obnovi rapalskih meja pomenilo sodelovati pri kraji, ter da taka drža odraža pravcato zgodovinski ignoranco.« Sledila so leta Kominforma, ko je tudi sam, čeprav nedolžen, padel pod udar Titove represije. O razmerah v tis tem ča su je npr. za pi sal, da se je celoten jugoslovanski državni apa rat »spre vr gel v in stru ment vsakršnega nasilja ter se kot nenadzorovani vzvod moči dvignil nad sa mo druž bo v tre nut ku, ko sta se Ti to in nje go vo sprem stvo v stra hu pred izgubo oblasti oprla nanj in zlasti na službo državne varnosti, namesto da bi povečala pravice delavskega razreda.« Ob razmišljanju o grozotah preteklega stoletja se je Del lo re za te kel k B. Brech tu in vključil kot moto svoje knjige sledeče njegove misli: »Tudi sovraštvo proti nizkotnost lahko skazi obraz« oz. »tudi mi, ki smo se borili za humanost, nismo mogli biti humani.« Misli, ki izpovedujejo veliko resnico, ki jo preradi pozabljamo, da namreč tudi boj proti krivicam, nasilju, zločinskosti lahko zdrsne v novo nasilje in zločinskost. To je več ali manj tragika vseh nasilnih družbenih prevratov, ki spremlja in bo verjetno še naprej spremljala človeka skozi zgodovino. Kar pa še ne pomeni, da se zaradi tega človek ne sme dvigniti proti krivicam in nasilju. Posebno simpatijo je zbudila pri bralcu tudi Dellorejeva zvestoba idealom socialne države. V času, ko se je v tranzicijskih državah, vključno s Slovenijo, velik del komunistov prelevil v kapitala lačne volkove, je delovalo prav sveže sreča nje s člo ve kom, ki je še ved no prepričljivo branil ideale socialne pravičnosti. Tako se nam je, če naj nekoliko poenostavim, ob preminulem papežu Janezu Pavlu II, predstavil kot eden redkih preživelih »komunistov«. Sam se jima pridružujem v upanju, da bomo k desetim božjim zapovedim nekoč dodali še enajsto, to je »ne izkoriščaj ekonom sko člo ve ka po člo ve ku oz. na -ro da po na ro du«. Milan Gregorič PREDSEDOVANJE EU Nov spletni portal slovenia.si LJUBLJANA - Eden od dogodkov, ki so sovpadali s slovenskim prevzemom predsedovanja Ev rop ski uni ji je bi la ob ja va splet ne ga mes ta slo ve nia. si. Por -tal, ki je bil objavljen minuli teden po naročilu urada vlade za ko mu ni ci ra nje, si cer ni ne po -sred no po ve zan s pred se do va -njem uniji v prvi polovici tega le ta in bo pri po mo gel k med na -rodnemu predstavljanju in prepoznavnosti Slovenije tudi po koncu predsedovanja. Kot so spo ro či li iz splet ne agencije Arctur, je portal slovenia.si zamišljen kot oblikovno in tehnološko dovršeno spletno izhodišče za vse, ki si želijo hitre in enostavne povezave do najpo-memb nej ših in for ma cij o Slo ve -niji in dogajanju v njej. Gre za sple ti šče s krat kim pre gle dom osnovnih podatkov o državi, ki ga dopolnjujejo povezave do drugih spletnih mest s podrobnejšimi predstavitvami teh vsebin. Urad slo ven ske vla de za ko mu ni ci ra nje kot na roč nik no -ve ga por ta la je že lel splet no mes to, na ka te rem bo do na enem mestu zbrane "vse najpomembnejše informacije o državi, urejene po posameznih vsebin skih sklo pih, krat ke vse bi ne o Sloveniji in povezave do naj-po memb nej ših splet nih mest v Sloveniji". Spletno mesto slovenia.si je pr vi vrs ti na me nje no tuj cem, ki želijo spoznati našo državo, in je za to v an gleš kem je zi ku. Kot so poudarili v agenciji Arctur, pa bo ne dvo mno pri te gni lo tu di številne domače uporabnike, saj so osnovne informacije dopol-nje ne z ažur ni mi no vi ca mi in z izčrpnim koledarjem dogodkov po vsej Sloveniji. Za vse bi ne splet ne ga mes -ta slovenia.si - od priprave besedil in slikovnega gradiva do izbire objavljenih povezav - skrbi Urad slo ven ske vla de za ko mu -niciranje, tehnično in oblikovno pa so portal pripravili v novogo-riškem podjetju Arctur. Oblikovni koncept je na podlagi logotipa "I Feel Slovenia" pripravil Dejan Šuc. / ALPE-JADRAN Torek, 8. januarja 2008 3 finančni zakon 2008 - V zvezi s prenosom sredstev od davkov na pokojnine Dežela FJK napovedala pritožbo na ustavno sodišče Riccardo Illy partnerjem že predstavil »programska poglavja« za novo zakonodajno dobo TRST - Dežela Furlanija Julijska krajina se bo proti državnemu finančnemu zakonu za leto 2008 pritožila na ustavno sodišče. Sklep o pritožbi je včeraj sprejel deželni odbor FJK. Po mnenju odbora je predpis v finančnem zakonu, ki določa najvišjo zgornjo mejo za prihodke od davkov na pokojnine prebivalcev dežele, v nasprotju z deželno avtonomijo. Prenos davčnega priliva na Deželo predvideva zakonski odlok št. 137, z dne 31. julija 2007, toda s finančnim zakonom so bili dohodki Dežele od davkov na pokojnine za letošnje leto omejeni na 20 milijonov evrov, za prihodnje leto na 30 milijonov, od leta 2010 dalje pa naj bi bili večji dohodki posledica izvajanja predpisa o prenosu novih pristojnosti z države na deželo. Z julijskim dekretom se je vlada obvezala, da bo izvajala posebni protokol, ki ga je ministrski predsednik Prodi podpisal s predsednikom FJK Illyjem 6. oktobra 2006. Protokol predvideva, da bodo dohodki od davkov na pokojnine prebivalcev iz FJK brez dodatnih omejitev namenjeni deželi FJK, kar pa se s finančnim zakonom ni zgodilo. Predsednik FJK Riccardo Illy je taki odločitvi vlade že pred časom nasprotoval in napovedal pritožbo na ustavno sodišče, »če ne bo prišlo do konkretnih dejanj«. Istočasno je s prenosom teh sredstev pogojeval tudi svojo ponovno kandidaturo na letošnjih deželnih volitvah. V zvezi s tem problemom so se na včerajšnjem srečanju v Trstu parlamentarci Demokratske stranke iz FJK obvezali, da si bodo prizadevali, da bi v parlamentu prišlo do spremembe zadevnega dekreta, ki govori o prenosu davkov na pokojnine na deželo. Do srečanja je prišlo na pobudo deželnega tajnika Demokratske stranke Bruna Zvecha, na njem pa so sodelovali še podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin, predsednik FJK Riccardo Illy in parlamentarci Alessandro Ma-ran, Ivano Strizzolo, Flavio Pertoldi, Kha-led Fouad Allam, Gianni Cuperlo in Carlo Pegorer. Po srečanju, do katerega je prišlo pred zasedanjem deželnega odbora, je Zvech povedal, da so se strinjali, da je treba odlok spremeniti, poudaril pa je še, da je v zvezi s prenosom sredstev od davkov na pokojnine na deželo, dosežen rezultat vsekakor izreden, saj mehanizem prenosa ostane za vedno. Deželni tajnik DS je še povedal, da je Riccardo Illy koalicijskim partnerjem že predstavil »poglavja« programa za novo zakonodajno dobo v FJK in bo v kratkem prišlo tudi do razprave med predsednikom in koalicijo. Deželni odbor se je na včerajšnjem zasedanju odločil, da se pritoži na ustavno sodišče proti določilom finančnega zakona za leto 2008 ljubljana - Srečanje z bruseljskimi dopisniki evropskih medijev Janša: Na Balkanu je BiH resnejši problem kot Kosovo LJUBLJANA - Predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša, je včeraj v Ljubljani v pogovoru z okrog 60 bruseljskimi dopisniki osrednjih evropskih medijev, ki se mudijo na obisku v Sloveniji, dejal, daje Bosna in Hercegovina za stabilnost na Balkanu resnejši problem kot Kosovo. Na Kosovu "je vsem jasno, kaj se bo zgodilo", ostaja samo vprašanje "kako se bo to izvedlo", je dejal Janša. Nasprotno pa se v primeru BiH postavlja vprašanje, kako deluje Daytonski sporazum. Tudi vprašanje vračanja beguncev "še ni uspešno izvršeno", je dejal Janša. V zvezi z BiH je Janša tudi dejal, da na dolgi rok ni mogoče imeti države, ki ne more upravljati same sebe in potrebuje mednarodnega upravitelja. Pri tem je imel v mislih visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Miroslava Lajčaka, ki je omenjeni položaj prevzel 1. julija 2007. Janša je v pogovoru z novinarji zavrnil izjave srbskega premiera Vojislava Koštunice, po katerih bi lahko Beograd sam zavračal ponudbe EU glede integriranja Srbije v primeru, da bi ta izgubila Kosovo. Koštunica, tako Janša, "ni edini močni politik v Srbiji", obstajajo tudi drugi, zmernejši politiki in drugi, manj zmerni. Po premierovih besedah je evropska perspektiva "edina možna alternativa za Srbijo", Janša pa je izrazil tudi upanje, da bodo rešitev za Kosovo našli v času slovenskega predsedovanja EU. Glede nedavne hrvaške uveljavitve ekološko-ribolovne cone (ERC) je Janša Hrvaško ponovno pozval k popuščanju. Pri tem "ne gre za dvostransko vprašanje", je poudaril Janša in spomnil na obljubo Hrvaške iz leta 2004, da ERC ne bo enostransko uveljavila za članice EU. Janša je tudi poudaril, da Slovenija s tem v zvezi ni "največji del problema", temveč gre bolj za "vprašanje principa". Ob obisku bruseljske medijske srenje se Janša ni mogel izogniti vprašanjem o svobodi medijev v Sloveniji. "Če merite svobodo medijev po zmožnostih medijev, da kritizirajo vlado, potem imam polno svobod medijev," je dejal Janša in zavrnil obtožbe o političnih pritiskih in cenzuri medijev v Sloveniji. V zvezi s peticijo proti cenzuri, ki jo je podpisalo 570 slovenskih novinarjev, pa je Janša dejal, da "je težko dogovarjati na splošne obtožbe". Uvedba evra v Sloveniji v začetku leta 2007 je po navedbah Janše prispevala k podražitvam, s katerimi se sooča država. Uvedba skupne evropska valute naj bi po njegovih besedah k inflaciji - ta je v Sloveniji najvišja med članicami območja evra - prispevala 0,6 odstotka. Janša je bruseljskim dopisnikom predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja EU in poudaril, da je Slovenija pripravljena, tako vsebinsko kot organizacijsko in logistično, da uspešno izpelje omenjeni projekt. Po njegovih besedah imamo Slovenci dovolj znanja in izkušenj, da lahko upravičeno z optimizmom pričakujemo uspešen zaključek predsedovanja, je zapisano na spletni strani predsednika vlade. (STA) sprejem Pavšič in Štoka pri Türku v četrtek ftt s» v Giorgio Napolitano TRST - V sobotni številki PD smo napovedali, da bo ob skorajšnjem uradnem obisku italijanskega predsednika republike Giorgia Napolitana v Sloveniji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk danes v Ljubljani sprejel predsednika krovnih organizacij Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudija Pavšiča in odv. Draga Štoko. Medtem je prišlo do spremembe datuma sprejema in novi slovenski predsednik bo Pavšiča in Štoko sprejel v četrtek. Predsednika SKGZ in SSO bosta predsednika Türka seznanila s trenutnim položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kot tudi o njeni vlog v novih evropskih razmerah in še posebej pri utrjevanju odnosov med Italijo in Slovenijo. Predsednika krovnih organizacij pa sta istočasno pisala tudi tržaškemu prefektu Giovanniju Bal-samu in ga zaprosila za posredovanje, da bi ju sprejel tudi predsednik Italije Giorgio Napolitano. V pismu prefektu Pavšič in Štoka navajata, da sta izvedela, da bo v kratkem prišlo do Napolitanove-ga obiska v Sloveniji, kjer se bo srečal s slovenskim kolegom Danilom Türkom. Zato prosita za vsaj kratek pogovor z Napolita-nom, kateremu želita predstaviti nekatere pčoglede, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji v tako pomembnem trenutku za Italijo in Slovenijo, ki je s 1. januarjem prevzela predsedstvo Evropski uniji. Rudi Pavšič in Drago Štoka v pismu še poudarja ta, da je ta tre nu tek po mem ben tudi za vse nas, »ki verjamemo v vrednote miru in dialoga, za blagostanje vseh evropskih narodov in za njihovo lepšo in bolj mirno prihodnost.« slovenija - Jelinčiča zapustili Peče, Zagorac in Žgajner Tavševa Spori v SNS povzročili odhod treh poslancev iz stranke LJUBLJANA - Po napovedi štirih poslancev SNS, da bodo izstopili iz njene poslanske skupine ter ustanovili svojo, so trije od njih - Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac - včeraj napoved uresničili, medtem ko je Bogdan Barovič svojo odločitev preklical. Kot razlog za odhod je Peče navedel "naelektreno" vzdušje v stranki, ko poslanci zaradi vplivanja na posamezne odločitve niso več mogli opravljati svojega dela. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa spore znotraj stranke pripisuje Pečetovim poskusom, da bi stranko vodil mimo njega. Jelinčič je poleg tega obtožil SLS oziroma njenega predsednika Bojana Šrota, da poskuša oslabiti SNS, kar pa je Šrot že zanikal. Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac so na vodjo poslanske skupine Jelinčiča ter predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovili dopis, da izstopajo iz poslanske skupine nacionalne stranke, ter zahtevo za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev z imenom Lipa. "Žal se je zgodilo tisto, kar je bilo že nekaj časa pričakovati. Prišel je trenutek, ko se zaradi vplivanja na posamezne odločitve ni več moglo opravljati poslanskega dela," je razloge za odhod iz stranke pojasnil Peče ter ob tem zavrnil navedbe, daje nastali položaj povezan z dogodki ob praznovanju rojstnega dne predsednika stranke Zmaga Jelinčiča. Kot pravi Peče, je sam ocenjeval, da bo stranka sposobna graditi na kakovosti, vsebini in samostojnosti, vendar se je izkazalo, da je to nemogoče. "Očitno je, da nekateri želijo imeti majhno poslansko skupino, ki bo zgolj jeziček na tehtnici, skozi katerega bo moč zadovoljevati individualne želje in potrebe." Poslanec in podpredsednik DZ Peče zavrača špekulacije o vključitvi treh poslancev v katero drugo politično stranko, denimo SLS. Po njihovih besedah tudi o svojem nadaljnjem političnem delovanju, predvsem po jesenskih državnozborskih volitvah, še ne razmišljajo. Po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča naj bi stranko poskušala oslabiti SLS oz. njen predsednik Bojan Šrot. "Glede na to, da smo lahko v nedeljo na televiziji videli, da so se poslanci, ki so izstopili iz stranke, v Celju sestali s celjskim županom in predsednikom SLS Bojanom Šrotom, potem je jasno, da gre za dogovor s Slovensko ljudsko stranko. Na ta način nam ta stranka skuša preprečiti, da bi SNS zahtevala razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Predsednik SLS pa je Jelinčičeve očitke zavrnil in dodal, da ni sodeloval na sestanku štirih poslancev SNS v njegovi pisarni na celjski občini. "Sašo Peče me je prosil, naj mu odstopim pisarno, in to sem tudi storil," je še pojasnil. Dogajanje v SNS sta ocenila tudi politična analitika, predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Matevž Tomšič in profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Milan Balažic. Tomšič je dejal, da bo SNS zaradi razpada poslanske skupine na kratki rok oslabljena, vendar bo politično preživela. Nasprotno pa "odpadli" poslanci SNS na čelu s Sašem Pe-četom v prihodnosti ne bodo igrali pomembnejše politične vloge, še meni. Podobno meni Balažic, ki je prepričan, da lahko Pe-četova skupina politično preživi le, če se pridruži drugi stranki, recimo SLS. (STA) unabomber - Danes soočenje Ploščico so manipulirali Položaj Zornitte vse boljši Včeraj so pronicali v javnost rezultati najnovejše ekspertize BENETKE - Nova ekspertiza na medeninasti ploščici, ki je jedro preiskave o zloglasnem izdelovalcu bomb Unabom-berju, bo še enkrat potrdila, da je predmet nekdo manipuliral. Soočenje z rezultati ekspertize bo na vrsti danes pred sodnikom za predhodne preiskave v Benetkah, zaključki najnovejših analiz pa so pronicali v javnost že včeraj. Položaj edinega preiskovanega v primeru Unabomber, Elva Zornitte, je vse boljši, glavni osumljenec za manipulacijo ploščice pa ostaja policist Ezio Zernar iz laboratorija za kriminalistične preiskave. Ekspertiza naj bi potrdila zaključke, do katerih so prišli med preiskavo v Trstu. Ploščico so malenkostno obrezali in s tem skušali ujeti v past inženirja Zornitto, ki je imel doma v kraju Azzano Decimo škarjice primerne velikosti. Znaki na ploščici so bili opazni le s strokovnimi pripomočki, poglobljene analize pa so pokazale, da je šlo za poskus ponaredbe dokazov. Na podlagi ekspertize naj ne bi bilo dvomov o tem, kdaj so ploščico obrezali: zgodilo se je leta 2006, ko je bila v rokah policije. Elvo Zornitta Zornittov odvetnik Maurizio Paniz je že napovedal, da bo na sodišču v Trstu, kjer preiskujejo njegovega klienta, zaprosil za arhiviranje preiskave. Inženir je torej vse bližji koncu svojih muk, v primeru arhiviranja preiskave pa bo verjetno deležen bogate odškodnine. Zagotovo pa se bo nadaljevala preiskava v Benetkah, ki mora določiti, kdo je dejansko manipuliral dokaze. Preiskovan je trenutno Ezio Zernar, le-ta pa ni edini, ki j e imel v letu 2006 opravka s ploščico. Na današnjem soočenju pred sodnikom Stefanom Manduziom bo kot oškodovana stran prisoten tudi Zornitta. 4 Torek, 8. januarja 2008 ALPE-JADRAN / čedad - V nedeljo v čedajskem gledališču Ristori množica obiskovalcev ob tradicionalnem prazniku Dan emigranta v znamenju pridobitev in epohalnega dogajanja Renzo Mattelig in Roberto Antonaz poudarila velik pomen dogodkov v lanskem letu ČEDAD - Nedeljski Dan emigranta je kot običajno privabil v gledališče Ristori veliko množico, praznovanje pa je potekalo pod vtisom nedavne odprave meje, pa tudi pomembnih pridobitev, ki jih je bila v lanskem letu deležna naša skupnost z začetkom izvajanja zaščitnega zakona. V imenu prirediteljev, SKGZ in SSO videmske pokrajine, je prisotne najprej pozdravila Erika Floreancig, ki je govorila o zgodovinskem minulem letu, po vsem tem, kar je pozitivnega prineslo naši skupnosti in ljudem ob meji nasploh. Naglasila je zlasti optimizem mladih, ki vidijo v velikih spremembah priložnost za svojo prihodnost. V velike korake naprej, ki jih je prineslo lansko leto naši skupnosti, je bil usmerjen tudi govor ravnatelja Zveze Slovenci po svetu, ki je med drugim povedal: »Ko vas pozdravljam, še vidim pred očmi veliko množico ljudi, ki se je pred nekaj dnevi zbrala na mejnem prehodu, na bivšem mejnem prehodu Štu-pica - Robič. Tu smo italijanski in slovenski državljani skupaj praznovali. Skupaj smo se svobodno premikali čez tisto črto, ki je predolgo ločevala družine, čustva in tudi interese. Tista črta je za desetletja obsodila prebivalce Na-diških in Terskih dolin ter Rezije na osamljenost, na ekonomsko, socialno in kulturno marginalnost. Zaradi tiste črte j e, na eni in drugi strani mej e, izginila generacija ljudi. To so bili ljudje, ki so pred se boj ime li od pr to le pot v iz -seljenstvo. Tista generacija ljudi manjka naši skupnosti, trdo je delala za rast tujih držav, pogostoma z obžalovanjem, da ni mogla tega storiti za svojo de že lo. Ovire so bile odstranjene in mejne rampe so postale le spominček. To kar si vsi želimo je, da bi izginile in postale le bled spomin tudi mentalne pregrade. Upamo, da bodo ljudje, ki bodo z vrha Matajurja občudovali vrhove Julijskih Alp ali furlansko ravnino le uživali ob lepoti razgleda in ne bodo videli več senc iz preteklosti«. Mattelig pa je spomnil še na drugo veliko pridobitev Slovencev videmske pokrajine: »Pred našimi očmi je drug še svež prizor z dne, ko so v Špe-tru odprli 1. razred dvojezične srednje šole s slovensko-italijanskim poukom. Samo leto nazaj se je to zdela utopija. Danes je to postala realnost po zaslugi moči in odločnosti staršev, a tudi celotne slovenske skupnosti v Furlaniji in de-želi,deželnega odborništva za šolstvo ter pristojnih šolskih organov. Narejen je bil še en velik korak na poti uresničevanja dolgoletnuh sanj. In naše upanje je, da bi dvojezično šolanje postalo realnost tudi v drugih krajih Furlanije, kjer je naseljena naša skupnost. Ob tem ne sme- Prizor iz izvirno zamišljene predstave Naš jezik skozi čas, v kateri so s pesmijo in recitacijo predstavili življenje Slovencev videmske pokrajine NM mo pozabiti, da se bo po dolgem zavlačevanju po objavi v Uradnem listu seznama občin ter po jasno izraženi volji sko raj vseh ob mej nih ob čin, ki so se opredelile za vidno dvojezičnost, konč- nismo pred leti niti upali razmišljati. Ob številnih in tehtnih razlogih za veselje so pa še odprta vprašanja, ki nas skrbijo. Prvo je gotovo vprašanje dela doma. Čeprav že desetletja govorimo o tem, niso naše doline še v stanju nudi- Roberto Antonaz NM Renzo Mattelig NM no začel izvajati zaščitni zakon. Tudi dežela Furlanija Julijska Krajina je sprejela specifični zakon za zaščito svojih prebivalcev slovenskega jezika in kulture. Tudi ta je pozitiven rezultat, o katerem ti zaposlitev in zadovoljiv standard življenja našim mladim, ki šele dandanes, čeprav z drugimi sredstvi in višjo stopnjo izobrazbe, imajo pred seboj le pot, po kateri so šli njihovi starši: pot izse- ljevanja. Potrebno je, da se naše organizacije in vse inštitucije povežejo in združijo svoje sile, zato da zagotovijo kisik naši skupnosti, ekonomski kisik, ki bo spremenil in obrnil demografske trende, ki so povsod zaskrbljujoči in v najbolj odročnih krajih že katastrofalni«. Mattelig je zaključil z mislijo na republiško ustavo kot podlago za vse pravice, v slovenščini, italijanščini in furlan-ščini pa je svoj nagovor končal z verzi Prešernove Zdravljice, najbrž nikoli primernejšimi kot v trenutku, ko je izginila mejna pregrada. Velik aplavz je je pozdravil prihod na oder deželnega odbornika Roberta Antonaza, ki mu vsi priznavajo zasluge za vrsto ukrepov v korist naše skupnosti. Zadnji od teh je bila ustanovitev in uradno priznanje nižje srednje šole v Špetru, v uresničitev katere je tudi sam, kot je dejal, podvomil. Vendar je bila njegovim prizadevanjem in akciji drugih politikov ob strani trdna odločenost staršev, ki so pri tem odigrali odločilno vlogo. Odbornik je ugotavljal, kako se je za našo skupnost pravkar zaključilo pozitivno leto. Zakon 38 se je začel izvajati, kar ni bilo samoumevno. Poleg tega je deželna uprava sprejela svoj zaščitni zakon, povečala se je tudi Del gostov in številne publike, ki je napolnila dvorano Ristori NM vsota, namenjena delovanju slovenskih institucij. Nazadnje je izginila še meja, kar je za naše kraje epohalno dejanje brez primere. Glede špetrske šole je hotel Antonaz pomiriti tudi špetrskega župana (kot je znano, je slednji šoli nasprotoval) in njegove skrbi. Deželna uprava bo po odbornikovem mnenju poskrbela, da občina glede tega vprašanja ne bo imela dodatnih bremen. Glede odpravljene meje je Antonaz dejal, da bo treba sedaj pospešeno opuščati nekatere miselne vzorce, ki so bili tako ali drugače vezani nanjo, kajti prišel je nov čas, čas velikih izzivov na vseh področjih. Dvojezičnost pa je v tem okviru za našo deželo velik resurs, dodana vrednost in prednost ki je drugi nimajo. Pozdravil je tudi čedajski župan Attilio Vuga, ki že vrsto let daje tej beneški manifestaciji pokroviteljstvo, v imenu predsednika Republike Slovenije Danila Turka pa je pozdrav prinesel odgovorni za mednarodne odnose v njegovem kabinetu Dušan Snoj. V imenu predsednika slovenske vlade Janeza Janše je spregovoril Zorko Pelikan, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu. V vseh posegih je bil zlasti v ospredju poudarek na padcu meje, ki bo prebivalstvu teh krajev dolgoročno prinesel izboljšanje življenjske ravni in ponuja veliko priložnosti. Poleg navedenih so se Dneva emigranta udeležili še drugi ugledni gostje, med temi deželna svetnica Tamara Blažina, slovenski generalni konzul Jože Šušmelj, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, podpredsednik deželnega sveta Carlo Monai, podpredsednik slovenskega parlamenta Vasja Klavora, predsednik Gorske skupnosti Ter, Nadiža Brda Hadrijan Corsi, načelnik tolminske Upravne enote Zdravko Likar, ob njih pa še številni župani in upravitelji obmejnega območja in mnogi kulturni delavci. Kolikšen je kulturni potencial Benečije je pokazal zelo kakovosten kulturni program, v katerem je najprej nastopil Harmonikarski orkester Glasbene matice iz Špetra pod vodstvom Aleksandra Ipavca. Brezhibna izvedba je bila najaboljše potrdilo številnim priznanjem, ki so jih mladi glasbeniki že dosegli doma in v tujini. Zelo posrečena in originalna je bila tudi izvedba lepljenke Naš jezik skozi čas, pri kateri so v režiji Marjana Bevka sodelovali Beneško gledališče in mladi gledališke šole Studio Art. (D.U.) / GOSPODARSTVO Torek, 8. januarja 2008 s podjetja - Gradnja proizvodne hale za jadrnice naj bi se začela še ta mesec Seaway bo v Tržiču gradil dve proizvodni hali Konzorcij je slovenski družbi dodelil še eno lokacijo za proizvodnjo motornih jaht TRŽIČ - Navtični pol v tržiški industrijski coni Lizerc se krepi, in to na znaten način. Kot je znano, sije slovenska skupina Seaway group iz Radovljice pri Bledu že zagotovila več kot 40.000 kvadratnih metrov veliko območje ob kanalu v Lizercu, kjer namerava zgraditi obrat za proizvodnjo velikih jadrnic, tako po razsežnosti kot po vrednosti in kakovosti, in zaposliti 150 do 180 ljudi. Zdaj je Seaway od tržiškega industrijskega konzorcija pridobila še dodatnih 42.000 kvadratnih metrov veliko območje, ki je prav tako ob plovnem kanalu, vendar v južnem delu cone, v bližini Eurogroupa, kjer namerava zgraditi halo za proizvodnjo motornih plovil. S to novo strukturo se bo število potencialnih novih delovnih mest povečalo na 300, kar je resnično velika priložnost za tržiško območje. Sklep o dodelitvi dodatne lokacije slovenski družbi je sprejel upravni svet Konzorcija za industrijski razvoj Tržiča (CSIM), potem ko je ocenil tudi vlogi drugih dveh družb, ki se ukvarjata z izdelavo natičnih plovil. Ena je iz Izole, druga pa iz Benetk. Seaway ima namen investirati še 15 milijonov evrov poleg 20 milijonov, kolikor je že predvidela za proizvodno halo za jadrnice. Predsednik konzorcija Alfredo Pascolin je ob tem povedal, da je slovenska družba sprejela zahtevo konzorcija, da kot jamstvo za sprejete zaveze zagotovi petletno bančno garancijo v vrednosti 800 tisoč evrov. Dela za izgradnjo prve proizvodne hale bi se utegnila začeti že ta mesec, tako da bi lahko proizvodnja stekla že maja, načrtujejo v slovenski družbi, specializirani za načrtovanje in razvoj projektov za jadrnice in motorne jahte, ki sta jo leta 1990 ustanovila brata Jernej in Ja-pec Jakopin. Nova proizvodna hala bo imela 18.000 kvadratnih metrov površine, zunanja ploščad se bo raztezala na 24.000 kvadratnih metrih, privezov bo za 30 plovil, dolgih do 50 metrov, naložba v strukturo pa bo predvidoma znašala 20 milijonov evrov. Seaway namerava poleg tega vzpostaviti tudi mednarodni raziskovalni in izobraževalni center na področju navti-ke in dizajna, in to s sodelovanjem univerze in malih in srednjih podjetij nav-tičnega sektorja. Po številnih priznanjih, ki so jih bile deležne Seawayove jadrnice, je bila njihova jadrnica Salona 37 lani na največjem svetovnem navtičnem salonu v Dusseldorfu razglašena za evropsko jadrnico leta 2007 v svojem razredu (do 12 metrov). Območje, na katerem bo v tržiški industrijski coni zrasel obrat podjetja Seaway BUMBACA industrija - Konzorcij za industrijskih razvoj Tržiča Uspešen lanski obračun in ambiciozni načrti za triletje TRŽIČ - Obračun lanskega poslovanja Konzorcija za industrijski razvoj Tržiča (CSIM), ki upravlja industrijsko-pri-staniško cono v ladjedelniškem mestecu, bo predvidoma izkazal znaten presežek, ustvarjen s prodajo in storitvami, ki jih konzorcij opravlja za Deželo FJK. Na tej osnovi je bil izdelan tudi triletni program dejavnosti in industrijske promocije za obdobje 2008-2010, ki ima za cilj konsolidacijo obstoječih dejavnosti in spodbujanje novega v okviru ozemeljskega sistema, ki ga označujejo kompleksne operativne dinamike in okoljske kritičnosti. Kot je povedal predsednik konzorcija Alfredo Pascolin na letni skupščini članov, sta ključni dve točki. Predvsem odločenost, da se z novim poslovnim letom aktivirajo instrumenti za načrtovanje in realizacijo del, ki sodijo na območja, posvečena storitvam, v občini Štaran-can. »Razmišljamo o razpisu za projekt- ne ideje za centre podjetniške inkubaci-je, za menze, za poštno-bančne storitve, za zelene in rekreacijske površine in za podjetniške otroške vrtce. Območje sodi v okvir deželnega infrastrukturnega načrta, ki je bil po letih čakanja odmrz-njen, vendar ni novih aktivnosti na ozemlju, razen tistih, ki so omejene na že urbaniziran prostor. Vzrok je v tem, da Dežela že dve leti ne financira urbaniza-cijskih del, ker daje prednost financiranju del za vzpostavljanje varnosti in nujnim posegom, tako da ne ostaja denarja za resnično misijo industrijskih konzorcijev. To seveda obžalujemo, kajti v našem primeru bi se lahko območje v šta-rancanski občini širilo v primeru zasiče-nosti Lizerca (območja, na katerem je industrijska cona, op.ur.).« Zamisel o storitvenem centru, ki bi dal novega impulza temu območju, bi bilo po Pascolino-vi oceni mogoče uresničiti s projektnim financiranjem. V triletnem načrtu je predvidena tudi možna preselitev sedanjega osrednjega sedeža konzorcija iz Ul. Duca dAosta v eno izmed struktur, ki jih ima CSIM na območju Lizerca. »Ocenjujemo, da bi bolj neposredna prisotnost na območjih, ki so v naši pristojnosti, prispevala k boljši operativnosti in bi bila tudi logistično bolj funkcionalna,« je prepričan predsednik, katerega predlog je skupščina konzorcija odobrila. Med posegi, ki so v načrtu za industrijsko cono Lizerc, so med drugimi prenova in vzdrževanje železniškega odseka postaja-Lizerc-pristanišče, sanacija opuščenega območja nekdanje tovarne Solvay in prenovitev poslopja za storitvene namene, dokončanje infrastruktur-nih del v severnem delu industrijske cone in dokončanje dveh hal za potrebe obrtnih navtičnih dejavnosti. analize - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Lansko je bilo v Sloveniji leto rekordnih gospodarskih rezultatov LJUBLJANA - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je lansko leto ocenil za leto rekordnih rezultatov. »Slovenija je zabeležila najvišjo gospodarsko rast in rast zaposlenosti po osamosvojitvi, najvišjo rast investicij v zadnjih letih, spodbudne rezultate v predelovalnih dejavnostih, vendar pa po daljšem obdobju zniževanja tudi zvišanje inflacije,« je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.»Upamo, da bo leto 2008 z ekonomskega vidika vsaj polovico tako uspešno kot leto 2007,« je na novinarski konferenci ob predstavitvi decembrske številke Ekonomskega ogledala dejal Vasle. Gospodarska rast, ki je v prvih devetih mesecih lani dosegla 6,5 odstotka, naj bi se v vsem lanskem letu približala ali celo presegla šest odstotkov. Letos pa naj bi se postopoma umirila, je povzel direktor Umarja. H gospodarski rasti je lani uvoz blaga in storitev prispeval 11,5%, izvoz 11%, bruto investicije 4,7%, medtem ko sta bila prispevka državne in zasebne porabe po Vasletovih navedbah skromna. »Očitki, da rast poganja gradbeništvo, niso utemeljeni, saj so v strukturi gospodarske rasti po dejavnostih največji delež dosegle tržne storitve,« je poudaril Vasle. Razlogi za visoko inflacijo v lanskem letu so bili po Vasletovih besedah pretresi na globalnih trgih surovin in cene nafte, ki so se od začetka do konca lanskega leta zvišale od 50 oz. 60 na skoraj 100 dolarjev za sod. »Cene hrane pa so naraščale zaradi sprememb razmerja moči v svetovnem gospodarstvu, zlasti s hitro rastjo nekaterih držav, na primer Indije in Kitajske,« je ugotovil direktor Umarja. »V letu 2007 so bile višje cene hrane ključni dejavnik inflacije v Sloveniji,« je nadaljeval Vasle. Višje cene hrane so k inflaciji prispevale 1,6%, tekoča goriva za prevoz in ogrevanje 0,7%, ostali dejavniki pa 0,6%. »Med slednjimi je uvedba evra k inflaciji prispevala 0,3%,« je izpostavil Vasle. Cene hrane so se lani zvišale v vseh državah EU, v povprečju za 6%. »Slovenija je med 27 državami zabeležila nadpovprečni dvig. Prvi razlog je ta, da je bila predelovalna dejavnost dolgo zaščitena in se ni ustrezno prestrukturirala. Dvig cen na svetovnih trgih je izkoristila in jih zvišala še bolj. Drugi razlog pa je velika koncentracija v trgovini na drobno. Delež prvih štirih družb v prihodku dosega skoraj 90 odstotkov,» je navedel Vasle in dodal, da to omogoča, da se učinek višjih cen lahko v celoti prenese na potrošnika. Umar za letos pričakuje, da se bodo cene hrane še zviševale, vendar ne po takšnih stopnjah kot doslej. «Inflacija se bo prvo in drugo četrtletje še povečevala, potem pa naj bi se umirila,» je ocenil. Pri tem bo pomembno, kakšno bo sicer nepredvidljivo gibanje cen nafte. «Vlada namreč nima več manevrskega prostora pri trošarinah, saj so na najnižji dovoljeni ravni,» je spomnil Vasle. Po njegovem prepričanju pa bo pomembna tudi reakcija ekonomskih, zlasti plačne politike. «Če bo rast plač ostala zmerna, torej da bo zaostajala za produktivnostjo, se ta ne bo prenesla v inflacijo. Če pa bo prekomerna, inflacija ne bo več posledica zunanjih dejavnikov, temveč bo dlje časa vztrajala na višjih ravneh,» je opozoril direktor Umarja. (STA) insiel - Privatizacija V tekmo za prevzem le šest družb TRST - Na razpisu za privatizacijo in-formatske družbe Insie- l bo sodelovalo le šest ponudnikov, saj je bila sedma družba, Replay Spa, izključena iz nadaljnjega postopka, ker ni posredovala zahtevane dodatne dokumentacije. Kot je povedal deželni odbornik za informatske sisteme Gianni Pecol Cominotto po včerajšnjem zasedanju deželnega odbora v Trstu, so ostale družbe naslednje: Accenture, Ital-tel, Engineering in naveze Maggioli-It Way, Exprivia-Svimservice-WellNetwork in ItalTbs-Infracom. Minimalna cena za prodajo celotnega kapitala družbe Insiel je bila določena pri 76,6 milijona evrov. Kot je povedal Cominotto, ki je hkrati izrazil obžalovanje, je bila od družbe Replay Spa zahtevana dodatna dokumentacija, ki pa je ta v postavljenem roku ni dostavila. Šlo je za uradno kopijo bilance luksemburške družbe, ki ima kontrolni lastniški delež v družbi Replay Spa. Prihodnji ponedeljek bo začel teči 60-dnevnik rok (do 14. marca), v katerem bodo lahko potencialni kupci opravili pregled pogojev privatizacijskega razpisa. Evropska centralna banka 7. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 07.01 04.1 ameriški dolar 1,4723 1,4727 japonski jen 160,65 160,86 kitajski juan 10,7021 10,7109 ruski rubel 35,9950 35,9780 danska krona 7,4498 7,4509 britanski funt 0,7462s 0,74495 švedska krona 9,3625 9,3755 norveška krona 7,8685 7,8650 češka krona 26,145 26,129 švicarski frank 1,6396 1,6406 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 255,32 253,64 poljski zlot 3,6050 3,6016 kanadski dolar 1,4714 1,4553 avstralski dolar 1,6856 1,6710 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5955 3,5775 slovaška krona 33,418 33,339 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6984 0,6985 islandska krona 91,01 90,45 turška lira 1,7228 1,7107 hrvaška kuna 7,3500 7,3444 Zadružna Kraška banka 7. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4891 1,4585 britanski funt 0,7553 0,7394 švicarski frank 1,6635 1,6230 japonski jen 164,8815 156,8385 švedska krona 9,6149 9,1550 avstralski dolar 1,7254 1,6526 kanadski dolar 1,5043 1,4470 danska krona 7,5939 7,3078 norveška krona 8,061 7,6683 madžarski florint 259,9810 247,2990 češka krona 26,7822 25,4757 slovaška krona 34,1724 32,5055 hrvaška kuna 7,5280 7,1607 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 7. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,5025 1,4436 britanski funt 0,7599 0,7301 danska krona 7,6000 7,3019 kanadski dolar 1,4858 1,4275 japonski jen 164,16 157,73 švicarski frank 1,6737 1,6081 norveška krona 8,0212 7,7067 švedska krona 9,5598 9,1849 avstralski dolar 1,7045 1,6377 hrvaška kuna 7,49 7,20 » Banca di Cividale WM » ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J Milanski borzni trg 7. januarja 2008 Indeks MIB 30: +0,24 delnica cena € var. % AEM 3,1175 +2,11 ALLEANZA 8,695 -0,05 ATLANTIA 24,63 -1,48 BANCA ITALEASE 7,2 -14,48 BANCO POPOLARE 14,56 -0,16 BPMS 3,44 -1,01 BPM 8,505 +1,01 EDISON 2,165 +3,99 ENEL 8,2 +1,23 ENI 25,45 +1,11 FIAT 16,01 +2,93 FINMECCANICA 20,8 -1,84 FONDIARIA-SAI 26,22 -2,85 GENERALI 30,88 +1,51 IFIL 5,575 -1,90 INTESA 5,265 -0,19 LOTTOMATICA 23,4 -3,74 LUXOTTICA 19,77 -1,93 MEDIASET 6,62 +0,02 MEDIBANCA 13,82 -0,33 PARMALAT 2,555 +1,39 PIRELLI 0,7015 -1,61 SAIPEM 27,41 +0,26 SNAM 4,4325 +2,79 STMICROELEC 8,89 -2,21 TELECOM ITA 2,0625 +1,10 TENARIS 14,17 -3,93 TERNA 2,9 +1,58 UBI BANCA 18,3 -0,28 UNICREDITO 5,43 -0,66 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana 6 Torek, 8. januarja 2008 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it devin-nabrežina - Občinska uprava odobrila triletni načrt za zaposlovanje Letos 16 novih mest a le tri z znanjem slovenščine Veronese: Na občini primanjkujejo uslužbenci z znanjem slovenskega jezika devin-nabrežina - Občina razdelila prispevke za leto 2006 Porazdelili 18 tisoč evrov Finančna sredstva dobilo 33 organizacij na športnem in kulturnem področju - Več denarja za dobrodelne pobude »V devinsko-nabrežinski občini primanjkujejo občinski uslužbenci z znanjem slovenskega jezika. Po objavi triletnega načrta za zaposlovanje občinske uprave za obdobje 2008-2010 pa zaskrbljeno ugotavljamo, da jih bo v prihodnosti še manj!« To nam je povedal občinski svetnik opozicije v devin-sko-nabrežinskem občinskem svetu Massimo Veronese, ki je prav včeraj vložil ustrezno vprašanje z zahtevo po čimprejšnjem odgovoru. Devinsko-nabrežinski občinski odbor je namreč s sklepom št. 289 z dne 19. decembra lani odobril načrt, na osnovi katerega bo občinska uprava letos zaposlila kar 16 novih uslužbencev na podlagi pogodb za določen oz. nedoločen čas. Nove ljudi potrebujejo v različnih sektorjih, od tajništva in urada za urbanistiko do davčnega urada in občinskih redarjev. To so večinoma področja, ki predpostavljajo stike z javnostjo. Toda od 16 novih delovnih mest je le v treh primerih predvideno znanje slovenskega jezika, opozarja Veronese, in še ti zadevajo službo za socialno skrbstvo - okraj 1.1., ki deluje skupaj z občinama Zgonik in Repentabor. Poleg tega občinski tajnik ne obvlada slovenskega jezika, medtem ko občinski statut predvideva, dajo mora v tem slučaju obvladati vsaj podtajnik, je poudaril Veronese in naglasil, da bodo ljudi, ki se bodo v kratkem upokojili in ki obvladajo slovenščino, nadomestili z osebami brez znanja slovenskega jezika. In vse to kljub nedavnim zagotovilom občinske uprave. Veronese hoče zato od župana Gior-gia Reta izvedeti, zakaj so v načrtu predvidena samo tri mesta z znanjem slovenščine. Dalje sprašuje, ali bo občinska uprava na ta način zagotavljala zaščito slovenske skupnosti v občini, kot je to predvideno v statutu in v zaščitnem zakonu (38/01). Svetnik namerava tudi izvedeti, ali bo Ret rešil vprašanje podtajnika in nadomestitve upokojencev. Nenazadnje pa se postavlja vprašanje, ali namerava občinska uprava priznati slovensko govorečim uslužbencem doklado za dvoje-zičnost. Župan Ret je medtem na zahtevo opozicije sklical izredno sejo občinskega sveta v sredo, 30. januarja. Na njej bo poleg problematike davka na smeti v ospredju prekinitev delovnega razmerja za določen čas nekaterih uslužbencev, ki so bili zaposleni v domu za ostarele Stuparich v Naselju sv. Mavra. A.G. Občina Devin-Nabrežina je porazdelila redne finančne prispevke za dejavnosti v letu 2006. Gre za skupno 18 tisoč evrov, ki so jih razdelili na podlagi 33 prošenj, ki jih je občinska uprava prejela na športnem, rekreacijskem in kulturnem področju. Prispevke delijo na osnovi parametrov, ki so jih sprejela razna združenja in s katerimi občinska uprava soglaša. Njihov cilj je spodbujati kulturne in športne dejavnosti, za pobude v dobrodelne namene in v prid šibkejšim pa je financiranje večje. Dodati velja, da bo rok za predstavitev prošenj za dejavnosti v letu 2007 zapadel 31. januarja. Finančna sredstva za leto 2006 so tako porazdeljena: Športno-rekreativne dejavnosti: Circolo velico Duino - Devin: 424,85 evra, Diporto nautico Sistia-na - Sesljan: 398,55 evra, Yacht Club Čupa - Sesljan: 687,85 evra, Societa nautica Pietas Julia: 693, 92 evra, Po-lisportiva S. Marco - Ribiško naselje: 880,05 evra, Societa Nautica Laguna - Ribiško naselje: 398,55 evra, Lega Nazionale - Nabrežina: 536,20 evra, ŠD Sokol - Nabrežina: 829,47 evra, SK Devin - Slivno: 742,48 evra, Sci Club 70 - Nabrežina: 558,38 evra, Antica Sorgente - Nabrežina: 378,32 evra, ASD Gallery - Vižovlje: 768,78 evra, ASD Aurisina Calcio: 263 evrov, Balinarsko društvo Auri-sina - Nabrežina: 293,35 evra, ŠD Grmada: 408,67 evra, Fiso - Deželni odbor FJK: 600 evrov. Kulturne dejavnosti: SKD Igo Gruden - Nabrežina: 719,90 evra, Associazione Corale Rilke - Devin: 534,91 evra, MoPZ Fantje izpod Grmade - Devin: 369,98 evra, Godbeno društvo Nabrežina -Nabrežina: 396,73 evra, SKD Cero-vlje-Mavhinje - Mavhinje: 508,17 evra, Ass. Noe' Sistiana - Sesljan: 530,45 evra, Slovenska zamejska skavtska organizacija: 423,47 evra, AGESCI: 635,21 evra, Krožek Auser: 432,39 evra, Društvo Pomlad: 263,00 evra, Associazione Italo-Ungherese: 499,25 evra, Lions Club Devin-Na-brežina: 548,28 evra, Gruppo Spe-leologico Flondar - Ribiško naselje: 811,28 evra, Art Gallery 2 - Devin: 802,37 evra, Porta aperta alla Cultura - Sesljan: 361,17 evra, SSsKD Timava - Medja Vas - Štivan: 529,86 evra, SKD Vigred - Šempolaj: 570,57 evra. Na sliki mladinska igralska skupina društva Gruden (KROMA). Začasno zaprtje poštnih uradov Zaradi posodobitve informativnega sistema bodo v prihodnjih dneh zaprti nekateri poštni uradi. Danes bo na vrsti urad Trst 5 (Ul. Bramante). Pokojnine, ki jih običajno izplačujejo na današnji dan, bodo na razpolago v uradu v Ul. Colombo. Jutri bo zaprt urad v Ulici Combi (pokojnine bodo izplačevali v Ul. Giulio Cesare), 14. januarja poštni urad Trst 10 (Ul. D'Al-viano), 15. pa Trst 18 (Salita di Zu-gnano). Bob Dylan - danes film V prostorih kulturnega društva Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) bodo danes ob 17. uri vrteli film »Bob Dylan - No direction home«, ki ga je režiral Martin Scorsese. V njem nastopajo ob priljubljenem pevcu še pevka Joan Ba-ez, Allen Ginsberg, Al Kooper in drugi. Balkanski večer v Domu glasbe V okviru projekta Finestre del Mediterraneo bodo jutri v Domu glasbe (Ul. Capitelli, v bližini Trga Cavana) odprli fotografsko razstavo Bosna 2006 (fotografije Max Jurcev). Odprtje ob 18.30, ob 21. uri pa bo sledil koncert skupine Maxmaber Orkestar, ki bo predstavila svoj klezmer, balkan, folk repertoar. Jutri Monicellijev film V Ljudskem domu na Pončani se bo jutri začel niz filmov Trans Europe Expres, ki ga prireja krožek Tina Modotti. Ob 20.30 bodo predvajali film Le rose del deserto (2006), italijanskega režiserja Maria Monicellija. Predavanje o grafologiji V prostorih društva Panta Rei v Ulici del Monte 2 bo v četrtek ob 18. uri predavala Magdalena Metelko z Državne šole grafologije Global elite iz Ljubljane. Naslov predavanja: Grafologija pri upravljanju s človeškimi viri. Carta famiglia: nič novega Občini Dolina in Milje sporočata, da nista še prejeli ustreznih navodil glede izdajanja deželne kartice Carta fa-miglia. Zainteresirani občani pa lahko vseeno predložijo ustrezne prošnje, ki so na razpolago v miljskem uradu na Trgu Repubblica 4 (ob petkih, od 9. do 11. ure) in v Dolini (ob sredah 14.30-16.30). škedenjska železarna - V nedeljo demonstracija na Velikem trgu in sprevod po mestnih ulicah Premog za lokalne upravitelje Protest priredili krožek Miani in drugi krajevni odbori iz Škednja in Milj - Forza Italia zahteva medtem komisarja za pokrajinsko upravo Okrog petsto ljudi se j e po oceni organizatorjev udeležilo demonstracije, ki so jo v imenu škedenjskih in miljskih prebivalcev priredili v nedeljo krožki Miani, Škedenj diha in Tvoje Milje. Pobudniki so protestirali proti zračnemu onesnaževanju, za katerega naj bi bila odgovorna škedenjska železarna, in še zlasti proti t.i. integriranemu okoljskemu dovoljenju (it. kratica AIA), ki ga je deželna uprava izdala konec decembra. Demonstracija se je začela na Velikem trgu, kjer so protestniki pustili pred županstvom dva žaklja, polna premoga (sad delovanja železarne, so poudarili). Po sprevodu po mestnih ulicah so protestniki »darovali« premog politikom tudi pred deželno palačo na Trgu Oberdan, pred sedežem Pokrajine Trst na Trgu Vittorio Veneto in pred prefekturo. Razlog za premog je bilo dejstvo, da onesnaževanju navkljub železarne še niso zaprli. V prihodnjih dneh bodo vsekakor tudi formalno vložili priziv na Deželno upravno sodišče in prijave sodstvu proti dovoljenju AIA, pravijo protestniki, katerim se bo v kratkem pridružil priziv na Visoko evropsko sodišče zaradi domnevne kršitve evropske direktive za izdajanje okoljskih dovoljenj. Načelnik svetniške skupine Forza Italia v pokrajinskem svetu Claudio Grizon je medtem izdal tiskovno noto, v kateri je obtožil pokrajinsko predsednico Mario Tereso Basso Poropat in pristojno pokrajinsko odbornico Ondi-no Barduzzi, da nista za zajezitev onesnaževanja v bistvu storili »nič konkretnega«. Zato bi moral predsednico zamenjati komisar, ker sodelovanje na institucionalnih omizjih s ciljem gretja klopi ne služi, piše Grizon. Nasprotno, pokrajinska uprava mora po njegovem mnenju prevzeti vlogo koordinatorja in, ko bi to bilo potrebno, zbirati nove podatke. Ko pa bi slednji potrdili nevarnost in tveganje za občane, bi morala pokrajina poskrbeti za postopno zaprtje in preusmeritev dejavnosti škedenjske železarne. K temu, je dodal Grizon, bi seveda bil poklican tudi tržaški župan Roberto Dipiazza. Protestniki so pred sprevodom po mestnih ulicah bučno demonstrirali na Velikem trgu pred županstvom KROMA / TRST Torek, 8. januarja 2008 7 opčine - Vprašanje rajonskega svetnika Marka De Luise Občina Trst še ne izdaja vseh dvojezičnih dokumentov Izpisek iz rojstne knjige z navedbo očetovstva in materinstva le v italijanščini Marko De Luisa Izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic v tržaški občini je predstavljalo korak na poti uveljavljanja pravic slovenske manjšinske skupnosti v Italiji. Ta pot pa bo - tako kaže primer rajonskega svetnika Slovenske skupnosti v vzhodnokraškem rajonskem svetu Marka De Luise - še dolga. De Luisa se je takoj po novem letu podal v občinski krajevni urad na Opčinah in zaprosil za izdajo dvojezičnega dokumenta: izpisek iz rojstne knjige z navedbo očetovstva in materinstva na ime svojega mladoletnega sina. Prošnja pa je ostala neuslišana. »Po večkratnem neuspelem poskusu izdaje tovrstnega dokumenta se je zadolženi uslužbenec telefonsko posvetoval z nekom v centralnem občinskem uradu, nakar sem od uslužbenca - namesto vprašanega dvojezičnega dokumenta - prejel odgovor, da Občina Trst še ne izdaja te vrste dokumentov v dvojezični obliki, pač pa izključno v italijanščini, češ da so izvlečki iz matičnih knjig v pristojnosti notranjega ministrstva, ki da še ni poskrbelo za prevode!« je De Luisa zapisal v vprašanju, ki ga je preko predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta naslovil na tržaškega in na pristojnega odbornika. V vprašanju je spomnil, da je začel 12. decembra veljati odlok predsednika republike s seznamom občin v Furlaniji-Julijski krajini, kjer se izvaja zaščita slovenske manjšine. S tem dnem bi morala, po zagotovilih župana, tržaška občinska uprava začeti v celoti izvajati določila zaščitnega zakona, kar pa očitno še ni storila. Zato je svetnik Slovenske skupnosti vprašal, »zakaj občinski uradi še ne izdajajo - na zahtevo občanov - vseh dokumentov in potrdil v dvojezični italijansko-slovenski obliki«, obenem pa je hotel izvedeti, »ali je verodostojno izgovarjanje in zvračanje odgovornosti na državne organe za pomanjkljive dokumente, ki jih izdaja občina.« Nazadnje je še vprašal, »kdaj bodo končno na voljo občanov Občine Trst dvojezična matična potrdila, izvlečki in sploh vsi dokumenti v skladu z določili 8. člena zakona o zaščiti Slovencev v Italiji. srbska pravoslavna cerkev - V nedeljo in včeraj Badnjak in božični obred v sugestivni cerkvi sv. Spiridiona Srbski pravoslavni verniki so v teh dneh praznovali božič po julijanskem koledarju. V nedeljo popoldne je bil na vrsti badnjak, sugestivni blagoslov hrastovih vejic, med katerim so tla cerkve sv. Spiridiona posuli s slamo. Verniki so prižigali sveče in odnesli domov svoje vejice (na sliki Kroma desno) v upanju, da jim bodo prinesle božjo naklonjenost. Včeraj dopoldne pa je pop Ra-stko Radovic daroval slovesno božično mašo (slika Kroma spodaj). Po uvodnih napevih vernikov se je začel osrednji del obreda, ki je potekal ob spremljavi srbsko-pra-voslavnega cerkvenega pevskega zbora. Pod baldahinom sredi cerkve je stala ikona Kristusovega rojstva, ki bo tam ostala do dneva Jezusovega obrezovanja oz. do sv. Bazili-ja, ki bo v nedeljo. Nato se bo v središče pravoslavnega božjega hrama vrnila podoba sv. Spiridiona, ob raznih praznikih pa ga bodo nadomestili z ikonami drugih svetnikov. (af) nabrežje - Tradicionalni obred ob Kristusovem krstu Grki blagoslovili vode Po maši v cerkvi sv. Nikolaja so se verniki udeležili procesije do pomola Audace Grški vernik je kot običajno skočil v hladno morsko vodo in ujel križ KROMA Šesti januar je praznični dan tudi za grško pravoslavno cerkev, ki na ta dan obhaja Kristusovo razglašenje in hkrati praznik Kristusovega krsta. Včeraj dopoldne je bila maša v slikoviti cerkvi sv. Nikolaja na tržaškem nabrežju, program pa se je pod dežjem nadaljeval s tradicionalno procesijo do pomola Audace, kjer je bil na vrsti obred blagoslova voda. Duhovnik je po krajši liturgiji v italijanskem in grškem jeziku vrgel križ v vodo, nek vernik pa je pogumno skočil med hlad ne valo ve, ujel križ in ga prinesel nazaj na kopno. S tem si je moški zaslužil spoštovanje s strani članov verske skupnosti, duhovnik pa je blagoslovil njega in njegovo družino. Grška pravoslavna cerkev je, tako kot romun ska, svoj čas spre -jela gregorijanski koledar, medtem ko sledi večina pravoslavnega sveta julijanskemu koledarju. Izjemo predstavljajo v Grčiji menihi na gori At-hos, ki so prav tako obdržali julijanski ko le dar. milje - Otroci Gledališče odskočna deska za znanost Tudi letos bo miljsko gledališče Verdi prizorišče številnih gle da liš kih predstav in pobud za najmlajše. V petek, 11. januarja, se bo začela pobuda Milje, gledališče, šola, ki jo že nekaj let uspešno vodi Barbara Negrisin. V sklopu devetih dopoldanskih predstav bodo osnovnošolci in učenci nižjih srednjih šol po-bliže spoznavali temo znanosti. Miljska občina si namreč priza-de va, da bi bi li vsi, tudi otro ci torej, soudeleženi pri razvoju Milj in okolice. Predstave bodo otroke na enostaven in prikupen način uvedle v svet matematike (predstava »Numerino« za najmlajše ali »3x3=10« za osnovno in srednješolce), astronomije (»Per un attimo« o raziskavah Margherite Hack ali »Melania non dorme mai ... Viaggio nell'as-tronomia«), ekologije (»Il bambino imbottito«), biorazličnosti (»Dez Incredibol«), eksaktnih ved in znanosti (»Frankenstein« v angleškem jeziku). Ob gledaliških igralcih bodo malčkom obenem »spregovorile« tudi video projekcije, plesalci, klovni in papirnate lutke. Milje se bodo v naslednjih mesecih (do maja) spremenile v ve lik la bora torij na odpr tem, v neke vrste izobraževalno šolo v naravi. Otroci bodo spoznali morsko biologijo in arheologijo, ter se vključili v aktivnosti za zaščito in spoznavanje bližnjega teritorija in okolja. V tem smislu se bodo vkrcali na ladjo - šolo, na kateri bodo pluli po zalivu, obiskali bodo onesnažena območja, tako na kopnem kot na morju in spoznavali najnovejše tehnike pro ti ones na že vanju. Hva le vredno pobu do so podprli miljska občina, Pokrajina Trst, Deže la FJK, sosed nje ob -čine, tržaška univerza in raziskoval ni cen ter pri sin hro tro nu. sprememba Motorizacija odslej v okviru Pokrajine Urad za civilno motorizaci-jo, ki ima svoj sedež na Korzu Ca-vour 3, od 1. januarja letos deluje v okviru Pokrajine Trst in ne več deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, vendar ni to v ničemer spremenilo dosedanje dejavnosti, ki redno poteka, piše v sporočilu za javnost pokrajinske uprave. Tako je avtomobilsko takso in registracijo še naprej mogoče plačati preko dosedanjih tekočih računov št. 4028 oz. 121012. Edina sprememba je doletela številko tekočega računa za plačevanje pravic: slednji ima zdaj številko 86083623 in ne več 9001, naslovljen pa je na Pokrajino Trst oz. motorizacijo in blagajniško službo na Trgu Vitto-rio Veneto 4 - 34132 Trst. Avtomobilske agencije, avtošole in av-toprevozniki lahko plačajo pravice tudi preko internetnega bančnega nakazila na račun blagajniške službe Pokrajine Trst, ki je pri Hranilnici FJK (Cassa di risparmi-o del Friuli-Venezia Giulia S.p.A.), ABI 06340, CAB 12315, tekoči račun št. 100000302047, IBAN IT43 L 06340 12315 100000302047. Z bančnim nakazilom je mogoče opraviti tudi več operacij, v tem primeru pa bo treba priložiti poimensko dokazilo. 8 Torek, 8. januarja 2008 KOŠARKA / glasba - V noči na ponedeljek Umrl je Raffaello de Banfield Bil je dolgoletni umetniški vodjo gledališča Verdi V noči na ponedeljek je na svojem domu na tržaškem nabrežju v 86. letu starosti po daljši bolezni umrl skladatelj in dolgoletni umetniški vodja opernega gledališča Giuseppe Verdi baron Raffaello de Banfield Tripcovich, s katerim odhaja eden od protagonistov tržaškega glasbenega življenja zadnjih desetletij, njegovo ime pa je najti tudi v krajevni politični kroniki in - mnogo manj slavno - v sodni kroniki. Raffaello de Banfield se je rodil 2. junija 1922 v kraju Newcastle on Tyne v Veliki Britaniji v ugledni družini očeta Gottfrieda von Banfielda, znanega avstroogrskega letalskega asa v prvi svetovni vojni in zadnjega prejemnika odlikovanja viteškega reda Marije Terezije ter poznejšega uspešnega poslovneža, in Marie Tripcovich iz slovite družine ladjarjev. Gimnazijo in licej je opravil v Švici in Trstu, univerzitetni študij pa v Bologni, medtem ko se je glasbeno izobraževal v Benetkah pod mentorstvom Gi-an Francesca Malipiera, v Trstu, kjer ga je poučeval Vito Levi, in v Parizu pri Nadji Boulanger. V letih po drugi svetovni vojni je začel tudi pisati skladbe, med katerimi velja omeniti operi enodejanki Ljubezensko pismo lorda Byrona in Pogovor s tangom, baleta Agostino in Boj, opero Alissa in pesnitev Boj, ki je doživela preko dva-tisoč ponovitev. Kot velik svetovljan je živel med Italijo, Francijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami Amerike, njegovo ime pa širša tržaška javnost povezuje predvsem z obdobjem, ko je bil kar 24 let umetniški vodja opernega gledališča Verdi med letoma 1972 in 1996. Njegova nesporna zasluga je, da je v obdobju med letoma 1992 in 1997, ko so poslopje opernega gledališča prenavljali, opera nemoteno izvajala svoj repertoar, saj je poskrbel za preureditev nekdanje avtobusne postaje na Trgu Liberta v gledališko dvorano, ki so jo poimenovali dvorana Tripcovich. De Banfield je skupaj z Gian Carlom Menottijem med letoma 1978 in 1986 bil tudi umetniški vodja glasbenega festivala v Spoletu, prijateljeval pa je tudi z velikimi imeni svetovnega glasbenega dogajanja, npr. s slovito pevko Mario Callas in dirigentom Herbertom von Karajanom. Čeprav je živel prvenstveno za glasbo in kulturo, najdemo njegovo ime tudi v krajevni politični kroniki. Na občinskih volitvah leta 1993 je bil namreč izvoljen v tržaški občinski svet na listi Krščanske demokracije v okviru prve levosredinske koalicije, kije takrat zmagala in prinesla Riccardu Il-lyju prvi županski mandat. Precej manj slavno pa se je končala njegova poslovna kariera, saj je bil eden od protagonistov stečaja zgodovinske družbe Tripcovich leta 1994, na čelu katere se je znašel po očetovi smrti. Zaradi kraha je izgubil premoženje na čelu z ljubljeno vilo Tripcovich, spontano je izročil šest milijard lir stečajnemu upravitelju in se javno opravičil Tržačanom, s čimer je dokazal svojo gos pos kost. De Banfield je bil nosilec odlikovanja italijanske republike, bil pa je tudi vitez Reda Legije časti, ki mu ga je bil leta 1994 podelil takratni francoski predsednik Francois Mitterrand. Trst se ga je spomnil veliko prej, saj je že leta 1973 za svoj skladateljski opus prejel Zlatega svetega Justa, priznanje krajevnih novinarjev, lani pa je pri založbi Ibiskos izšla njegova biografija v obliki intervjuja izpod peresa Liliane Ulessi z naslovom Raffaello de Banfield. Glasba in gledališče: luč v mojem življenju. Raffaello de Banfield bo od danes ležal na parah v prostorih gledališča Verdi. dolina - Po nedeljski tragediji v avstrijskih gorah Bela cvetica za pokojno Francesco Froncesco Fitzko, seizmologinjo in uslužbenko Občine Dolino, je pokopal ploz V prostorih dolinske občinske uprave so se včeraj spomnili 33-letne uslužbenke Francesce Fitzko, ki je v nedeljo umrla pod nezadržno silo snežnega plazu. Na njeno pisalno mizo so položili belo cvetico, županja Fulvia Premo-lin ter odbornica za okolje, javna dela in evropske projekte Laura Riccardi Stravi-si pa sta ganjene uslužbence nagovorili s priložnostnimi besedami. Francesca je prišla v Dolino novembra, pred dvema mesecema, v tako kratkem obdobju pa si je znala priboriti naklonjenost in simpatije vseh sodelavcev. Francesca je ljubila znanost in naravne lepote, pogosto se je odpravljala na športne ture. Ravno sredi skoraj nedotaknjene narave jo je v nedeljo doletela smrt. Do pretresljivega dogodka je prišlo nekaj pred 14. uro na grebenu pod vrhom Filzmooshorndl, nad dolino Grossarltal (nedaleč od Salzburga). S svojim partnerjem, 37-letnim inženirjem Luco Folinom, je bila Francesca na turnem smučanju: v južnih Alpah trenutno ni veliko snega, za- Francesca Fitzko to sta se odločila za pot onstran Malih Taurov, kjer je snežna odeja obilnejša. Ob uri kosila seje dvojica bližala vrhu 2.189 metrov visokega Filzmooshorn-dla, od koder bi se nato spustila v hiter sestop proti dolini. A nenadoma se je sprožil plaz, ki je lažje ranil Folina, Francesco pa je bela gmota popolnoma pokopala. Folin jo je s pomočjo radijske naprave (t.i. Arva) lokaliziral, ko se je dokopal do nje pa je bilo že prepozno. Zatem j e prišla na kraj skupina 40 gorskih reševalcev, ki je oba ponesrečenca odpe- ljala v dolino. Dvojica je bila baje dobro opremljena in dokaj izkušena, nevarnost plazov pa je bila na tem območju precejšnja. Francesca je bila po izobrazbi ge-ologinja, ukvarjala se je zlasti s seizmo-logijo. Pred 9 leti je diplomirala na tržaški univerzi z diplomsko nalogo o geomor-foloških študijah v zvezi s tektonskimi ak-tivnostimi ob potresu v Furlaniji leta 1976. Njen mentor je bil takrat prof. Peter Suhadolc, ki ji je sledil tudi v podiplomskem študiju. Njeno poznavanje seizmologije so še kako cenili pri deželni civilni zaščiti, do nedavnega je delala na glavnem sedežu v Palmanovi. Dobro se je naučila slovenskega jezika - s partnerjem sta stanovala v Sežani - in nazadnje si je izborila službo na Občini Dolina, kjer se je ukvarjala s svojo najnovejšo ljubeznijo: z naravnim rezervatom doline Glinščice. Uslužbenci dolinske občinske uprave jo opisujejo kot izjemno osebo, ki se je s svojim odprtim značajem zlahka vključila v novo delovno okolje. zlati sveti just - V petek slavnostna podelitev nagrade Barcellonovi bo šel kipec Slovesnost bo potekala v dvorani tržaškega občinskega sveta z začetkom ob 12. uri V petek bo z začetkom ob 12. uri v dvorani tržaškega občinskega sveta potekala slovesnost, na kateri bodo operni pevki Danieli Barcellona podelili nagrado Zlatega svetega Justa. Zlati kipec umetnika Tristana Albertija, ki ponazarja tržaškega zavetnika sv. Justa, bo v roke mlade, a že uveljavljene mezzosopranistke, prišel v okviru slovesnosti, na kateri bodo spregovorili tržaški župan Roberto Dipiazza, sama Barcellonova in Giorgio Cesare, častni predsednik Združenja kronistov Furlanije-Julijske krajine, ki že štirideset let podeljuje nagrado osebnostim, ki so pripomogle k uveljavitvi Trsta v svetu. Čeprav ima mezzosopranistka Daniela Barcellona komaj 38 let (skupaj s Claudiom Magrisom, kije priznanje prejel leta 1984, je ena najmlajših prejemnic Zlatega svetega Justa), je na italijanski in svetovni glasbeni sceni že uveljavljena pevka in trenutno velja za najboljšo interpretko del Gio-acchina Rossinija. Rodila se je v Trstu, kjer se je tudi glasbeno izobraževala pod mentorstvom Alessandra Vitiella, po osvojitvi raznih tekmovanj pa je dokončno zaslovela leta 1999 z nastopom v operi Tancredi na Rossinijevem opernem festivalu v Pesaru, leta 2004 pa je pela na otvoritvi obnovljene milanske Scale. Barcellonova je že prejela vrsto prestižnih priznanj, kot sta npr. Zlati Rossini in nagrada kritike Award, v bližnji prihodnosti pa se napoveduje njen nastop ob letošnjem obisku papeža Benedikta XVI. v Avstraliji, kjer bo julija Svetovni dan mladih. Daniela Barcellona odpadki - Včeraj popoldne smetarji na delu Park v Ul. Montecchi očiščen Somo pred nekoj dnevi so se v bližini otroških igrol bohotili kupi najrazličnejših smeti - Pritožbe zarodi preredkego čiščenja Smeti, ki so se bohotile med klopmi in so zasičile smetnjake, od včeraj popoldne ni več KROMA Včeraj popoldne je manjši park v Ul. Montecchi blizu stavbe našega dnev ni ka ka zal pre cej dru gač no po -dobo od tiste, ki smo jo opisali v sobotni številki. Takrat smo poročali o kupih smeti, ki so se nahajali med klopcami v bližini otroških igral, med katerimi velja omeniti tudi ostanke petard in razbite steklenice. Žalostno stanje parka je jezilo krajevne stanovalce in eden od njih, gospod Paolo Rutigliano, se je obrnil do našega dnevnika in stresel svojo jezo predvsem na tržaško občinsko upravo. Od včeraj popoldne pa je kot že rečeno slika precej drugačna: ploščad, kjer so otroš ka igra la, so po pol no ma očistili, lotili pa so se tudi smeti, ki so se bohotile na zelenicah in ki so do vrha napolnile tamkajšnje smetnjake. Ali je čiščenje posledica našega pisanja, ne vemo, a dejstvo je, da je prostor zdaj čist, če prav smo vče raj v po -znih popoldanskih urah še opazili nekaj polnih plastičnih vreč, v katere so stla či li sme ti. loterija 20 tisoč evrov v Nabrežino Kljub večjemu številu prodanih srečk v deželi FJK se sreča pri nas letos ni preveč nasmehnila. Vrednost skupnih nagrad Loterije Italije se je namreč kar razpolovila, in sicer z lanskih 120 na letošnjih 60 tisoč evrov. Epifanija je pač v našo deželo prinesla le tri štirirazredne nagrade v višini 20 tisoč evrov, ki pa bodo vsekakor razveselile srečne dobitnike. Eno izmed treh nagrad so dobili tudi v naši pokrajini, in sicer v devin-sko-nabrežinski občini. Glede na dej stvo, da so sre čko pro da li na postajališču na avtocesti Trst-Be-netke pa ni rečeno, daje dobitnik krajan. Ostali dve srečki so prodali v kraju Azzano Decimo pri Por-denonu in v kraju Fiumicello v vi-demski pokrajini. Naj dodamo, da so na lanski izvedbi loterije v de-že li FJK pro da li kar dve sre čki, ki sta vsakega dobitnika obogatili za 50 tisoč evrov. / TRST Torek, 8. januarja 2008 9 izleti primorskega dnevnika - V sodelovanju z agencijo Aurora Potovanja v Uzbekistan, ZDA in Grčijo so zadela v črno Pozitiven odziv med bralci našega dnevnika, ki so včeraj izbirali sanjsko destinacijo Kot je že tradicija, so se takoj po začetku novega leta na straneh Primorskega dnevnika pojavile tri vabljive ponudbe za vsakoletni izlet, ki ga za bralce in naročnike našega dnevnika prireja potovalna agencija Aurora. Tudi letošnje destinacije so po odzivu sodeč zadele v črno: tako antična Grčija, kot bolj sodobne Združene države Amerike in sanjavi, mistični Uzbekistan so se izkazali kot res atraktivni cilji enkratnega potovanja. Zanimanje je tudi tokrat prekosilo vsako pričakovanje, tako da so morali organizatorji nekoliko prilagoditi razpoložljivosti, zato da bi lahko zadovoljili čim večjemu številu potovanj željnih bralcev. V nasprotju s preteklimi leti, ko so interesenti trumoma zasedli stopnišče našega dnevnika že pred 9. uro, je včerajšnje vpisovanje potekalo bolj umirjeno in postopoma so prišli prav vsi na vrsto. »Po predvidevanjih je potovanje v Grčijo naletelo na največje povpraševanje s strani bralcev,« nam je povedala odgovorna pri agenciji Aurora Divna Čuk. Prvi razpoložljiv datum, od 11. do 18. maj a, j e takoj pošel, tako da so si pri agenciji že predhodno zamislili še dodatnega, od 18. do 25. maj a; ravno pri tej drugi izmeni je trenutno na razpolago še nekaj mest. Popotniki, ki so izbrali deželo morja in sonca, antičnih templjev, mitov in bogov, bodo na osemdnevnem potovanju po najjužnejšem delu Balkanskega polotoka od Aten, mimo Korinta, Epidavra, Mi-ken, Olympie, Delf, Termopil in Meteore spoznali zibelko evropske civilizacije in prvih olimpijskih iger. Precejšnje zanimanje je vladalo včeraj tudi za mistični Uzbekistan, tako da je bilo razpoložljivih trideset mest takoj oddanih (sedaj je pri agenciji na voljo samo še čakalna lista). Osemdnevna tura, od 6. do 13. marca, po srednjeazijski republiki bo popotnikom postregla s spektakularnimi arhitektonskimi čudesi in sanjsko pokrajino, prizoriščem krvavih bojev Aleksandra Makedonskega in Džingis Kana. Udeleženci bodo med drugim obiskali glavno mesto Taškent, veličastni Samarkand in puščavsko Bukharo ter se predali magičnemu in Utrinek z včerajšnjega vpisovanja na sedežu našega dnevnika KROMA skrivnostnemu vzdušju nam tako različnega sveta. Za pravo presenečenje pa je poskrbel nekoliko daljši izlet v Združene države Amerike (od 12. do 26. maja); popotniki se niso prestrašili daljšega leta in potovanja v veliko državo onkraj Atlantika ter takoj zasedli vseh petindvajset mest, tako da obstaja sedaj samo še čakalni seznam, v primeru, da kdo zadnji trenutek odpove. Udeleženci »velike ture« bodo poleteli proti zahodni obali, in sicer v Kalifornijo, Kolorado, Utah in Nevado ter se osebno soočili z velemesti, njihovimi širokimi avtocestami in čudovitimi narodnimi parki ter goratim ali povsem puščavskim obzorjem. Interesenti oziroma zamudniki se lahko čim prej javijo v potovalni agenciji Aurora in preverijo, ali se izletnikom lahko še pridružijo. (sas) Pesniška večera SSG v sodelovanju z ZTT Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z založbo ZTT- EST bo v tem mesecu priredilo dve srečanji niza Pesniških večerov, ki ga koordinira in vodi igralec Janko Petrovec. V četrtek, 10. januarja, s pričetkom ob 20.30 bosta na sporedu predstavitvi novih pesniških zbirk »To ni zame« Aceta Mermolje in »Zibelka neba in dna« Marija Čuka. Naslov večera »Mi.Tukaj. Zdaj.« napoveduje bogate vsebine pogovora s priznanima ustvarjalcema, ki sta s svojim umetniškim in strokovnim delom postala izjemna opazovalca družbene in kulturne podobe naše stvarnosti. Srečanje bo tako priložnost za poglabljanje aktualne teme padca meje in posledic tega zgodovinskega dogodka v zavesti Slovencev, za katere je beseda »zamejstvo« izgubila svoj pomen. Drugi pesniški večer (v sredo, 23. januarja ob 20.30) pa bo ponudil zanimiv pogled na beneško stvarnost s predstavitvijo pesniškega prvenca beneške pesnice Marine Černetig »Pa nič nie še umarlo«. Aktivna kulturna delavka že več kot 25 let sodeluje s slovenskimi organizacijami videmske pokrajine in si prizadeva za ohranitev in vrednotenje slovenskega jezika in kulture v teh krajih. Srečanje, ki ga bo izjemoma vodila glavna urednica založbe ZTT Martina Kafol, bo popestril nastop vokalnoinstrumentalne skupine BK-evolution, ki izhaja iz skupine Beneške korenine in izvaja glasbo beneških avtorjev in predvsem kantavtorja Kekka Bergnacha. Vstop bo kot običajno prost. opčine - Cerkev sv. Jerneja Tradicionalni božični koncert Prireditev, ki jo oblikujejo krajevni zbori, je vse bolj priljubljena - Tokratno božično misel je podal Ivan Peterlin Openska župnijska cerkev sv. Jerneja apostola je bila na božič - kot sicer že vrsto let - skorajda premajhna za vse, ki so prišli, da bi prisluhnili tradicionalnemu božičnemu koncertu, ki so ga oblikovali openski zbori. Uvedli so ga otroci in dekleta iz vrst zborov Vesela pomlad, ki so pod vodstvom Mire Fabjan zapeli štiri pesmi iz zbirke Mir ljudem na zemlji skladatelja Ivana Ščeka. Te pesmi so pred kratkim - v sodelovanju z MePZ Jacobus Gallus tudi posneli na zgoščenki O polnoči. Sledil je nastop moškega zbora Tabor, ki ga vodi Mikela Šimac. Po črnski duhovni Deep river, pri kateri je solistično vlogo odpel basist Boris Ivančič, so podali še Foersterjev Večerni ave in Riharjevo Poglej te, ču do se go di, pri ka te ri je so lo pel te no rist Edi Dolenc, orglah pa mali Rok Dolenc. Po prvem delu koncerta je prof. Ivan Peterlin podal božično misel, v kateri je uvodoma povedal, kaj mu pomeni božič in katere spomine mu ta praznik obuja. Poudaril pa je tudi vlogo slovenske pesmi v polpretekli zgodovini našega naroda, ki je Slovencem 'dajala moč, upanje, celo prepričanje, da je onkraj črnega jarka lepše, svetlejše, prijaznejše življenje'. V nadaljnjem posrečenem stopnjevanju voščila 'srečen božič!' je openskim pevcem in open-skemu človeku, slovenski šoli in politiki, slovenskim organizacijam in slovenski cerkvi, mladim, slovenski družini in staršem zaželel, da bi se ob prazniku zamislili in se potrdili v pozitivnih izbirah, poboljšali in spremenili smer, če bi ugotovili, da je kaj narobe, češ da je božič priložnost, da se zazremo vase in izberemo pravo pot. Drugi del koncerta so oblikovali pevci pod vodstvom Janka Bana. Najprej je nastopila moška pevska skupina Sv. Jernej, kije predstavila Bratuže-vo in dve Vrabčevi božični pesmi. Sledil je zanimiv nas top me ša ne ga zbo ra Sve ti Jer nej, ki je za pel tri božične pesmi Lojzeta Bratuža: dve na besedilo Ljubke Šorli, tretjo pa na besedilo Stanka Staniča. Pri prvi sta solistični vlogi milostno lepo podali Mojca Milič in Martina Feri, pri Eni lučki pa Marta Fa-bris in Ferijeva. Mešanemu zboru se je nazadnje pridružila Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad, da bi ob tako okrepljenem sestavu zazvenela Mavova kantata Ne bojte se na besedilo evangelista Luka, pri kateri je bariton solo pel Marjan Štrajn. Open- ske cerkvene pevce je na orgle spremljal Tomaž Sim-čič. Po zahvalnih besedah domačega župnika g. Franca Pohajača so združeni zbori in vse zbrano občinstvo v en glas zapeli še priljubljeno Sveto noč. Ustvarjeno vzdušje je potrdilo, da je božični koncert na Opčinah tako zelo pričakovan in obiskan prav zaradi pristnega prazničnega občutka, ki se iz leta v leto obnavlja in vedno znova najde ključ do vsakega poslušalca. Včeraj danes Danes, TOREK, 8. januarja 2008 SEVERIN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 8.05 in zatone ob 16.25. Jutri, SREDA, 9. januarja 2008 JULIJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,4 stopinje C, zračni tlak 1020,6 mb raste, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 97-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mascagni 2 (040 820002), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.30 »I vicere«; 18.25, 20.20, 22.15 »Lezioni di cioccolato«. CINECITY - 18.10, 20.05, 22.00 »Una moglie bellissima«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »La bussola d'oro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Natale in crociera«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il mistero delle pagine perdute«; 20.00, 22.00 »La promessa dell'assassino«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Leoni per agnelli«; 16.10 »Uibu - Fantasmino fifone; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Halloween the be-ginning«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lussuria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«. FELLINI - 17.15 »Uibu - fantasmino fifone; 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa dell'as-sassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 19.00 »Come d'incanto«; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »Leoni per agnelli«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 17.20, 19.30, 21.40 »Alieni proti predatorju«; 18.50, 21.00 »Hitman - Agent 47«; 17.00 »Čebelji film«; 18.10, 20.40 »V dolini smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15, 22.15 »Halloween - The beginning«; 18.15, 22.15 »Una moglie bellissima; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »Bee mo-vie«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crociera«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee movie«; 20.00, 22.10 »La promessa dell'assassino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«. 122 Torek, 8. januarja 2008 KOŠARKA / Slovensko stalno gledališče - mala scena predstava (plus) v abonmaju Primož Forte in Romeo Grebenšek Režija, scene in kostumi: Miha Golob prevod: Gašper Malej Slovenska praizvedba_ premiera v petek, 11. januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi ponovitve januarja: 12.(it.n.), 13. 15., 16., 18., 19.(it.n.), 20., 22., 23.iit.nJ; ponovitve februarja: 19., 20. (it.n.), 22., 23., 29. Nujna predhodna rezervacija, ki zapade 30 minut pred pričetkom predstave. Aboneriti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 , mm i^« Slovensko stalno gledališče in ZTT-EST Pesniški večeri - sezona 2007/08 Mi. Tukaj. Zdaj. Večer z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo v četrtek, 10. januarja, ob 20.30 Vstop prost! Predstavitveni večer pesniških zbirk »TO NI ZAME« Aceta Mermolje in »ZIBELKA NEBA IN DNA« Marija Čuka (ZTT-EST, 2007) Z gostoma se bo pogovarjal Janko Petrovec Realizacija: Janko Petrovec in Martina Kafol info brezplačna telit. 800 214302 Mznrzm_»um™™ 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: danes v OV Miško-lin BORŠT ob 16.00 in OV Kekec BOLJUNEC ob 16.15; OV Palčica RICMANJE - 9. 1. 2008 ob 16.30; OV Pika Nogavička DOLINA - 10. 1. 2008 ob 16.00; OV Mavrica MILJE -14. 1. 2008 ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »M. Samsa« Domjo - 7. 1. 2008 ob 17.00; COŠ »F. Venturini« Bolju-nec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. 1. 2008. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer danes, 8. in 15. januarja ter 10. in 17. januarja. V Barkovljah, v Ul. Vallicula, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer 14. januarja in 10. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred od danes, 8. januarja do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Va- bljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: OŠ Tru-bar/Kajuh-Bazovica 15. januarja 2008, ob 16.30; COŠ Tomažič-Trebče 9. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Gradnik-Repen 14. januarja 2008, ob 15.30; OŠ Sirk-Križ 14. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Černigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. januarja 2008, ob 15. uri. OŠ F.S. FINŽGARJA v Barkovljah, vabi starše bodočih prvošolcev na dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 9. januarja 2008 od 8. do 15.30 na sedežu šole; ob 16.15 istega dne pa informativni sestanek. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: v otroškem vrtcu v Škednju (reber De Marchi, 8), danes, 8. januarja ob 11. uri; v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Ukmarja (Staroistrska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; na osnovni šoli J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30 ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Stepančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DPZIO J. ŠTEFAN vabi učence in starše na »dan odprtih vrat« v petek, 11. januarja 2008 od 15. do 19. ure in v soboto, 12. januarja 2008 od 9. do 13. ure. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Nabrežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje 15. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Ga-brovec danes, 8. januarja, od 10.00 do 11.30. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari -navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bo vpisovanje od 7. do 30. januarja 2008, v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. M Izleti Milič Jagoda, nova upravifeljica zv.est.e.-strankffiiriiTprijatelje T"1 ena Ww izlet na Gerlitzen. Odhod bo ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na »smucan-je@spdt.org« ali pa v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni! ¿J Čestitke Mamica Kristina je Gaji povila ljubko sestrico LARO. S srečno družinico se veselimo otroci, starši in osebje šempolajskega otroškega vrtca. Ü3 Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 13. januarja 2008, avtobusni BARKOVLJE - v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 13. januarja 2008, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se danes, 8. januarja nadaljuje redni tečaj vadbe s sledečim urnikom: ob torkih: 18-19, 19-20, 20-21, ob petkih 18.30-19.30, 19.30-20.30 ter ob sobotah 9 -10. Uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 11. januarja, od 18. ure dalje. Za vpis in pojasnila 040200620 ali 349- 6483822 (Mileva). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filateli-je na prvo redno sejo, ki bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20. ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico. EKIPA 10 obvešča članice rekreacijske odbojkarske ekipe, da se srečamo v sredo, 9. januarja 2008, ob 20. uri. Prinesite darilce. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 10. januarja 2008 ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za četrtek, 10. januarja 2008, sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20.00 uri. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI E. An-tončič-Stojan in SKD Vesna, vabita na predavanje prof. Jožeta Pirjevca »Zakon džungle v današnjih mednarodnih odnosih?« v petek, 11. januarja 2008, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040 360072. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva pevska vaja v letu 2008 v petek, 11. januarja, druga v torek, 15. januarja na sedežu v Padričah ob 20.45. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lucandek@ti-scali.it. 0 Prireditve SKD TABOR IN ZSKD - »Openska glasbena srečanja«: v nedeljo, 13. januarja 2008, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo naš gost za novoletni koncert Policijski orkester Slovenije, dirigent Tomaž Kmetič, so-list-klarinetist Jože Kotar. Na sporedu: Viktor Parma, C. M. von Weber, Martin Ellerby, Alfred Reed. Vabljeni. GLASBENO VOŠČILO 2008 prinaša godbeno društvo Prosek z dirigentko Evo Jelenc. V petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 v športnem centru AŠD Zarja v Bazovici. Prireditelj SKD Lipa toplo vabi k polnoštevilni udeležbi. Skupaj bomo nazdravili novemu letu! SKD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg vabi v petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 na Dolgo Krono, na tradicionalni pozdrav Novemu letu. Nastopili bodo Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik ter Zmaga in Vittorio. Sledi veliko presenečenj. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN GLASBENA MATICA prirejata pod pokroviteljstvom Slovenske Pro-svete v soboto, 12. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Rojanu BOŽIČNI KONCERT.Sodelujejo: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM iz razreda prof. Jasne Merlak Corrado, Rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Bogdana Kralja in mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana pod vodstvom Mirka Ferlana. Priložnostno misel bo podala Tanja Prinčič Mamolo. Vabljeni! OBČINA ZGONIK IN OBČINA RE-PENTABOR v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst vabita v soboto, 12. januarja, ob 21.uri v Športno-kulturni center v Zgonik na »Novoletni koncert« gospel glasbe Queens of Christmas s skupinama Cadmos Ensemble in Le Pleiadi. RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST REPENTABOR vabita na Božični koncert, ki bo v soboto, 12. januarja 2008, ob 18. uri v cerkvi Marije Vnebovze-te na Tabru. Sodelujejo: otroška pevska skupina župnije Repentabor, Združeni mešani pevski zbor Re-pentabor in mešani pevski zbor Žaga (gostujoči zbor). Vljudno vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da se bo v nedeljo, 13. januarja, spet zavrtel gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Osel Nazarenski« v izvedbi Mini teatra Ljubljana. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (ul. Bran-desia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). S Poslovni oglasi DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, takoj zaposli vajenca z voljo do dela ali delavca. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040/200329. PODJETJE IŠČE izkušene zidarje in vajence. Tel. 335-284754. S Mali oglasi MALA BELA MUCA, KITTY se je zgubila 28. decembra v Mačkoljah. Stara je približno 8 mesecev. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 348-2230840. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo enomesečno staro psičko mešane pasme. Tel. 040-229224. MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786. MLADA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat do dvakrat tedensko. Tel. št.: 040-43602. PRODAM otroške pancerje Sanmarco št. 38-39 za 40,00 evrov. Tel.: 040200910. PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258. PRODAM kuhinjski pralni stroj Whir-pool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106. PRODAM skoraj novo vrstno hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220. TRISOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali am-bulatorij, 450,00 evrov mesečno. Za informacije pokličite ob večernih urah na tel. št. 040-420604. V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogre- vanjem in pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 339-4484840. Id Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. ZAHAR ima odprto osmico v Borštu 57. Prispevki Popravek: V spomin na predragega očeta Claudia Stefanija daruje Tanja Stefani 50,00 evrov za AIL AMS FVG ONLUS. V spomin na gospo Boženo Grilanc daruje Rožica Terčon 30,00 evrov za na-brežinske cerkvene pevke. Trgovina jestvin Kukanja prispeva društvu SKD Igo Gruden 50,00 evrov za božična darila. Ob obletnici smrti dragega očeta Alojza Bukavca drujejo hčeri Bruna in Palmira ter sin Luciano z družinami 60,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Raimonda DAronca ob 2. obletnici smrti darujejo Nada, Matej in Uča 150,00 evrov za Sklad Otona Berceta. Mahnič Magda prispeva 10,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Boženo Grilanc darujejo Dolenčevi iz Devinščine 30,00 evrov za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Božene Briščik daruje Neva Lavrenčič 30,00 evrov za Sklad Ota, Luchetta, D'Angelo, Hro-vatin. V spomin na mamo in nono Silvo daruje družina Černe 200,00 za ŠD Kontovel. V spomin na sestro Eleonoro darujeta Vera in Alfredo 40,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na pokojne družin Guštin-Birsa in Strekelj daruje Marina Guštin Birsa 10,00 evrov za proseško cerkev, 10,00 evrov za Skupnost Družina Opčine in 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Ga-brovcu. Ob smrti drage mame Anna Marie izrekajo iskreno sožalje sinu Mauru Simonicu in ostalim sorodnikom vsi na Primorskem dnevniku Ob izgubi drage mame Anna Marie izrekamo Mauru Simonicu in svojcem iskreno sožalje Zadruga Vital Ob izgubi drage mame in babice izraža občuteno sožalje naši pevki Nives Tence in vnuku Igorju Cerkveni pevski zbor iz Sv. Križa Košarkarje Uniona Olimpije bo odslej vodil Aleksander Džikic, dosedanji pomočnik trenerja Minnesote v NBA li9i /is Lahka zmaga Jadrana Mark, Bor Radenska brez moči v Vicenzi Sovodenjc Matej Cescutti s hokejsko reprezentanco Slovenije U20 na svetovnem prvenstvu v Rigi /l5 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika oskarji 2007 - Za ekipne panoge Naši najboljši Nogometaš Dario Kovic (Juventina), košarkar Ivan Kralj (Bor), odbojkar Ambrož Peterlin in odbojkarica Daniela Ciocchi (oba Sloga) so zmagovalci našega Oskarja 2007, ki smo ga podelili slovenskim športnikom v omenjenih panogah za igro, ki so jo pokazali v minulem sončnem letu. Vse podrobnosti izbora na notranjih straneh priloge POGLED Z VEJE Živahno v novo leto Marij Cuk Kot da bi se prebudil iz dolgega nemirnega spanja z morastimi sanjami. In nisem bil edini. Celo večina nas je bila takih, ki nismo vedeli kako in kam, kar trije mučni tedni so se zvrstili brez tekem, polemik, senzacionalnih vesti, gluho tišino na tribunah in odrevenelim palcem na daljincu, ki je zaman iskal omrežje, ki bi vsaj za spoznanje prenašalo kaj športno poskočnega. No, ja, ne kaj smu čar skih te -kem S e že bilo, alpskih In nor dij skih, a te so še bolj stopnjevale živčnost, saj ni nikjer snega, da bi tudi navadni smrtniki smučali, proge so bile le za tekmovalce. A nobena nesreča ne udari zaman. Lahko prinese sadež spoznanja in razumevanja. Po dolgem razmišljanju (ker sem bolj počasne sorte) sem odkril, zakaj se ljudje vdajajo škodljivim razvadam, zapadejo v depresijo, segajo po alternativnih halu-cinacijskih sredstvih. Ko umanjkajo Ronaldo in Pir-lo, Kneževič in Černic, Milič ali Tiger Woods, je trda. V vseh smislih. Pa vsaj da bi imeli Gajo in Sočo! Ne, nič ni bilo pri roki. Ostali smo brez vsega in ničle niso mogli odtehtati niti padec meje, božič, novoletni prazniki in še manj befana, ki pa je itak fašističnega izvora in zato za želodec še veliko bolj neprimerno neužitna. Skratka, katastrofa! In ko človek zapade v depresijo, postane odtujen sebi in drugim, težko najde kaj alternativnega, kakšno nad- omestno športno dejavnost. Zato dvomim, da je pavza koristila tudi dvigu demografije in množenju slovenske manjšine (kar bi bilo pričakovati), a to bomo ugotavljali čez približno devet mesecev. Prazniki so res pustili posledice in tako pri ženskah kot moških večje trebuhe, a to le zaradi slaščic, rac, postrvi, zajcev, odojkov... Čas teme pa je končno le spomin. V tem tednu bo spet pri šlo do vse -splošnega športnega raz-cve ta, spet bo mo zr li v zaslon, spet šli na tribuno in dajali duška glasilkam, spet bo vse po starem. Le cene so nove in težke. Razen njih, se ni nič spremenilo, čeprav smo si voščili srečo. Moj sodelavec Štokelj bo spet sedel na klopi iz žlahtne lesovine -bora, drugi moj sodelavec Verč bo spet tre ni ral ma -raton in se pred vsakim tekom resno prehladil, naše ekipe in ostali posamezniki pa bodo nastopali kot doslej - spremenljivo. A ni rečeno, kajti v isti sapi bom zanikal pravkar iz re če no na po ved. Človek namreč živi od upanj in pričakovanj. Zato upam, da se bo v prestop nem ( ne pres top niš -kem!) letu vse spremenilo. Če že ne dru ge ga, bo mo živeli en dan več. Življenje pa je največja dragocenost, ki jo človek ima. Brez njega ne bi bilo ne športa ne razočaranj ne le pih tre nut kov. Za to vsem nam, ne le športnikom, vo ščim ve li ko ži -vljenja! Favorita sta se predstavila STUTTGART - V nedlejo Ferrari, včeraj pa še McLaren-Mercedes. Edina kandidata za naslov prihodnjega prvaka formule ena sta predstavila nova dirkalnika in oba napovedala boj za zmago. Mclaren, ki so ga predstavili v muzeju Mercedes-Benza v Stuttgartu, je po besedah šefa ekipe Rona Den-nisa povsem konkurenčen. McLarnova voznika sta Britanec Lewis Hamilton, ki je prav včeraj praznoval 23. rojstni dan, in Finec Heikki Kovalainen. Za pravčasno predstavitev dirkalnika so potrebovali 14.000 delovnih ur. 12 Torek, 8. januarja 2008 KOŠARKA / torkov objektiv - Nedeljski tekmi v C1 in C2-ligi Borovci oknjeni proti favoritom Jadran Mark jadrno čez oviro Borovci nastopili proti prvouvrščeni Vicenzi brez Samca - Jadranovci vodili tudi za 26 točk V objektivu Bora ... Prvouvrščena Vicenza je bila za Bor Radensko pretrd oreh. Za nameček so borovci na gostovanje odšli brez Štefana Samca in z obolelimi Krizmanom, Madonio in Viscianom, kar je nedvomno pogojevalo nastop. Nasprotniki so že v uvodnih minutah dokazali, da sodijo upravičeno na vrh lestvice: s hitro in organizirano igro so takoj povedli na 12:0, nato še na 27:7. Z Burnijem na čelu in učinkovitejšo consko obrambo so varovanci trenerja Mure nadoknadili visok zaostanek in ob koncu prvega polčasa zaostajali za 9 točk. Gostitelji so po petnajstminutnem odmoru spet prevzeli začetni ritem: z obrambo po celem igrišču so onemogočali borovcem, da bi organizirali napad. Burni in soigralci so bili zato prisiljeni metati iz nedodelanih položajev, pod koš pa žoga nikakor ni uspela prodreti. V tretji četrtini so nasprotniki spet pokazali zobe in s serijo trojk povedli na plus 15. V nadaljevanju se je vodstvo prvouvrščene Vicenze še povečalo. V končnici so koši Burnija in Crevatina le omilili zaostanek na devet točk, a to je bilo tudi vse kar so uspeli pokazati do zvoka sirene. Točka minus: pod košem so kraljevali nasprotniki z bratoma Campiello na čelu: 18 skokov Vicenze pod borovim košem je odločno preveč Točka plus: borovci so pridobili kar 19 žog (izgubili so jih 14): Burni in Crevatin vsak po štiri, Babich pa 3. Statistike: Aplavz: kar 9:20 za tri točke. Žvižg: 14:46 za dve točki. Zanimivost: borovci so metali samo sedem prostih metov (7:13), kar kaže, da so bili v nedeljo prodori pod koš bolj izjema kot pravilo Izvaja trenerja Mure: »Nasprotniki so me s prikazano igro prijetno presenetili. Povsem upravičeno sodijo med favorite. Mislim, da je bila to najlepša predstava ekipe, ki sem jo doslej videl. Vi-cenza je odigrala res kakovostno.« Vicenza - Bor Radenska 78:62 (22:7, 32:23, 58:38) BOR: Bole (-, 0:2, 0:1), Krizman 8 (3:4, 1:4, 1:1), Visciano 3 (1:2, 1:9, -), Crevatin 10 (-, 2:3, 2:4), Štokelj (-, 0:2, 0:1), Babich 13 (-, 2:4, 3:7), Burni 18 (1:2, 4:7, 3:5), Kralj 5 (1:1, 2:7, -), Madonia 4 (0:2, 2:7, 0:1), Zeriali 1 (1:2, 0:1, -). TRENER: Mura. V Vicenzi je bil v napadu najbolj zanesljiv Alan Burni, ki je v zadnjem kolu prvega dela dal 18 točk - boljši odstotek metov je zabeležil le v prvem kolu (20). Bor Radenska bo v soboto gostovala v Caorlah: ekipa, ki jo vodi trener Vatovec, ima na skupni razvrstitvi dve točki manj in je v prvem krogu letošnjega prvenstva zmagala na Prvem maju s 96:92 KROMA in Jadrana Jadranovci se bodo v naslednjem kolu pomerili z neposrednim tekmecem Rochijem, ki je v prvem delu izgubil le proti C.B.U.-ju v drugem krogu. Na sliki: Matteo Marušič je v nedeljo poskrbel za NBA-šov: v protinapadu je zabil žogo z dvema rokama KROMA Nedeljska tekma proti predzad-njeuvrščenemu San Vitu je bila za jadra-novce le lažji trening. Po novoletnih praznikih je bil tak nasprotnik tudi dobrodošel, saj sta desetdnevna prekinitev treningov in gripa onemogočila kakovostnejšo pripravo. Jadranovci so že na začetku prevzeli vajeti v svoje roke in povedli na 11:6. Zaradi padca koncentracije so gostje nadoknadili visok zaostanek in se približali na same tri točke. V drugi četrtini so Popovičevi varovanci ojačili obrambne vrste: v prvih štirih minutah so gostje zadeli le koš. Čeprav so bili meti iz odprtih položajev večkrat ne-precizni, so domači igralci z delnim izidom 28:11 zaključili prvi polčas z dvajsetimi točkami prednosti. V nadaljevanju je San Vito skušal omiliti zaostanek s consko postavitvijo obrambe, ki pa ni doprinesla zaželjenih sadov. Jadran je s trojkami Slavca (2) in Franca (1) še povišal prednost na maksimalno plus 26. V zadnji četrtini se je trener Popovič odločil za mlado peterko z enim »senatorjem«, ki je kljub nekaterim nerodnim napakam upravljala prednost do konca. Naj statistika: v prvi četrtini so ja-dranovci metali za dve točki kot za stavo - 16:23, torej kar 70-odstotno Aplavz: Christianu Slavcu, Petru Francu, Janu Umku in Saši Ferfogli, ki so odlično branili in pridobili cel kup žog: Slavec in Ferfoglia po pet, Umek in Franco pa štiri, ki je temu dodal še 5 skokov Naj koš: Matteo Marušič je poskrbel za pravi NBA-šov: v prvi četrtini je v protinapadu zabil žogo z dvema rokama Izjava trenerja Popoviča: »Zadovoljen sem s prikazano igro. Tako v napadu kot v obrambi smo igrali dobro. Vsi igralci so dobili priložnost: mladi so bolje zaigrali v prvem polčasu, v drugem je zaradi visoke prednosti padla koncentracija.« Jadran Mark - San Vito 85:66 (20:17, 48:28, 71:45) JADRAN: Oberdan 7 (-, 2:3, 1:1), Slavec 19 (-, 5:5, 3:8), Franco 17 (2:3, 3:4, 3:7), Semec 2 (2:2, 0:1, -), Vitez 3 (1:3, 1:2, 0:3), Marušič 2 (-, 1:1, -), Umek 3 (-, -:1, 1:1), S. Ferfoglia 24 (2:6, 11:21, 0:2), Malalan 2 (-, 1:2, -), K. Ferfoglia 4 (2:4, 1:2, 0:1), Zaccaria 2 (2:2, 0:4, -), n.v. Ukmar. TRENER: Popovič. SON: 22. moška d-liga - Breg gladko klonil pred enakovrednim, Kontovel Sokol tesno pred močnejšim Nepričakovana razlika Za boj za play-off vodstvo dolinskega kluba vneto išče okrepitev pod košema under 15 Joganova FJK tretja na Trofeji dežel MONTECATINI - Deželna ženska košarkarska reprezentanca do 15 let, ki jo vodi slovenski strokovnjak in nekdanji Borov trener Matija Jogan, je na Trofeji dežel osvojila odlično 3. mesto, s čimer je izenačila lanski rezultat, a leta2006je bila celo druga. V tekmi za 3. mesto so Joganova dekleta s 60:55 premagala Kampani-jo, trofejo pa je osvojil Veneto, ki je v finalu odpravil Lombardiji, proti kateri je FJK izgubila v polfinalu. V Montecatiniju se je mudila tudi po-letovka Mia Kraus, ki pa zaradi poškodbe ni igrala. Zelo dobro seje odrezala tudi moška vrsta (pomočnik trenerja Robert Jakomin), ki je pristala na 4. mestu. V malem finalu j e z 81:75 izgubila proti Piemontu. Slovenska predstavnika v deželni D ligi sta novo leto začela s porazom. Končna razlika pa je bila na obeh srečanjih nepričakovana, saj so Šušteršičevi varovanci prijetno presenetili in komaj v odločilnih minutah klonili le za pet točk, medtem ko so Pregarčevi razočarali in izgubili kar za šestnajst proti povsem enakovrednim nasprotnikom. Dober nastop Kontovela Sokola... Združena ekipa Kontovela in Sokola je prvo polovico letošnjega prvenstva končala s tesnim porazom po odličnem nastopu proti drugouvrščenemu San Vi-tu. Škoda le, da so tokrat igrali proti tako solidnemu nasprotniku, saj bi proti šibkejši ekipi s podobno predstavo verjetno dosegli pomemben par točk v boju za obstanek. V soboto je sicer na sporedu še petnajsti (t.j. zadnji) krog, v katerem pa bodo Paoletič in soigralci prosti. Prvi del so tako zaključili s tremi zmagami in enajstimi porazi. S šestimi točkami na skupni lestvici bodo tako najbrž tudi po zadnji tekmi ostalih ekip še naprej delili mesta od enajstega do trinajstega s Polisportivo Isontino in tržaškim Dragom, ki bosta igrala proti (na papirju) močnejšim nasprotnikom. Mor- da bi se lahko prav v poslednjem krogu tem ekipam pridružil še novinec v ligi -Dinamo, saj ga čaka goriški derbi proti Athletismu. Zmaga Athletisma Radio Go-rizia Uno bi Šušteršičevim fantom gotovo bolj prijala, saj imajo s to ekipo negativno koš razliko (kar -18), medtem ko so proti Dinamu že enkrat slavili. ...in slab trenutek Brežanov Po dveh zaporednih porazih je Breg z drugega mesta zdrknil na peto skupaj z ekipama NAB in Poggi, proti katerima je novembra sicer dosegel zanesljivi zmagi. V Dolini vodstvo ekipe z vnemo išče okrepitev pod košema, kjer so Brežani že od pričetka sezone šibkejši od neposrednih nasprotnikov za napredovanje. Verjetno ne bodo utegnili registrirati morebitnega novega centra pred koncem prvega dela prvenstva. Tudi na naslednji pomembni tekmi proti Goriziani bodo zato igrali s podobno postavo kot doslej. Nepričakovan poraz Goričanov v Tržiču je verjetno edina dobra novica prvega vikenda po novem letu za Bregove navijače, saj ima Breg tako še vedno »le« tri zmage manj kot prvouvrščena ekipa. Prvo mesto pa je - sodeč po slabih nastopih v zadnjem mesecu - trenutno izven dometa Sile in soi- gralcev. V soboto bo v Gorici še tretji zaporedni medsebojni spopad med (nepričakovanima) poražencema zadnjega kroga, medtem ko se bosta v Perteolah pomerila zmagovalca. Pregarčevi varovanci morajo vsekakor ciljati na zmago, če hočejo ob koncu prvega dela obdržati vsaj peto mesto, zadnje, s katerim bi si ob koncu prvenstva zagotovili nastopanje v končnici za napredovanje. (Mitja Oblak) PETERKA TEDNA Peter Lisjak" C1 liga IZIDI 15. KROGA Pool Venezia - Marghera 54:58, Vicenza - Bor Radenska 78:62, Padova - Codroipo 63:69, Limena - Virtus UD 82:76, Roncade - San Daniele 84:79, Eraclea - Montebelluna 87:91, Cornodirosazzo - Caorle 91:80, Cordenons - Spilimbergo 85:57 C. Rosazzo 15 12 3 1136:968 24 Vicenza 15 12 3 1159:1096 24 Roncade 15 11 4 1276:1164 22 Cordenons 15 10 5 1082:1021 20 Virtus UD 15 10 5 1221:1187 20 Virtus PD 15 9 6 1087:1044 18 San Daniele 15 7 8 1045:1059 14 Eraclea 15 7 8 1121:1135 14 Bor Radenska 15 6 9 1091:1105 12 Marghera 15 6 9 1051:1071 12 Montebelluna 15 6 9 1058:1090 12 Pool Venezia 15 6 9 1020:1062 12 Codroipese 15 6 9 1133:1185 12 Caorle 15 5 10 1132:1153 10 Spilimbergo 15 4 11 926:1081 8 Limena 15 3 12 1075:1192 6 PRIHODNJI KROG Caorle Bor Radenska (13.1. ob 20.30 v Caorlah) C2 liga ZIDI 14. KROGA Portogruaro CUS Udine 72:84; Venezia Giulia - Cervignano 95:87; Aviano - Tricesimo 73:60, Ronchi - ACLI Fanin 87:57, Jadran Mark - San Vito al Tagliamento 85 66, Basket Time - A rdita 73:71, Santos CBU 87:58, Latisana - Cormons bo jutri. Jadran Mark 14 13 1 1164:931 26 Ronchi 14 13 1 1180:1004 26 Santos TS 14 11 3 1182:931 22 Muggia 14 11 3 1074:977 22 Ardita 14 9 5 1023:971 18 CBU 14 8 6 1195:1136 16 Cormons 13 7 6 885:927 14 Cervignano 14 7 7 1071:1029 14 Basket UD 14 6 8 1033:1043 12 CUS Videm 14 6 8 1064:1108 12 Latisana 13 5 8 836:976 10 Portogruaro 14 4 10 999:1059 8 San Vito 14 3 11 1017:1129 6 ACLI Fanin 14 3 11 1074:1187 6 Aviano 14 3 11 951:1096 6 Tricesimo 14 2 12 859:1103 4 PRIHODNJI KROG Jadran Mark - Ronchi (13.1 ob 18.00 pri Briščikih) D liga vzhod izidi 13. KROGA Dinamo - NAB 75:78, Athletismo - Isontina 74:68 , Don Boscc - Romans np., Breg - Perteole 56:72, San Vito - Kontovel Sokol 71:66, Drago Poggi 2000 63:67, Monfalcone - Goriziana 74:54 Goriziana 13 12 1 1111:825 24 San Vito 13 11 2 870:847 22 Monfalcone 13 10 3 960:837 20 Perteole 13 10 3 878:845 20 Breg 13 9 4 1035:920 18 NAB 13 9 4 975:865 18 Poggi 13 9 4 944:862 18 Don Bosco 12 6 6 826:815 12 Romans 12 5 7 809:869 10 Athletismo 13 4 9 875:925 8 Isontina 13 3 10 912:1002 6 Drago B 13 3 10 899:1014 6 Kontovel Sokol 14 3 11 919:1035 6 Dinamo 13 2 11 893:1009 4 Fogliano 13 1 12 807:1043 2 PRIHODNJI KROG Goriziana - Breg (12.1. ob 18.30 v Gorici), Kontovel Sokol je prost 6 zmag in devet porazov: tak je skupni izkupiček Bora Radenske, ki je v nedeljo zaključil prvi del prvenstva. Štirikrat so varovanci trenerja Mure slavili doma, dvakrat v gosteh: največ točk so dosegli proti ekipi iz Benetk (88), najmanj pa proti Virtusu PD (64). Najboljši strelec po petnajstih kolih je Stefano Babich (208 točk), Ivan Kralj pa je zadel največ košev v enem kolu: 27. NAJ DOSEŽKI Skupno: S. Ferfoglia (Jadran) 24, Jev- nikar (Breg) 23, Slavec (Jadran) 19, Burni (Bor) in Paoletič (Breg) 18, Franco (Jadran) 17 Prosti meti: Paoletič (Kon/Sok) 5:6 (83%) Za 2T: Slavec (Jadran) 5:5 (100%) Za 3T: Burni (Bor) 3:5 (60%) Statistika flop: Visciano (Bor) 1:9 (11%) za 2T, Paoletič 2:11 (18%) za 2T, Sila 0:9 za 3T, Breg 1:25 (4%) za 3T. NAJBOLJŠI STRELCI _(Bor Radenska) >aša Ferfoglja C-LIGA po 15. krogu: Babich 208, Kralj 200, Burni 178, Krizman 130, Madonia 102, Visciano 95 C2-LIGA po 14. krogu: S. Ferfoglia 231, Slavec 195, Oberdan 158, Franco 134, K. Ferfoglia 116, Marusic 100 D-LIGA po 14. krogu: Paoletič (K/S) 249, Sila (B) 237, Jevnikar (B) 168, Lisjak (K/S) 162, Križman (b) 132, Ciacchi (B) 116, Budin (K/S) 94 / fei I ŠPORT Nedelja, 6. januarja 2008 1 košarkarski oskarji 2007 Neutrudni Ivan Kralj je v Cl-ligi odločilen 2.5 Samec, 3. P. Franco - Peter Sosič najboljši mladinec, Borut Ban pa mladi up Borovca Ivan Kralj (letnik 1985) in Peter Sosič (1987) najboljša član in mladinec v letu 2007 po našem izboru KROMA Šestčlanska komisija trenerjev naših ekip je za najboljšega košarkarja leta 2007 v članski kategoriji že tretjič zapored izglasovala Ivana Kralja, 22-letnega branilca (v resnici pa je pravi »all-around«, saj lahko igra na položajih od play-makerja do krila), kije sklenil svojo triletno izkušnjo v Tržiču v B2-ligi in v sezoni 2007/2008 spet okrepil vrste domačega Bora Radenska v C-ligi. Tu je nenadomestljiv nosilec igre (v prvem delu prvenstva je bil igralec z največjim številom minut na igrišču), hkrati pa uspešno zaključuje študij ekonomije na tržaški univerzi. V našem izboru je prehitel soigralca, deset let starejšega Štefana Samca, ki je bil lani glavni akter obstanka ekipe na državni ravni, letos pa se je po de setih kro gih počit ka spet pridružil soigralcem in takoj zaigral sijajno. »Med našimi košarkarji je tis ti, ki na igrišču še ved no us tvar -ja največjo razliko,« o njem pravi njegov sedanji trener Andrea Mura. Tretje mes to si je po oce ni na -ših tehnikov prislužil Jadranov steber Peter Franco pred soigralcem Dea-nom Oberdanom. Bila sta namreč naj bolj ša posa mez ni ka v lan ski ne -srečni sezoni in tudi letos še naprej vle četa mlajše soi gral ce za seboj po-vratku v C-ligo naproti. Pri izboru smo upoštevali slovenske košarkarje (iz Italije), ki so v tem sončnem le- Zlata knjiga Člani 2002 Mauro Simonič, 2003 Sandi Rauber/Mauro Simonič, 2004 Mauro Simonič, 2005/2006/2007 Ivan Kralj Mladinci v članskih ekipah 2002 Kristjan Ferfoglia, 2003 Martina Gantar, 2004 Ivan Kralj, 2005 Saša Ferfoglia, 2006 /2007 Peter Sosič Mladi upi 2002 Martina Gantar, 2003 Saša Ferfoglia, 2004 Saša Ferfo-glia, 2005 /2006 Borut Ban in Mia Kraus, 2007 Borut Ban tu (torej vsaj v eni od dveh sezon) nastopali pri naših društvih: drugo-ligaša Daniel Batich (lani NPG, letos Canicatti) in Jan Budin (Tržič) torej na pri mer nis ta priš la v poštev. Borovec je le tos tudi naj bolj ši mla di nec, in si cer 20-letni Peter So-sič, ki je lani zablestel v dresu Radenske v C-ligi, letos pa se - kljub ponavljajočim se poškodbam - že uspeš no pre izku sil na dru go li gaš ki rav -ni v vrs tah tr žaš ke ga Ace gasa. Narav -nost zaljubljen v košarko, kateri je v celo ti pre dan, ga kra si zlasti spo sob -nost priti do koša na različne načine. Peter je bil do konca nadvse izenačen boj z jadranovcem (Poletovega izvora) Sašo Fer foglia, ki je na kon cu zaostal za eno sa mo točko. Saš ko je bil lani prvi strelec Jadrana v državnem prvenstvu in daleč najboljši Under 18 v ligi, in to kljub zdravstvenim teža- vam sredi sezone. Njegovi glavni vrlini sta igra »sto na uro« in učinkovit prodor na koš, ob katerem vzdrži tudi kontakt z višjimi in močnejšimi bra nil ci. Iz popol ni ti pa še mo ra igro kla sič ne ga or gani zatorja igre. Tretje mes to je izboril Saš kov soi gra lec in soimenjak Saša Malalan, pravo odkritje leta 2007, slovenski košarkar, ki je v teh dvanajstih mesecih sploh najbolj napredoval. Pri naj mlajših, ki smo jih ime -no vali mla de upe (upamo, da se bodo v pri hod nje dr žali seda njih ob -ljub!), je drugo leto zapored premočno zma gal odlič ni pet naj stlet nik Borut Ban, Kontovelec v dresu združenih Jadranovih ekip. Sledi mu leto dni mlajši Borov ostrostre lec Di e go Ce -lin, ki se ta čas otepa težje poškodbe, na tretjem mes tu pa go riš ki ve li -kan Ivan Bernetič, proizvod Domo- ve šole, ki uspešno igra pri Jadranovih kadetih. ČLANI Vrstni red: Ivan Kralj 17, Štefan Samec 12, Peter Franco 10, Dean Oberdan 6, Miko Madonia 5. MLADINCI V ČLANSKIH EKIPAH (1987-1990) Vrstni red: Peter Sosič 18, Saša Ferfoglia 17, Saša Malalan 10, Daniel Crevatin 8, Danjel Zaccaria 3, Marko Gantar in Alex Vitez 1. MLADI UPI (1991-1993) Vrstni red: Borut Ban 28, Diego Celin 10, Ivan Bernetič 6, Federico Rizzo in Tadjan Škerl 4, Luca Sacher in Niko Sossi 1. VOLILI SO: Peter Brumen, Mario Gerjevič, Branko Lakovič, Lucio Martini, Andrea Mura, Andrej Vre-mec. Mladi up: Borut Ban (letnik 1992) mladinska košarka - Državno prvenstvo U17 Kljub neprepričljivi predstavi je zmaga romala k jadranovcem Lux. S. Giorgio - Jadran ZKB 65:78 (21:24, 41:40, 50:58) JADRAN: Malalan 0, Delissanti 10, Sacher 12, Regent 4, Rizzo 8, Sedevčič 7, Ban 34, Hrovatin 0, Bernetič 3. TRENER: Gerjevič. 3T: Sacher, Rizzo in Sedevčič 1, Ban 4. Jadranovci so proti slabšemu nasprotniku (zmagal je le dve tekmi) odigrali neprepričljivo, kljub temu pa so domov odnesli zmago. V prvem polčasu je pešala predvsem obramba. Igralci so se počasi vračali na nasprotnikovo polovico igrišča, tako da so večkrat dopustili nasprotniku odprto pot do koša. To je omogočilo gostiteljem, da so zaključili prvi del srečanja v rahli prednosti (41:40). V nadaljevanju pa so Gerjevičevi varovanci stisnili vrste in s čvrsto obrambo prevzeli vajeti v svoje roke: povedli so tudi za deset točk. V drugem polčasu se je ob Borutu Banu razigral tudi Luka Sacher, ki je vse točke (12) dosegle v zadnjih dveh četrtinah, in Kevin Sedevčič. Ostali izidi: Falconstar - Libertas 55:61, Ardita - Casarsa 73:49, Portogruaro - Aviano 75:58, Don Bosco - Acli Fanin 42:77, CBU je bil prost. Vrstni red: Snai-dero 26*, Acli Fanin 24, U.B.C.*, Mgm*, Azzurra* in Ardita 20, CBU in Libertas TS 16, Don Bosco in Portogruaro 10, Jadran ZKB 8, Falconstar 6, Aviano 5, Lux S. Giorgio 4, Casarsa 0 (* s tekmo manj). DEŽELNO PRVENSTVO U17 San Vito - Bor Čok 90:78 (21:16, 40:36, 60:58) BOR: Nadlišek 27, Milič 5, Battigelli, Labiani 1, De Vecchi 1, Perot (28), Švara 10. TRENER: Martini. Borovci so tokrat nastopili v okrnjeni postavi in kar s tremi igralci letnika 1993. Kljub temu pa so se nasprotnikom vseskozi upirali. Z učinkovitimi napadi in obrambo so vse do treh minut do konca bili povsem enakovredni gostiteljem, ki so naposled strnili svoj vrste in prevzeli vodstvo. Nekaj nerodnih napak je bilo usodnih za Borovo postavo. Basketball Cahmpionship ALPE ADRIA KK Pula - Jadran ZKB 65:77 (15:19, 36:44, 50:59) JADRAN: Sacher 1, Rizzo 11, Starec 2, Sedevčič 6, Ban 37, Bernetič 7, Delissanti 13, Raubar 0, Zaccaria 0. TRENER: Gerjevič. 3T: Rizzo 1, Ban 4. Jadranovci so povsem nadigrali nasprotnika: že v uvodnih minutah so prevzeli vodstvo in ga iz rok niso izpustili vse do končnega žvižga. Vseskozi so igrali v obrambi zelo agresivno, kar se je tudi obrestovalo. Med posamezniki gre pohvala predvsem Borutu Banu, ki je v prvi četrtini od 19 točk zadel 18, skupno pa dosegel kar 37 točk. V obrambi pa je požrtvovalno odigral predvsem Delis-santi, ki je branil najnevarnješega igralca Pule Graša. □ Obvestila SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040635627). SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika) SO SPDT prireja 13. januarja avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na HYPERLINK "mailto:smucanje@spdt.org" smucanje@spdt.org ali v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. 360 STOPINJ Jari Nogometaš, ki rad igra na harmoniko 20-letni Jari Jarc iz Doberdoba je vsestransko, športno in kulturno angažiran. Nogomet je začel igrati pri sedmih letih pri domačem društvu Mladost, pri katerem še vztraja, čeprav zaradi službe trenira malo in neredno. Jari -nekaj časa je sodeloval tudi z mladinsko stranjo našega dnevnika, s Klopom - je velik ljubitelj glasbe. Na svojo harmoniko najraje zaigra skladbo Humoreske Nikolaja Čajkina. Najboljši športni dosežek: osvojitev turnirja v Podgori v kategoriji začetnikov Datum rojstva: 11. avgusta 1987 Društvo: Mladost Bivališče: Doberdob Stan: naj ostane skrivnost Zaposlen/študent: eno in drugo, zaposlen na letališču v Ronkah in študent DAMS-a v Gorici Ostali športi: plani-narjenje (v glavnem po Sloveniji) Moj trener: Fabio Sambo in Dario Fran-dolič Ostale dejavnosti in konjički: igranje harmonike in predsednik mladinskega odseka doberdobskega društva Jezero Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-odda-je: Primorski dnevnik, Messagero, Piccolo, Gazzetta dello sport; revija Vice; slovenski in deželni Rai3; Sim-psonovi. Najljubša glasba: Queen, AC/DC Knjiga na nočni omarici: Amici assoluti Najljubši film: Taran- tinove Le Iene V sobotah zvečer grem najraje... s prijatelji v Pieffe Factory Najljubša jed: v glavnem meso Najljubša pijača: belgijsko pivo Navijam za: Inter Najljubši zamejski športnik: Ana Košuta Najljubša zamejska osebnost: Darko Bratina Moja zastava: slovenska Najljubše počitnice: lani v Bohinju za velikonočni ponedeljek Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil... avtomobilski dirkač Zgled v športu: Fabio Cannavaro Skrita želja: njena ljubezen Razočaranje Aplavz, prosim Musicol Utrujeni bojevniki Torek, 8. januarja 2008 D )i r^ \ /~D SPORT ^_ŠPORT_ naš pogovor - Sovodenjc Matej Cescutti, fizioterapevt slovenske hokejske reprezentance Blažil je posledice udarcev na svetovnem prvenstvu v Rigi » Vodstvo me je odlično sprejelo in sem zdaj polnopravni član strokovne ekipe Velikokrat se zgodi, da sploh ne vemo, s čim se ukvarja naš znanec, sovaščan, ali celo sosed. Povsem pa spregledamo dejavnosti, s katerimi se taisti človek ubada občasno, ali ljubiteljsko. Tako smo povsem naključno izvedeli, da se je Matej Cescutti iz So-vodenj udeležil svetovnega hokejskega prvenstva U20 - divizija 1. Ni bil prisoten kot igralec, ker bi to bil zares preveč sanjski podatek, prestižnega tekmovanja pa se je udeležil kot fizioterapevt slovenske hokejske reprezentance. Seveda nas je zanimalo, kako mu je to us pe lo in ka ko se je sploh on, no gome taš iz no go met nih So vo -denj, znašel v krogih svetovnega hokeja na ledu. No Matej, kaj bi v tem smislu povedal našim bralcem, da bi potešil njihovo radovednost? Nogometu sem se zapisal že od mladih nog. V raznih mladinskih kategorijah sem igral pri raznih ekipah: pri Sovodnjah, Itali, Pro Gorizii in Ju-ventini. V sezoni 2005/06 sem igral v mladinski enajsterici Sovodenj, v lanski sezoni pa pri članskem moštvu doberdobske Mladosti. Zaradi šolskih in delovnih obveznosti sem za sedaj opustil igranje nogometa. Pred tremi leti sem zaključil šolo Vega v Gorici in se vpisal na Visoko šolo za zdravstvo v Ljubljani. Prošnjo za vpis sem takrat predložil tudi na podobno ustanovo v Vidmu, kamor pa, zaradi prevelikega števila interesentov, nisem bil sprejet. No, v Ljubljani sem uspešno opravil tri leta študija, zdaj pa sem absolvent na področju delovne terapije, zdravstvene nege in fi-zioterapije. Kako pa je s to zadevo s hokejem na ledu? V svet hokeja sem padel povsem naključno. Da pri Hokejski zvezi Slovenije iščejo fizioterapevta, sem izvedel od sošolke. Lani oktobra sem se javil pri njih in po razgovoru s pristojnimi funkcionarji, so me sprejeli kot glavnega fizioterapevta reprezentance do 20. leta starosti. Povedati moram tudi, da imam kar precej delovnih izkušenj, saj ob študiju delam na travmatološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani. Stvari so se torej kar hitro razpletle in so zahtevale takošnjo odločitev brez cincanja! Tako je. Ponudbo sem takoj sprejel, saj se taka priložnost ne ponudi vsak dan. Možnost sem imel ce- lo spremljati člansko vrsto Slovenije, odločil pa sem se za mladinsko, da si naberem potrebnih izkušenj. Hokeja do tedaj nisem poznal in je bil zame popolna neznanka. Že novembra sem s fanti, ki so le kako leto mlajši od mene, odpotoval na skupne priprave v Meribel v francoskih Alpah. Tam smo odigrali tudi tri prijateljske tekme ter si nabirali moči in izkušenj za svetovno prvenstvo divizije 1 -Grupa B v Rigi v Latviji. Pred odhodom v baltsko državo smo se še teden dni pripravljali v ledeni dvorani na Bledu. Od kod vse prihajajo slovenski reprezentanti? Prihajajo iz raznih krajev Slovenije, kjer je hokej na ledu doma. Kar precej teh fantov pa igra tudi v tujih klubih: na Danskem, Švedskem, v Kanadi in v ZDA. Priznati moram, da je med njimi kar precej obetavnih igralcev, ki bodo čez kako leto že opozorili nase. To državno selekcijo vodi Valerij Šahraj, po rodu Ukrajinec, ki pa že več let živi v Sloveniji in je bil pred leti odličen igralec. Sredi decembra je sledilo je potovanje na svetovno prvenstvo v Rigo. Kako se je vse skupaj izteklo? Dosegli smo kar dober rezultat, saj smo na koncu pristali na tretjem mestu. Ciljali smo sicer na prvo mesto, ki bi za nas pomenilo napredovanje v Elitno skupino. Žal nas je na koncu pokopala razlika v golih. Bili pa smo edina reprezentanca, ki je premagala končne zmagovalce, domače Latvijce. Svetovno prvenstvo Divizije 1 je bilo razdeljeno na skupino A Matej Cescutti in B. Skupina A je igrala v Nemčiji, naša skupina pa v Latviji. Poleg Lat-vijcev in nas, so v Rigi nastopile še reprezentance Belorusije, Velike Britanije, Francije in Madžarske. Zmagali smo na štirih tekmah, nepričakovano pa smo klonili proti Belorusiji. Bil je zelo naporen tekmovalni teden, saj skoraj ni bilo pravega počitka. Zjutraj smo trenirali, popoldne in zvečer pa so bile na sporedu tekme v res lepi in novi ledeni dvorani. Na tekmi med nami in Latvijci je bilo prisotno kar 5.000 gledalcev. Si med tekmami in treningi imel veliko dela? Kar precej, saj hokej velja za moško igro, kjer je ostrih štartov in vsakovrstnih udarcev kar precej. Fantje pa so fizično zelo dobro utrjeni, poleg tega pa na sebi nosijo opremo, ki jih dobro ščiti pred udarci, pa tudi pred ploščico, ki leti s preko sto kilometri na uro. Na srečo pa kaj hujšega ni bilo in sem vse poškodbe sam »popravil« kar na rezervni klo-pi.Vsekakor je bil vedno prisoten uradni zdravnik tekme v primeru če bi prišlo do hujše poškodbe. Kako so te sprejeli fantje in vodstvo ekipe? Zelo v redu, saj smo z nekaterimi igralci tudi po prvenstvu ostali stalno v stiku. Tudi vodstvo me je lepo sprejelo in sem v vseh pogledih postal polnopravni član petčlanske ekipe. Žal je bilo časa malo, pa tudi nastaljeni smo bili v hotelu daleč od centra Rige, tako da si res lepega mesta ob Baltiku nismo uspeli ogledati. Vse smo videli le iz avtobusa, ki nas je skozi kaotičen promet in v spremstvu policije vozil na treninge in tekme. V istem hotelu so bile nastalje-ne tudi ostale reprezentance, razen domačinov. Kar je čas dopuščal, so se igralci med sabo radi družili. Hokejski mesec se je zaključil. Kaj pa zdaj? Moja glavna skrb je zaključiti študij in si kasneje najti primerno službo. Laže jo bo najti v Sloveniji, kot pri nas. Trdno pa sem prepričan, da so bili hokejisti z mano zadovoljni in da me bodo ob določenih priložnostih še poklicali, da bom blažil posledice udarcev, zvinov in drugih poškodb. Vili Prinčič Četrtek, 10. januarja 2008 8 Snaidero brez moči SIENA - V prvem krogu povratnega dela prvenstva košarkarske A1-lige je sienski Montepaschi proti videmskemu Snaideru zbral osemnajsto zmago. Furlanska peterka je z gostitelji držala stik le v prvi četrtini (13:15). Zatem je Siena v pičlih štirih minutah »zbežala« (delni izid 18:1). Končni izid je bil 82:58. Pri Vi-demčanih sta bila s 13 točkami najboljša strelca Schultze in Penberthy. Pri Sieni je bil najbolj uspešen McIntyre (14 točk). V prihodnjem krogu bo Snaidero gostil Varese. VRSTNI RED: Montepaschi 36; Lottomatica, Premiata 24; Angelico, Air, Pierrel in Scavolini Spar 22; Upim, Armani, La Fortezza, Tisettanta, Solso-nica e Siviglia 16; Benetton, Snaidero 14; Eldo 12; Legea 10; Cimberio 6. Tabeljski Orli nocoj v Asiagu TABLJA - V zadnjem 28. krogu hokejske A1-lige na ledu so bili tabeljski Orli prosti. Nocoj ob 20.30 bo ekipa Aqui-le Generali FVG gostovala v Asiagu. VRSTNI RED: Renon 35, Milan 26, Fas-sa 25, Cortina, Bocen in Puster Tal 24, Aquile FVG 23, Alleghe 22, Asiago 19. Umor Licursi: kaznovani nogometaši in predsednik RIM - Disciplinska komisija deželne nogometne zveze iz Kalabrije je predsednika ekipe Cancellese (v 3. amaterski ligi) Strafaceja in dva nogometaša Bel-trana in Leoneja diskvalificirala za pet let in obenem predlagala kazen za doživljenjsko izključitev. Slednji so namreč lanskega 27. januarja fizično napadli odbornika nasprotnikove ekipe Ermanna Licursija, ki je zaradi poškodb zatem umrl. Štirje nogometaši in en trener pa ne bodo smeli stopiti na nogometna igrišča kar tri leta. Srebotnikova OK v Avstraliji SYDNEY - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je turnir v avstralskem Sydneyju (600.000 dolarjev) po zmagi med dvojicami uspešno začela tudi med posameznicami. Sre-botnikova je namreč v prvem krogu v dveh nizih s 7:5 in 6:1 premagala peto nosilko turnirja WTA, Rusinjo Ano Čakvetadze. Slovensko igralko v drugem krogu čaka obračun z Av-strijko Sybille Bammer. Manchester vse bogatejši MANCHESTER - Angleški nogometni velikan Manchester United bo v prihodnjih dneh objavil, da je v obdobju med junijem 2006in junijem2007 ustvaril skupni prihodek v višini 245 milijonov funtov (približno 328 milijonov evrov). To pomeni 21 odstotkov več kot leto prej. V svetu ima večje prihodke le madridski Real. Največja tekmeca Manchester Uniteda v Angliji - Arsenal in Chelsea - imata letno približno 200 milijonov funtov prihodkov. Hokejska reprezentanca Slovenije do 20 let, ki je nastopila na SP v Rigi košarka - Alike' premagal Acegas Slovenski derbi (in tekmo) brez boja osvojil Jan Budin Tržiški Alike je zasluženo zmagal deželni derbi in potrdil, da je tačas v dobri formi, čeprav se je moral za mesec dni odpovedati Benigniju, čez dva ted na pa bo sku pi no za pus til še Fer ro. Odsotnost Benignija naj bi po napovedih povzročala nekaj težav Montenovi ekipi pod košema, a potek tekme je pokazal, da ni tako, saj so Ogrisek (19 točk), Ferro in še nedavni D-ligaš Mi-niussi povsem zasenčili bolj renomira-ne Pilata, Lo Savia in Godino (Bartoluc-ci je zaradi gripe igral bolj malo. Domačini so bili boljši tudi na zunanjih pozicijah, kjer je blestel predvsem Lucio Tomasini (25 točk in tri zaporedne trojke v zadnji četrtini, ki so zapečatile usodo Acegasa), medtem koTržačani zgrešili tudi, ko so lahko metali povsem neovirano. Žal ni mogel računati Pasini na obolelega Sosiča, ki je tekmo preždel na klopi, tako da je »slovenski« derbi brez boja osvojil Jan Budin (11 točk). Alike je dosegel visoko prednost že v 1. polčasu (40:23), AcegasAps pa je imel dobro reakcijo le v 3. četrtini, po najnižjem zaostanku 2 točk na začetku zadnjega dela pa je ponovno povsem odpovedal. Sedaj čakata Tržačane dva popravna izpita na domačih tleh: najprej Senigallia, nato pa Oderzo bosta razkrila, ali je ekipa še zmožna vključitve v končnico ali pa se bo borila do zadnjega za obstanek. Sla bo so se to krat od re za li tu di Goričani, ki so v Marostici izgubili z 68:54 in so na lestvici le dve točki pred zadnjeuvrčenimi Tržačani. Najboljši strelci za Cauterovo ekipo so bili Gio-vanatto (16 točk), Dip in Bossini (oba po 11). Tekma je bila dejansko zaključena že po 2.četrtini, ko so Goričani zaostajali že za 20 točk (45:25). VRSTNI RED: Aquila 20, Jesolo in Hatria 16, Senigallia in Marostica 14, Stamura, Mestre, Alike Tržič in Chie-ti 12, Oderzo, Bassano, NPG Gorica in Civitanova 8, AcegasAps Trst 6. PRIHODNJI KROG (13.1.): Civitanova - Alike Tržič, NPG - Stamura Ancona, AcegasAps Trst - Senigallia. Marko Oblak NAMESTO A LIGE Radetzky marš na Old Traffordu Dimitrij KriZman Ko morajo nogometaši (in resnici na ljubo športniki nasploh) na različna tekmovanja po svetu večkrat slišimo, kakšen problem da predstavlja časovna razlika, zaradi katere naj bi ti ubogi ljudje imeli zbegan življenski ritem kar nekaj dni. Seveda to ne velja za nogometaše, ki so se za minule praznike odpravljali na dopust v vse mogoče eksotične in manj eksotične kraje. Sejšeli, Maldivi, Miami, Los Angeles in tako naprej, časovne razlike glede na Italijo od 5 do 9 ur, toda utrujenosti in zbeganosti zaradi tega nobene! Da se Materazzi ne bi odvadil toplote Mia-mija, mu Moratti celo plača dodatni dopust v prav tako toplem Dubaju. Morda ne bi bilo napak, če bi takega kova igralce pošiljali na priprave recimo na Laponsko, da bi si glavo ohladili, ne pa še dodatno segreli. Če so akterji italijanskega prven- stva to leto besedo zimski dopust vzeli na moč resno, je bistveno drugače povsod drugje po Evropi - no, če izvzamemo države, ki nekako sovpadajo z zemljepisnimi koordinatami omenjene Laponske. Angleži so recimo igrali na vso moč. Kaj pa njihovi pregovorno zagnani navijači? Bolj kot ne so štrajkali. Nekako tako izzvenijo besede ali že kar obtožbe Sira Alexa Ferguso-na, ki se je po slabi domači predstavi svojega Manchester Uniteda pritožil čez gledališko onemelost 75 tisočih (!) duš na Old Traffordu. Treba je pa pojasniti, da je sam čisto komercialni vzdevek stadiona rdečih vragov »gledališče sanj«, torej je zadržanost prisotnih več kot razumljiva. Mimo šale, ko sem pred časom pisal o tem, kako so v Angliji huligane oddaljili od... gledališč, sem omenil, da je bistveno vlogo pri tem odigralo vrtoglavo višanje cen vstopnic. Sedaj berem, da na stadionu niti ne smeš več vstati (razen, če tvoji zadenejo gol), sicer pride k tebi stevard in te opomni. Res, da se v Italiji stadioni praznijo zaradi nasilja. Ampak na ta način se bodo stadioni praznili zaradi pretirane uglajenosti gledalcev. Oprostite, če pa ob (po moje) napačni sodnikovi odločitvi ne smem vstati in mu nameniti par krepkih, potem raje ostanem doma in se na tak način izživljam pred televizijo! Preprosto, kot pasulj. Ko vidim, da se v Italiji igra slabši nogomet, brez nekdanje publike in da se po drugi strani v Angliji igra dopa-dljiv (ne nujno sicer tudi kakovosten) nogomet pred publiko, ki bo kmalu le še ploskala kot izbranci na dunajskem novoletnem koncertu ob Radetzky maršu, me popade groza. (dimkrizman@yahoo.it) 2 16 Torek, 8. januarja 2008 PRIREDITVE / odbojkarski oskarji 2007 Lider Daniela Ciocchi in joker Ambrož Peterlin Prva najzaslužnejša za napredovanje slogašlc, drugi uspešen v dveh vlogah Sedemčlanska komisija pri ženskah in šestčlanska pri moških sta tudi letos med Slovenci (v Italiji), ki so vsaj pol leta igrali pri naših društvih, izbirali odbojkarje in odbojkarice, ki so se najbolj izkazali v letu 2007. Pri članicah je komisija sklenila, da še petič (na šest izvedb) Odbojkarskega Oskarja podeli podajalki. Tokrat je čast doletela Slogino igralko Danielo Ciocchi, kije prvo mesto osvojila z izredno visoko prednostjo. Ciocchijeva je bila med najbolj zaslužnimi za napredovanje svoje ekipe v deželno C ligo, kot nam je povedal tudi njen trener Martin Maver: »Bila je med glavnimi akterji napredovanja v C ligo, na igrišču in tudi izven njega je v ekipi pravi lider, to vlogo pa ji priznavajo tudi njene soigralke. Je zelo vestna in mi precej pa mi pomaga tudi kot pomožni trener.« Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila centra združene ekipe Bora in Brega Ivana Fle-go in Maria Della Mea, ki sta v združeni ekipi med najbolj konstantnimi in učinkovitimi napadalkami, vseeno pa zmage Daniele Ciocchi letos nista mogli ogroziti. Komisija je s točkami nagradila še doprinose Irine Pertot in Staške Cvelbar k napredovanju Sloge v C ligo, Sabrine Bukavec, Tereze Pertot in Neže Kapun k napredovanju Kontovela in odbojkarico Govolleya Isabel Mania. Pri članih je Oskarja že drugič zapored osvojil odbojkar, ki je večji del svoje kariere igral kot podajalec, zdaj se pa preizkuša na tolkaškem mestu. Simona Černica je letos povsem zasluženo nasledil Ambrož Peterlin, ki je v prvem delu letošnjega leta vodil Slogino ekipo v B2 ligi, zdaj pa zaradi študijskih obveznosti igra pri Buii in je eden izmed najbolj učinkovitih tolkačev. Njegova ekipa se letos poteguje za mesto v play-offu za napredovanje v B2 ligo. Ambrož sicer ni dosegel tako visokega števila točk kot Ciocchijeva, njegova zmaga pa prav tako ni bila nikoli v dvomu. Na drugo mesto se je uvrstil Denis Iozza, ki se je s Slogino ekipo v lanski sezoni uvrstil v finale za napredovanje v C ligo, v novi sezoni pa še naprej zelo konstantno igra v D ligi. Tretje mesto si delita prav tako dva sloga-ša: veteran Danilo Riolino in Kristjan Stopar, ki sicer zdaj igra z Bibionejem v B2 ligi. Točke so dobili še slogaša Da-njel Slavec in Vanja Veljak, odbojkarji Olympie Damjan Dornik, Gianni Mania in Filip Hlede (pol leta je sicer igral pri Valu), Valov libero Simon Plesničar in Sočin veteran Daniele Braini. Daniela Ciocchi (letnik 1976) je pri Slogi podajalec, pravi lider in trenerjev pomočnik KROMA Pri mladinkah in mladincih je bil boj za prvo mesto veliko bolj izenačen, tako da je bil izid prav do konca negotov. Zanimivo je, da sta vsakega izmed treh najboljših mladincev in mladink na prvo mesto postavila po dva člana komisije. Pri mladinkah Ilarii Černic ni uspelo, da bi še tretjič zapored osvojila Oskarja. Tokrat se je morala zadovoljiti s tretjim mestom, naslov najboljše mladinke leta 2007 pa si je z 18 točkami zagotovila Kontovelova odbojkari-ca Alenka Verša, ki je bila v prvem delu leta med najbolj zaslužnimi za napredovanje v D ligo, letos pa redno igra v D ligi kot korektor. »Alenka lahko uspeš no igra tudi na cen tru in na kri lu, mislim pa, da se lahko najbolj izkaže v vlogi korektorja. Je zelo borbena, na odločilnih tekmah nikoli ne zataji, dobro napada in ima izreden smisel za blok.« Na drugo mesto se je s 16 točkami uvrstila perspektivna odbojkarica Govolley-a Mateja Zavadlav (letnik '93), kije članica standardne postave v D ligi in je zelo motivirana in resna, kot nam je povedal njen trener Rajko Petejan. Tretja pa je bila, kot že omenjeno Ilaria Černic, ki je zbrala 15 točk. Pri mladincih sta prvo mesto »ex aequo« osvojila slogaš David Cettolo in odbojkar Olympie Luka Terčič. Center David Cettolo (letnik 90) sodi med boljše mladince v deželi, kot nam je pove- dal njegov trener Ivan Peterlin, v novi sezoni pa zelo uspešno igra v D ligi (član ekipe v D ligi je bil tudi v lanski sezoni, ko pa je manj igral). Tolkač Luka Terčič (letnik 91) je v novi sezoni standardni član Olympiine ekipe v D ligi, z njo pa je nas topal v lan ski sezo ni tudi na vseh tekmah play-offa. Kljub temu, da ni visok, vseeno zelo učinkovito napada. Na Zlata knjiga Člani 2002 Aleš Feri, 2003 Aleš Fe-ri, 2004 Aleš Feri, 2005 Kristjan Stopar, 2006 Simon Černic, 2007 Ambrož Peterlin Članice 2002 Tjaša Gruden, 2003 Mirjam Černic, 2004 Karin Cris-sani, 2005 Karin Crissani, 2006 Karin Crissani, 2007 Daniela Ciocchi Mladinci 2002 Aljoša Orel, 2003 Ambrož Peterlin, 2004 Ambrož Peter-lin in Kristjan Stopar, 2005 Vasilij Kante, 2006 Vasilij Kante, 2007 David Cettolo in Luka Terčič Mladinke 2002 Paola Uršič, 2003 Sandra Vitez, 2004 Sandra Vitez, 2005 Ilaria Černic, 2006 Ilaria Černic, 2007 Alenka Verša mladinska moška odbojka - NA TURNIRJU V ČERVINJANU Dijaki šole Kosovel igrali proti ekipam uglednih Modene in Sisleya Pripravljali so se na nastope v šolskem prvenstvu - Z eno ekipo tudi v kategoriji supermini V soboto je bil v Čerrvinjanu tradicionalni moški mladinski odbojkarski praznik, na katerem so se ves dan vrstile tekme v mini in supermini odbojki ter odbojki za kategorijo under 14, na katerega je organizator, domači AUSA PAV, povabil tudi Slogo, ki pa je v dogovoru z nižjo srednjo šolo Srečka Kosovela na turnir prišla prav s šolskimi ekipami. Točneje: profesor Ivan Peterlin je tja peljal skupino fantov, ki že od začetka šolskega leta redno dvakrat tedensko vadijo v športnem krožku, kjer se med drugim ukvarjajo tudi z odbojko in se intenzivno pripravljajo na bližajoče se šolsko prvenstvo. V mini odbojki Kosovel ni nastopil, ekipo štirih fantov pa je imel v kategoriji su-perminiodbojke. Kosovelovci so se pomerili z domačim društvom (med sabo sta na drugem igrišču igrali še ostali dve ekipi in sicer WIN Volley in Prata) in po lepi predstavi visoko zmagali s 4:1 (po pravilu so igrali 5 setov ne glede na izid). Zelo kakovostna je bila konkurenca v turnirju Under 14, na katerem so nastopili domači AUSA PAV, Scuola Pallavolo Anderlini iz Modene, Sisley iz Trevisa (sicer z ekipo under 13) in Kosovel. Za veliko presenečenje so poskrbeli sicer zelo perspektivni domačini, ki so po ogorčenem boju v jutranjem polfinalu premagali Sis-ley z 2:1. V drugi polfinalni tekmi se je Kosovel, ki je prav tako nastopil z zelo mlado postavo, saj je imela cela vrsta tretješolcev druge obveznosti, pomeril z ekipo iz Modene. V prvem setu so Kosovelovci nasprotnikom nudili skromen odpor, v drugem pa so bili boljšim nasprotnikom enakovredni vse do konca. V finalu za tretje mesto je bil Sisley premočan za naše dijake, ki pa so kljub gladkemu porazu pokazali marsikatero lepo izvedeno akcijo. Ne smemo pozabiti, daje Sisley že prava ekipa z rednimi treningi, medtem ko se Kosovelovci, kot rečeno, z odbojko spopadajo le v krožku ob drugih dejavnostih. V finalu za prvo mesto je domači AUSA PAV še enkrat presenetila in po tesni zmagi proti Modeni nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo osvojila prvo mesto. Turnirjem je sledilo nagrajevanje ob prisotnosti župana, odbornika za šport, po- krajinskega predsednika FIPAV in deželnega predsednika Cecota, ki je ekipo iz Modene predstavil kot tradicionalno zibelko italijanske odbojke, Sisley kot najboljše italijansko društvo, Kosovel pa kot zgled sodelovanja med šolo in športnim društvom, v tem primeru Slogo, ki jo je označil kot najvidnejšega predstavnika manjšinske odbojke. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni s praktičnimi darili, ekipe s pokali, na koncu pa je marsikoga razveselil še bogat srečelov. SUPERMINI - Izid: Kosovel - AUSA PAV 4:1 KOSOVEL: Guštin, Racman, Stoj-kovič, Tassan. Trener:prof. Ivan Peterlin UNDER 14 - Izidi: AUSA PAV - Si-sley 2:1, Sc. Pall. Anderlini - Kosovel 2:0 (25:10, 25:22); za 3. mesto: Sisley - Kosovel 2:0 (25:16, 25:15); za 1.mesto: AUSA PAV - Sc. Pall. Anderlini 2:1. Vrstni red: 1. AUSA PAV, 2. Sc. Pall. Anderlini, 3. Sisley, 4. Kosovel KOSOVEL: Antoni, Cettolo, Guštin, Kralj, Pelikan, Riosa, Sosič, Tanteri, Trento, Vidoni. Trener: prof. Ivan Peterlin (Inka) Ambrož Peterlin (1985) je pri Slogi lani podajal v državni B2-ligi, letos pa je uspešen napadalec Buie v deželni C-ligi KROMA tretje mesto se je uvrstil Tadej Lango, ki je bil na začetku leta član Valove ekipe v C ligi, kjer pa je manj igral, v novi sezoni pa uspešno igra v D ligi v vrstah Olympie. ČLANICE Vrstni red: Daniela Ciocchi 29, Ivana Flego 10, Maria Della Mea 9, Sabrina Bukavec 5,5, Irina Pertot in Tere-za Pertot 3, Staška Cvelbar 2, Isabel Mania 1, Neža Kapun 0,5. MLADINKE Vrstni red: Alenka Verša 18, Mateja Zavadlav 16, Ilaria Černic 15, Alek-sia Colsani in Anja Grgič 5, Vera Bal-zano, Veronika Žerjal, Alenka Goruppi in Milena Milič 1. Volili so: Tanja Cerne, Tjaša Gruden, Aleksander Koren, Martin Maver, Rajko Petejan, Joško Prinčič, Saša Smo-tlak ČLANI Vrstni red: Ambrož Peterlin 18,5, Denis Iozza 6, Danilo Riolino in Kristjan Stopar 5, Danjel Slavec 4, Gianni Mania, Damjan Dornik, Simon Plesničar in Vanja Veljak 3, Filip Hlede 2,5, Daniele Braini 1. MLADINCI Vrstni red: David Cettolo in Luka Terčič 16, Tadej Lango 13, Jan Černic, Ivo Ilič in Robert Devetak 3. Volili so: Lucio Battisti, Tjaša Gruden, Aleksander Koren, Ivan Peterlin, Diego Poletto in Andrej Vogrič (T.G.) »Naj« mladinec Luka Terčič »Naj« mladinec David Cettolo »Naj« mladinka Alenka Verša odbojka - Na članskem turnirju pri Briščikih Slogašice gladko premagale Kontovelke in Koperčanke Po božičnem premoru se je marsikatero naše društvo odločilo za nastop na kakem turniju, da bi se čim boljše pripravilo na nadaljevanje prvenstev. Tako sta se članski ekipi Sloge in Kontovela odločili za nastop na prijateljskem turnirju, ki se je odvijal v soboto v športnem objektu pri Briščikih (pobu do je da la Slo ga, Kon tovel pa je dal na razpolago dvorano). Na njem je poleg naših ekip nastopil še Koper, ki pa je zaradi bolezni raznih igralk na turnir prišel s pomlajeno ekipo. Turnir so zmagale slogašice, ki so obe srečanji osvojile brez izgubljenega niza, na drugo mesto pa so se uvrstile Kontovelke, ki so po porazu s slogašicami gladko premagale Koperčanke. Izidi:Sloga - Kontovel 3:0, Konto-vel - Koper 3:0, Koper - Sloga 0:3. Vrstni red: Sloga 6, Kontovel 3, Koper 0. Mlade borovke v Chionsu Mladinskega turnirja pa so se v nedeljo udeležile odbojkarice Bora Kinemax, ki jih je Chions povabil na troboj namenjen igralkam kategorije U14. Ob domačem Chionsu in naši ekipe se je turnirja udeležil še Jesolo. Turnir so brez težav osvojile odbojka-rice domače ekipe, ki so bili tehnično in fizično precej boljše od ostalih ekip, tako da so na obeh tekmah gladko slavile. Pozna se, da je Chions v bistvu neke vrste selekcija igralk iz Por-denonske pokrajine, društvo pa redno sodeluje s prvoligašem Foppapedret-tijem iz Bergama. Najbolj izenačeno je bilo tako srečanje med Jesolom in bo-rovkami, na katerem so naše igralke osvojile en set, več pa niso mogle, saj se je poznalo, da med prazniki niso trenirale. Turnir je bil vsekakor za varovanke trenerke Betty Nacinovi koristen, negativno noto pa predstavlja poškodba podajalke Martine Žerjal, ki ima nogo v mavcu in bo morala nekaj tednov počivati. Izidi: Chions - Bor 3:0, Bor - Je-solo 1:2, Jesolo - Chions 0:3. Vrstni red:Chions 6, Jesolo 2, Bor 1. / Torek, 8. januarja 2008 17 nogometni oskarji 2007 Stari maček Dario Kovic je borben in zabija »težke« gole Večkratni zmagovalec Cristian Devetak tokrat drugi - Med mladimi Mauro Peric spet prvi Boj za prvo mesto (pri članih) je bil letos res izenačen. Prvi dve stopnički zmagovalnega odra šeste izvedbe nogometnega Oskarja 2007 Primorskega dnevnika sta bili domena igralcev štandreške Juventine, ki je v lanski sezoni dosegla obstanek in doslej zaseda solidno zlato sredino v najzahtevnejši deželni elitni ligi. Protagonista sta bila kapetana (večkrat si zamenjata kapetanski trak) 37-letni »jolly« Dario Kovic in 28-letni napadalec Cristian Devetak (oba živita v Sovodnjah). Slavil je »zimzeleni« Kovic (prvi Oskar), »bomber« Cristian, ki je bil od leta 2002 že štirikrat imenovan za najboljšega zamejskega nogo me taša - pa je bil dru gi. Karizmatični in borbeni Dario je prispeval svoje: dosegel je šest zelo pomembnih zadetkov ter - kot je dejal trener Milan Mikuš - »novembra je ostal pri Juventini, pa čeprav je imel številne, zelo bogate, ponudbe iz vse de že le«. Cristian se je januarja (2007) vrnil na igrišče po daljši odsotnosti (po-škod ba ko le na) in v dru gem de lu pr -venstva je bil večkrat odločilen. V tri-naj stih nas topih je zbral sedem zadet -kov (letos pa jih je na desetih tekmah dal tri). Na tretje mesto naše lestvice se je uvrstil lanski zmagovalec Oskarja, zvezni igralec Vesne Martin Cheber Zlata knjiga Člani 2002 Cristian Devetak, 2003 Cristian Devetak, 2004 Cristian Devetak, 2005 Cristian Devetak, 2006 Martin Cheber, 2007 Dario Kovic. Mladi na Tržaškem 2002 Matej Bernetič, 2003 Vasilij Kante, 2004 Dimitri Batti, 2005 Martin Cheber, 2006 Peter Carli. Mladi na Goriškem 2002 Kristjan Cotič, 2003 Matija Figelj, 2004 Daniel Ferlez, 2005 Matija Figelj, 2006 Mauro Peric. Mladi 2007 Mauro Peric. (letnik 1987). Omeniti pa moramo še 33-let-nega kapetana Brega Mitjo Laurico, ki že nekaj sezon igra res zelo solidno (letos 14 nastopov in 2 gola). Zbral je enajst točk in za las se ni prebil na tretje mesto. »Fant je zelo zanesljiv. Nagraditi bi ga morali zaradi zvestobe Bregu,« ga je pohvalil Mikuš. Najboljšega slovenskega nogometaša (iz Italije) sončnega leta 2007, ki nastopa pri ekipah naših društev, je volila devetčlanska komisija slovenskih trenerjev, novinarjev in športnih delavcev naših nogometnih društev. Upoštevali smo nogometaše, ki so v teku leta 2007 odigrali najmanj 20 prvenstvenih tekem. Pri mladih smo letos (predvsem zaradi premajhnega števila kandidatov) izbrali le enega skupnega tržaš-ko-goriškega Oskarja. Lovoriko je drugič zapored (lani je bil goriški mladinski Oskar) osvojil nogometaš članske in mladinske ekipe Juventine Mauro Peric (letnik 1989). Na drugo mesto sta se ex-aequo (kot lani) uvrstila dvojčka Aljoša in Jan Čok (letnika 1991), ki sta prava stebra deželne ekipe naraščajnikov Pomladi. Tretji je bil napadalec Pomladi Jar Martini (letnik 1991). Člani Vrstni red: Dario Kovic 19 točk, Cristian Devetak 16, Martin Cheber 13, Mitja Laurica 11, Dimitri Batti 8, Peter Emili 3, Mitja Merlak in Saša Tomšič 1. Ostali nominiranci: Manuel Peteani, Simon Feri, Matteo Pipan, Matej Bernetič, Aron Mihelčič, Goran Križmančič, Daniel Ferlez, Manuel Radetič. Mladi (letniki od 1989 do 1992) Vrstni red: Mauro Peric 15 točk, Aljoša in Jan Čok 9, Jar Martini 2, Davide Candotti 1. Ostali nominiranci: Mauro Galliussi, Danijel Leghissa, Alex Ku-ret, Matteo Dolliani. VOLILI SO: Peter Gergolet, Jan Grgič, Bruno Križman, Branko La-kovič, Igor Malalan, Milan Mikuš, Ni-ko Štokelj, Bruno Rupel, Roberto Zuppin. Dario Kovic alias »kobra« je v sončnem letu (drugi del lanske in prvi del letošnje sezone) 2007 za Juventino zbral 22 prvenstvenih nastopov in šestkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Dario je igral za za več ekip naših društev: Sovodnje, Mladost, Vesno, Primorec in Primorje KROMA Mauro Peric je v letu 2007 dosegel 16 zadetkov (8 v drugem delu lanske in 8 v letošnji sezoni) v deželnem prvenstvu mladincev. V letošnji sezoni pa še ni igral s člansko ekipo KROMA nogomet - Pokal Zarja Gaja v polfinalu proti Talmassonsu Zarja Gaja bo v polfinalu deželnega pokala za 2. AL igrala proti ekipi Talmassons, ki zaseda 3. mesto (26 točk) v skupini C. Tekmo (datuma niso še določili) bodo igrali na nevtralnem igrišču. Drugi polfinalni par je Basiliano - Serenissima. SEVEGLIANO PRVAK - Regularni del finalne tekme državnega pokala med Manzanesejem in Seve-glianom se je končal 0:0. Po streljanju 11-m je s 4:1 zmagal Sevegliano. TOGNON - Nekdanji igralec Primorja Mauro Tognon (letnik 1973), ki je v letošnji sezoni igral za Ponziano, bo odslej oblačil dres San Giovannija, ki ga trenira Maurizio Sciarrone. ALTERNATIVNI POGOVOR Darko Bra Organizator navijačev in velik ljubitelj košarke Da Darko Bradassi ni le vremenoslovec, ve vsak, ki si je vsaj enkrat ogledal kako tekmo košarkarjev Brega. Oprostite, ampak ali je Darko Bradassi, ki uglajeno poroča o vremenu, isti Darko Bradassi, ki udriha po bobnu na Bregovih tekmah? (smeh) Oseba je ista, ja, ampak občutki so drugačni. Na košarko me namreč veže posebna čustvena vez. V mlajših letih ste tudi igrali, kajne? Ja, igral sem pri Boru in v otroških letih, recimo v prvenstvu »propaganda«, bil večkrat vključen v tržaško izbrano vrsto. Skratka za vas je košarka ... stanovitna. Imela je tudi velik pomen tudi pri mojem odraščanju, zato jo imam res rad. Glede navijanja pa tako: ko je hčerka dovolj zrasla, da sem jo lahko peljal na tekme, sem opazil, da sva na tribuni skoraj sama, kar se mi je zdelo škoda, glede na trud, ki ga vlagajo igralci in odborniki. Zato sem se odločil, da ekipi pomagam na dva načina. Najprej tako, da sam navijam (včasih sem tudi šel na gostovanja in vam ne povem, kako so me čudno gledali, ko sem sam tolkel po bobnu), drugič pa tako, da z bobnom pritegnem pozornost otrok. In res, sčasoma so se mojemu bobnu pridružili še drugi, pa še razni drugi inštrumenti, kot npr. raglje. Tako se je okrog Brega zbralo že precej otrok, kar štejem tudi za svojo zaslugo. Poleg tega mi tudi ni več treba vsakič prinesti svojega bobna, saj jih je že dovolj. A vseeno, ko me ljudje vidijo brez njega, me vprašajo: »Ma kako?« Navijate še za koga drugega? O ja. Gotovo za Borove košarkarje, saj je Bor moje matično društvo, ki mi je dalo veliko zadoščenj. Imam simpatije tudi za Jadran, na višji ravni pa navijam za ljubljansko Olim-pij°. No, pa za vsakega od naštetih izrecite »vremensko napoved« za to sezono. Recimo, da se bo pri Olim-piji delno razjasnilo. Pri Boru je že delno jasno z občasno delno oblačnostjo, a mislim, da bo jasni-na prevladala. Pri Bregu je trenutno več oblačnosti, upam pa, da se bo postopno razjasnilo. Še Jadran. Tam je še najbolj sončno. Ja, tam bo pretežno jasno. In toplo! Za konec še to: ste kdaj pri kaki napovedi zagrešili hud avtogol? Imam anekdoto, ki se nanaša prav na moj prvi čla- smučanje - Na Trbižu in v Forni di Sopra Na mednarodni FIS tekmi so se preizkusila tri dekleta Meri Perti (Mladina) je osvojila 12. mesto - Minej Purič (naraščajniki) solidni 5. nek v Primorskem dnevniku. To je bilo konec leta 1999. Napovedal sem, da se bodo čez vikend pojavile padavine, zgodilo pa se ni nič, vreme je bilo suho. Bilo mi je seveda zelo nerodno. Naslednji teden sem po mailu spet poslal napoved, ko sem pa dobil časopis, sem opazil, da je ni. Pomislil sem, da so bili moji sumi, da mi ne bodo več objavljali ničesar, utemeljeni. Opogumil sem se, poklical takratnega odgovornega urednika, ki me je pa vprašal, zakaj nisem poslal svojega članka. Skratka: prav takrat so na PD-ju preurejavali internetno povezavo, zaradi česar mojega članka niso dobili. Strah je bil torej odveč in od takrat sem začel redno pošiljati svoje članke. (Perče) Konec tedna so smučarji naših društev tekmovali na dveh frontah: na Trbižu in v Forni di Sopra (na progi Varmost). V Kanalski dolini so od četrtka do sobote tekmovali kadeti in mladinci. Na mednarodni FIS tekmi (slalom), veljavni za pokal Bachmann-Citta di Lignano, je med mladinkami s časom 1:38,85 zmagala Alessia Pescoller (letnik 1990). Predstavnice Mladine Veronica Tence, Meri Perti in Dana Purič so se uvrstile na 15. (1:43,35), 18. (1:45,85) In 36. (2:03,10) mesto. Na drugi (petkovi) tekmi je slavila zmago Katarina Lavtar iz Slovenije (čas 1:36,40). Meri Perti je bila 12. (1:42,61), Veronica Tence pa 18. (1:44,71), Dana Purič pa je odstopila v drugi vožnji. Pri moških je nastopil devinovec Danijel Simonettig, ki se je uvrstil na 42. mesto (1:51,01). Na obeh preizkušnjah je zmagal Davide Cuccarollo (1:32,51 in 1:32,02). Danjl le bil na drugi tekmi45. (1:54,13). Najboljši tekmovalec naših društev je na drugi tekmi bil Gregor Na-nut 34. (SPDG, čas: 1:47,81). Mattia Rožič (Devin) pa se je uvrstil na 46. mesto (1:54,88). Na deželni tekmi (mladinci in člani so nastopali skupaj), ki jo je organiziralo društvo Sci Club Tre Comuni, je smučarka kriške Mladine Veronica Tence osvojila 3. mesto (1:16,86). Dana Purič (Mladina) je bila 7. (1:21,81), Mateja Hrovatin (Devin) pa 9. (1:26,83). Članici openske Brdine Katrin in Astrid Corbatto sta odstopili. Pokal je dvignila Nicole Valcareggi (1:14,82). Pri moških je bil najuspešnejši Gianluca Billiani (1:12,37). Devinovec Gianluca Gabrielli se je uvrstil na solidno 8. mesto (1:15,52), Danijel Simonettig (Devin) je bil 18. (1:18,90), Mattia Rožič (Devin) pa je odstopil. V Forni di Sopra so tekmovali (slalom) v kategorijah dečki in deklice ter naraščajniki in naraščajnice. Pri deklicah je zmagala Arianna Scocco (društvo Lussari, čas 1:36,38). Devinovka Alessia Fantini se je uvrstila na 20. mesto (1:51,72). Pri dečkih (zmagal je prav tako član društva Lussari Marco Kandutsch, 1:34,25) je Albert Kerpan (Mladina), potem ko je med prvo vožnjo celo padel, po odlični drugi vožnji osvojil solidno 11. mesto (1:45,00). V kategoriji nara-ščajnic in naraščajnikov so tekmovali številni predstavniki naših društev. Pri naraščaj-nicah (zmagala je predstavnica društva Ci-menti Giulia Fior, čas 1:34,00) je Ingrid Peric (Devin) osvojila 19. mesto (1:53,46), Elisa Košuta (Devin) pa je bila za mesto - sicer le za nekaj stotink sekunde - slabša (1:53,53). Med naraščajniki se je izkazal smučar Mladine Minej Purič (5. mesto, 1:28,81). V tej kategoriji je zmagal Marco Marocco (Mania-go, čas 1:27,92). Aleksander Cossutta (Mladina) se je uvrstil na 11. mesto (1:32,46), Lenart Castellani (Devin) je bil 20. (1:38,60), Matthias Butul (Mladina) pa 28. (2:01,59). 2 130 Torek, 8. januarja 2008 PRIREDITVE odbojka - Olimpijske kvalifikacije v Turčiji Italija v Izmiru zelo gladko čez prvo oviro Nizozemsko so po prvem setu nadigrali - Černic in Mania'zelo zanesljiva Hristo Zlatanov (arhivski posnetek) se je uspešno vrnil med »azzurre« smučanje Zlata lisica konec tedna ni ogrožena MARIBOR - Snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze (FIS) Filip Gartner je poogledu proge na mariborskem Pohorju povedal, da izvedba tekem ženskega svetovnega pokala za 44. Zlato lisico prihodnji konec tedna ni ogrožena. Snežna podlaga bo zlahka vzdržala tudi trenutne nekoliko višje temperature, ki so napovedane za prihodnje dni.Gartner je povedal, da so organizatorji v zadnjih dneh izkoristili vsa razpoložljiva sredstva za čim boljšo pripravo proge, kije zato tudi temu primerna. Po njegovih besedah je od štarta do cilja posuta z najmanj pol metra zelo utrjenega snega z gostoto med 420 in 460 kilogramov na kubični meter. »Z dodatno 'preparacijo' proge je ta že pripravljena na tekmo, pa tudi na morebitne višje temperature v naslednjih dneh. To pomeni, da lahko takšne nevšečnosti preživimo, ne da bi na sami pripravi še kaj delali,« je zagotovil Gartner. Tekmo-vališče si bodo jutri ogledali še vodilni predstavniki ženskega svetovnega pokala. MARION JONES - Nekdanji ameriški atletski zvezdnici Marion Jones, ki je po priznanju, da je jemala prepovedana sredstva za doseganje boljših izidov postala padli angel, grozi več kot šestmesečni zapor. Po poročanju časnika New York Times je ameriški okrožni sodnik Kenneth Karas zaprosil obrambo 32-letne Jonesove in tožilstvo, da mu do jutri odgovorijo, zakaj Jone-sova ne bi dobila dveh zaporednih polletnih kazni zapora, ker je lagala preiskovalcem v primeru BAL-CO. Tožilstvo je predlagalo šestmesečno kazen za rešetkami, obramba pa je menila, da bi bila dovolj polletna pogojna kazen, saj je njihova varovanka že tako doživela veliko javno ponižanje. Poleg tega je morala vrniti tudi pet olimpijskih medalj, tri zlate, ki jih je osvojila leta 2000 v Sydneyju. IZMIR - Olimpijske kvalifikacije so se za italijansko odbojkarsko reprezentanco začele na najboljši način - z gladko zmago s 3:0 nad Nizozemsko, proti kateri so pred dvema mesecema na predhodnih kvalifikacijah v Catanii zmagali šele po petih setih. Italija je vse od leta 1976 vedno nastopila na olimpijskih igrah, na zadnjih treh izvedbah (Atlanta 1996, Sydney 2000 in Atene 2004) pa je vsakič osvojila tudi medaljo, čeprav nikoli najžlahtnejše (niti z generacijo fenomenov iz '90 let). Za nastop v Peking so ji mnogi prerokovali težko pot, vendar je bila ta -na včerajšni prvi tekmi, nepričakovano položna. Že res, da se je po 6. mestu na zadnjem EP in posledični zamenjavi trenerja Montalija z Anastasijem ozračje v taboru »azzurrov« bistveno izboljšalo. zmagovalni duh novega trenerja pa je moral v zadnjih dneh trčiti pred realnostjo novih po- škodb. Tako sta odmanjkala podalajec Me-oni in korektor Fei, kar je trenerja prisililo, da je turnir v Turčiji začel z drugačno postavo od načrtovane. V njej je Cisolla igral na položaju korektorja, glavni krilni tolkač pa je postal Hristo Zlatanov. Igralec bolgarskega porekla je včeraj povsem upravičil tre-nerjevo zaupanje, saj je bil v napadu izjemno prodoren (v prvem setu je bil celo 80%), njegove (domnevne) pomanjkljivosti v polju pa sta odlično zakrila naša reprezentan-ta Matej Černic in Loris ManiaJ ki sta bila zelo zanesljiva v sprejemu servisa, pri čemer je Černic nekajkrat žogo v sprejemu Zlata-novu dobesedno »ukradel«. Gabrski odboj-kar je v napadu začel sicer nekoliko negotovo (morda tudi zaradi prenizkih podaj Coscioneja), v nadaljevanju-in zlasti v drugem setu, pa se je razigral tudi na mreži. Števerjanec Mania' je bil precej odrezan od igre, vendar je bil vedno na mestu tudi v obrambi. Prvi set je bil za Italijo težave. Opazno je bilo, da je ekipa živčna. Nizozemska je kmalu prevzela vodstvo, do odločilnega preobrata pa je prišlo pri izidu 11:7 za severnjake, ko je Italija izenačila s štirimi uspešnimi napadi Zlatanova. Odtlej je bil set do konca zelo izenačen, Italija pa je do zmage prišla po štirih zaključnih žogah. »Azzur-ri« so se sprostili, v drugem setu pa je bil odločilen »break« pri izidu 15:14, ko so Italijani dosegli spet dosegli štiri zaporedne točke. Trener Nizozemcev, nekdanji igralec Blange', je začel z vrsto menjav igralcev, ki pa niso obrodili nobenega rezultata, Italija pa je iz točke v točko rasla v bloku, ki je bil odločilen element za gladko zmago. V tretjem setu je bila na igrišču le še Italija, ki jo danes (ob 15.30) čaka nastop proti svetovnemu podprvaku Poljski. Italija - Nizozemska 3:0 (29:27, 25:18, 25:10) ITALIJA: Černic 10, Bovolenta 8, Cisolla 12, Zlatanov 18, Mastrangelo 11, Co-scione 2, Mania (L); Simeonov 1, Savani 0, Martino, Travica, Sala. Trener: Anastasi. NIZOZEMSKA: Freriks, Trommel 8, Kooista 7, Van Dijk 13, Horstink 5, Bontje 6, Klok (L); Van Harskamp, Gortzen 2, Van der Wel 1. Rauwerdink, Lorsheijd. Trener: Blange. Sodnika: Rocha (Por) in Pobornikov (Bol). Italija: dva asa, 9 zgrešenih servisov, 15 blokov. Nizozemska: 13 zgrešeni servisi, 5 blokov. košarka Trener iz NBA lige za Union Olimpijo LJUBLJANA - Aleksander Džikic je novi trener Košarkarskega kluba Union Olimpija. Tako kot je Memi Bečirovič v nedeljo dopoldan presenetil z nepreklicnim odstopom, ki ga je sicer že enkrat napovedal, a ga nato tudi umaknil, je upravni odbor kluba presenetil z izbiro novega trenerja. Aleksandar Džikic namreč ni bil nikoli omenjen med kandidati za klop Uniona Olimpije, niti ni ime, ki bi ga poznalo širše košarkar sko ob čin stvo. Šestintridesetletni srbski strokovnjak Džikic je trenersko kariero začel leta 1991 v mladinskih selekcijah Partizana. Dve sezoni (1997 - 1999) je bil prvi trener Atla sa iz Beo gra da, od 1999 do 2005 pa je bil pomočnik Duška Vujoševica na klopi Partizana. Zadnje dve leti je preživel v ZDA, kjer je bil prvi pomočnik trenerja NBA moštva Minnesota Timberwolves, s čimer je postal šele dru gi ne a me riš ki tre ner ali pomoč nik v li gi NBA. Alek san dar Dži kic je na predstavitvi obljubil, da se bo v naslednjih letih izpopolnil v slovenščini, ter nadaljeval: »Prepričan sem, da ima ta ekipa še veliko rezerve, zlasti Bailey, Taylor in Zupan lahko pokažejo veliko več, kot so doslej, mladi, na primer Be-gic, pa lahko razvijejo svoj potencial. Ekipo sem spremljal, saj sem bil pozo ren na ne katere mla de igralce, predvsem Gorana Dragica, zato nisem prišel v Ljubljano povsem brez predznanja, je dejal Dži kic. V četr tek bodo Ljub ljan -čani v evroligi odigrali odločilno tekmo proti Žaljgirisu za napredovanje v naslednji del. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET ZNAČILEN ZA SLONA LEPOTNA KRALJICA DOLG HODNIK, PASA2A ETNIČNA SKUPINA NA INDONEZIJI OCET PROSTOR ZA MOUTEV NASA PRI-TRDILNICA MINATTI IVAN KAČJI GLAS OD2AGAN KOS DEBLA ORESTOV PRIJATELJ SODOBNIKI KELTOV BOSANSKI NOG. TRENER OSIM AZIJSKA DR2AVA NEKD. NOG. MILANA STEFAN NAPIERSKI PRETRES TE2KO OZDRAVLJIVA BOLEZEN MLADININA ROLKARICA KOŠUTA POREKLO ALI KRAJ PRI DOM2ALAH TESAR PO NASE ROD LAVER ČUD ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK (UMBERTO) ALBANSKI POLITIK (ADIL) RASTUNA, IZ KATERE SE PRIDOBIVA OPIJ PREŠERNOVA PESEM PRIPADNIK SKUPINE EGOISTOV / BISCHOFSHOFEN - Finec Jan-ne Ahonen (126/136 m; 251,6 točke) je z zmago na zadnji tekmi 56. nem-ško-avstrijske novoletne turneje smučarjev skakalcev v Bischofshofnu obenem osvojil tudi prestižno turnejo in se s tem postal prvi skakalec v zgodovini, ki mu je ta izjemen dosežek po letih 1999, 2003, 2005 in 2006 uspel petkrat v karieri. Drugi je bil v nedlejo vodilni po prvi seriji Norvežan Anders Bardal (132,5/124,5; 243,6), tretji pa Avstrijec Thomas Morgenstern (121/135,5; 242,7), ki je tako osvojil skupno drugo mesto. V finalu sta nastopila tudi dva Slovenca; Jernej Damjan (119/126; 216) je napredoval na 18. mesto, medtem ko je Robert Kranjec (122/120; 210,6) zdrsnil na 23. V skupni razvrstitvi je bil najboljši Damjan z 18. mestom, Kranjec je letošnjo turnejo sklenil na 28. mestu. ADELBODEN -Zmagovalec nedeljskega slaloma za svetovni pokal je bil Avstrijec Mario Matt. Drugi je bil njegov rojak Benjamin Raich, ki je zaostal desetinko sekunde, tretji pa Nemec Felix Neu-reuther (+0,14). »Azzurro« Manfred Moelgg je bil četrti, Giorgio Rocca -nastopil je šele drugič po poškodbi, pa deseti, a Slovenec Bernard Vajdič zelo soliden 11. Raich vodi v skupnem seštevku svetovnega pokalaIzi-di: 1. Mario Matt (Avt) 1:48,45; 2. Benjamin Raich (Avt) + 0,10; 3. Felix Neureuther (Nem) + 0,14; 4. Rainer Schönfelder (Avt) in Manfred Mölgg (Ita) + 0,69. Skupno (17): 1. Benjamin Raich (Avt) 640; 2. Didier Cuche (Švi) 525; 3. Daniel Albrecht (Švi) 446; 4. Manfred Mölgg (Ita) 408; 5. Bode Miller (ZDA) 406; 6. Kalle Palander (Fin) 360; 7. Ted Ligety (ZDA) 335; 8. Michael Walchhofer (Avt) 298; 9. Didier Defago (Švi) 297; 10. Christoph Gruber (Avt) 277 SPINDLERUV MLIN - Avstrijka Marlies Schild je zmagala na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v češkem Špindleruvem Mlynu (1:46,35). Druga je bila Slovakinja Veronika Zu-zulova (1:46,67), ki je zaostala 32 stotink sekunde, tretja pa Nemka Maria Riesch (1:47,53, +1,18). Zmagovalka prejšnjega slaloma v Lienzu Italijanka Chiara Costazza (na sliki), ki je bila po prvi vožnji osma, je na drugi progi odstopila, podobno pa se je primerilo tudi naslednji finalistki Avstrijki Nicole Hosp, ki je kljub temu obdržala vodstvo na skupni lestvici pokala. V finale se Slovenke niso uvrstile. Skupno (16): 1. Nicole Hosp (Avt) 559; 2. Maria Riesch (Nem) 525; 3. Julia Mancuso (ZDA) 505; 6. Denise Karbon (Ita) 459. VAL DI FIEM-ME - Svedinja Charlotte Kalla (na sliki) in Čeh Lukaš Bauer sta velika zmagovalca serije Tour de Ski v smučarskem teku. Kallova si je zmago zagotovila prav na zadnji tekmi, potem ko je najhitreje pritekla na Alpe Cermis in presenetila tudi dotlej vodilno Finko Virpi Kuitunen, medtem ko je imel Bauer s skoraj dvema minutama naskoka zmago zagotovljeno že pred zadnjo tekmo. Za njim se je uvrstil Nemec Rene Somerfeldt, ki je z odličnim tekom na strmini do drugega mesta napredoval z devetega. Tretji je bil »azzurro« Giorgio di Centa. / Torek, 8. januarja 2008 131 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Po novoletni ukinitvi prostoconskih olajšav prodaja bencina in dizla Traini:»Cena goriva v obmejnih krajih mora biti enaka kot v Sloveniji< »V zadnjih petnajstih dneh je na Goriškem za polovico upadla prodaja bencina in dizla. Zaradi tega so lastniki črpalk v zelo resni stiski. Štiri zaposlene so že odpustili. Če bo šlo tako naprej, bodo ostali na cesti še drugi delavci.« S temi podatki je včeraj postregel deželni predsednik zveze črpalkarjev FIGISC - ter obenem predsednik goriške zveze trgovcev ASCOM in tudi sam črpalkar - Pio Traini. Opozoril je predvsem na dejstvo, da se je na Goriškem po ukinitvi olajšav proste cone prodaja goriva razpolovila. Po njegovih besedah vse več avtomobilistov polni svoje rezervoarje v Sloveniji, kjer sta bencin in dizel cenejša od deželnega goriva. »Nimamo nobene možnosti, da bi lahko bili konkurenčni slovenskim cenam bencina,« poudarja Traini in dodaja: »Pojasniti moramo, da lastniki črpalk kupujemo bencin po zelo visokih cenah, od njegove prodaje pa zaslužimo le od 0,035 do 0,04 odstotke.« Po besedah Trainija je bencin v Italiji tako drag, da bi črpalkarji tudi s popolno odpovedjo svojemu, že tako nizkemu zaslužku ne uspeli priti do cene, ki jo imajo na črpalkah v Sloveniji. Traini se spet javno sprašuje, zakaj so v Dolini Aos-ta ohranili prostoconsko gorivo, medtem ko tega ni dosegla tudi dežela Furlanija-Julijska krajina, in še, zakaj je bencin v FJK med najdražjimi v Italiji. Po njegovih navedbah so italijanske dežele vključene v razne cenovne razrede. »Veneto je med deželami z najcenejšim bencinom, mi pa smo v družbi dežel, kjer je bencin najdražji,« opozarja Traini. Edina rešitev za izhod iz krize, ki je zajela goriške črpalkarje, je po besedah njihovega predsednika sprememba deželnega zakona, na podlagi katere bi lahko bila cena deželnega goriva enaka kot v Sloveniji. »Vsaj v obmejnih krajih moramo za liter goriva odšteti natančno to, kar bi plačali na slovenskih črpalkah. Zaenkrat je to nemogoče, saj deželni zakon predvideva, da v Furlaniji-Julijski krajini bencin ne sme biti cenejši od slovenskega,« pravi Traini in napoveduje, da bo v prihodnjih dneh poslal pismo z zahtevami in predlogi črpalkarjev predsedniku deželne vlade Ric-cardu Illyju in deželni odbornici za finance Micheli Del Piero. »Pričakujem, da bo dežela ugodila našim prošnjam, saj bodo brez čimprejšnjih ukrepov številne goriške črpalke zaprle,« zaključuje Traini. (dr) iris - Zaradi dragega sežiganja Sortiranje bodo okrepili Ker se je cena sežiganja odpadkov v upepeljeval-niku v Trstu dvignila za osem odstotkov, bo družba za javne storitve IRIS dodatno okrepila sortiranje. S povišanjem količine odpadkov, ki jih namenjajo recikliranju, bodo po mnenju predsednika družbe IRIS Ar-manda Querina preprečili povišek tarif in računov, ki jih plačujejo prebivalci goriške pokrajine. Družba IRIS namerava po Querinovih besedah omejiti stroške tudi tako, da bo zaupala celoten ciklus ravnanja z odpadki enemu samemu podjetju. Javno dražbo za določitev dobavitelja so nameravali izpeljati še pred koncem lanskega leta, zatem pa so odločili, da bodo podjetje izbrali letos jeseni. Na ta način bodo dali posameznim občinskim svetom dovolj časa, da razpravljajo o zadevi in da izrazijo svoje mnenje. Po prepričanju predsednika Querina bodo z enim samim dobaviteljem prihranili veliko denarja in zagotovili večjo učinkovitost, ob tem pa bo manj razlik med storitvami, ki jih koristijo posamezne občine. Včeraj je Querin posredoval tudi podatke o pobiranju odpadkov v obdobju božičnih in novoletnih praznikov. Po njegovih besedah si delavci smetarske službe zaslužijo pohvalo; v zadnjih treh tednih so pobrali kar 1.050.000 vreč odpadkov, v uradih družbe IRIS pa so zbrali samo 264 pritožb nad njihovim delom. gorica - Družinski zdravniki Z dogovorom do boljše oskrbe Dogovor, ki so ga sklenili goriško zdravstveno podjetje in zveza zdravnikov splošne medicine (MMG), bo ljudem zagotavljal učinkovitejšo in boljšo oskrbo. Podpisan je bil v minulih dneh, na njegovi osnovi pa bo zdravstveno podjetje izpeljalo administrativne obveznosti za izplačevanje denarja, ki so ga zdravniki anticipirali sodelavcem v ambulantah, hkrati bo priznalo vsa združenja zdravnikov, ki delujejo na ozemlju goriške pokrajine. To pomeni, da bodo splošni oz. družinski zdravniki lahko zaposlili upravno osebje, ki jih bo olajšalo birokratskih bremen, in se bodo lahko z večjo lahkoto povezovali v združenja in tako zagotavljali ljudem kontinuirano in kvalitetnejšo asistenco. Skratka, pacientom bodo lahko namenjali več časa in pozornosti. Po novostih, ki jih reorganizacija uvaja, že danes goriška pokrajina prednjači v deželi FJK. 39 zdravnikov od skupno 113 je že zaposlilo pomožno osebje; od tega ima korist 50 tisoč prebivalcev goriške pokrajine. Na skupno 126.135 prebivalcih - odšteti so otroci, za katere skrbijo pediatri - 41 tisoč občanov že ima dostop do zdravnikov, ki so se povezali v mrežno organizacijo, kar zagotavlja odprtje ambulant tudi do 19. ure in možnost vpogleda v pacientovo klinično sliko s pomočjo telematske povezave. Preko 43 tisoč Gori-čanov pa se že obrača na zdravnike, ki so se povezali v skupine in delujejo v skupni strukturi ter tako vsak dan zagotavljajo vsaj šesturno kontinuirano in koordinirano oskrbo. APrimorski ~ dnevnik peti koridor v • v ■ • Trziški župani privolili Župani s tržiškega območja so se včeraj na deželi v Trstu sestali z deželnim odbornikom za prevoze Lodovicom Sonegom in privolili v nadaljnje izvajanje postopka za odobritev protokola z dne 26. aprila 2007, ki dopolnjuje dogovor z dne 9. septembra 2004 in odpira pot uresničevanju petega koridorja. Pred odbornikom so se obvezali, da bodo omogočili odobritev aprilskega dogovora v občinskih svetih še pred koncem februarja. Včerajšnjega srečanja na deželi so se udeležili vsi župani, ki so podpisali lanski dogovor - Gianfranco Pizzolitto iz Tržiča, Roberto Fontanot iz Ronk, Mauro Piani iz Foljana-Redipulje, Claudio Bignolin iz občine San Pier d'Isonzo, Lorenzo Presot iz Štarancana, Alessandra Brumat iz Turjaka, Elisabetta Pian iz Zagraja in Silvia Caruso iz Škocjana. Na vabilo pa se ni odzval žu- Lodovico Sonego KROMA pan Doberdoba Paolo Vizintin, ki vztraja pri svojem odklonilnem stališču, pri čemer ima podporo občinskega odbora in sveta. Župani so pred Sonegom potrdili, da soglašajo z vsebino aprilskega protokola, ker naj bi dopolnjeval dogovor iz leta 2004. Po oceni deželnega odbornika protokol, ki so ga župani z izjemo Vizintina že podpisali, zmanjšuje kvarni učinek nove trase hitre železnice na okolje in družbo, v kolikor uvaja strukturne spremembe v preliminarni načrt iz leta 2003. Včeraj so župani prejeli zagotovilo, da bo družba italijanskih železnic RFI izdelala nov preliminarni načrt, pri katerem bo upoštevala vsebino dogovarjanja med deželo in občinami iz leta 2004 in 2007; o novem načrtu bo potem po rednem postopku razpravljala in glasovala vsaka občinska uprava. Župani pa so dobili tudi zagotovilo, da bodo imeli dostop do vseh aktov in celotne dokumentacije o načrtovani hitri železniški progi ter da bodo še nadalje soudeleženi v postopku. gorica - Obnovljeno stavbo med ulicama Seminario in Brass predali višji srednji šoli D'Annunzio O Valentinu Staniču niti sledu Dal je zgraditi tamkajšnje poslopje in ga namenil gluhonemnici - Namestili ploščo, ki sodi v obdobje zanikovanja slovenske prisotnosti v mestu Poslopje na vogalu med ulicama Seminario in Brass je pokrajina obnovila in ga včeraj ponovno odprla. Vanj se je vrnilo 600 od skupno 850 dijakov višješolskega zavoda ITAS DAnnunzio, ki so bili začasno nastanjeni v stavbi nekdanje šole Fermi v ulici Diaz; preostalim 250 dijakom so namenili prostore v šoli Max Fa-biani. »Leto začenjamo z rezom traku,« je ob včerajšnjem odprtju izjavil Enrico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine, ki je lastnica poslopja. Poudaril je tudi, da njegova uprava namerava izpeljati ambiciozni cilj obnove šolskih stavb v vseh občinah pokrajine do leta 2011, čemur so namenili 12 milijonov evrov. Ob njem seje o ureditvi prostorov, kije spoštljiva do zgodovinskih značilnosti zgradbe, pohvalno izrekel deželni odbornik Roberto Antonaz, medtem ko je pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni izpostavil nov arhitektonski element z vhodom in vežo, ki povezuje staro stavbo iz ulice Seminario s halo, ki gleda na ulico Brass in so jo dogradili ob koncu 70. let prejšnjega stoletja; objekt je prekrit s ploščami kvarcita in prejema svetlobo skozi stropno okno. Omenil je tudi novo dvigalo, ki bo uporabno še pred kon- t t DIICSTO tSaiTJTH ! I U. JÜlOftPHflKUJPlilll Ki:HTflFERPUE*i emanuscnámi MTutfiHffiflmj I II M! !■; I ¿V.i.T ti WLIMC HUMISHIlM«? BHM Kf-nLl'L Pt H un MU mLAMéknHi» nL f ........ HLHMH Plošča v veži ne omenja Staniča in sodi v čas zanikovanja slovenske prisotnosti (levo); ob včerajšnjem odprtju obnovljenih prostorov (desno) BUMBACA cem meseca, in dodal, da pa poseg še ni končan. S tem v zvezi je ravnateljica Laura Fasiolo predlagala, naj se v neposvečeni kapeli, ki služi kot skladišče, uredi šolski avditorij, v bližnjih skladiščih pa dodatni prostori za popoldanske dejavnosti. Poudarek zasluži okoliščina, da nič ne spominja na izvor stavbe. Goriški Slovenci zna- mo povedati, da jo je z denarjem dobrotnikov dal zgraditi narodni buditelj Valentin Stanič, ki je vnjej aprila 1840 ustanovil gluhonemnico. O tem ni omembe na obnovljeni marmornati plošči, ki so jo razobesili na steno nove veže in na kateri je zapisano le, daje tamkajšnji inštitut nastal v obdobju hlapčevstva in da so ga leta 1925, obnovljenega, vrnili prerojeni Gorici. (ide) 20 Četrtek, 10. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Povsem uspel tradicionalni koncert v priredbi občinske uprave Novoletna poslastica za ljubitelje narodnozabavne glasbe Gašperji»ogreli« številno občinstvo, ki je pesmi spremljalo s ploskanjem in petjem - Župan razdelil prispevke društvom Za ljubitelje slovenske narodnozabavne glasbe je bil letošnji novoletni koncert, ki ga že več let poklanja občina Sovodnje, prava poslastica. Na parketu polno zasedene sovodenjske občinske telovadnice je namreč v nedeljo nastopil priznani in priljubljeni ansambel Gašperji. Glasbeniki z Gorenjske, ki jih je Slavko Avsenik proglasil za nadaljevalce svoje glasbe, so se predstavili s poldrugo uro dolgim programom, ki je zaobjemal najbolj znane in privlačne viže slovenske narodno zabavne glasbe. Občinstvo je izvajanje spremljalo ne le z ritmičnim ploskanjem, pač pa tudi z glasnim petjem najbolj znanih motivov. Gorenjski ansambel je prisotne navdušil s pesmima »Tam, kjer murke cveto« in »Pastirček«, s svojo himno »Gašperji, to smo mi« in še z dru gi mi že po na ro de li mi sklad -bami. Gašperji so s svojim vrhunskim nastopom ponovno dokazali, da povsem upravičeno sodijo v sam vrh slovenske narodnozabavne glasbe, nedeljski večer pa bo zato nedvomno os tal so vo denj ski pu bli ki za dol go v spo mi nu. Pred začetkom koncerta je spregovoril župan iz Sovodenj Igor Petejan; vsem prisotnim in njihovim družinam je zaželel veliko zdravja in sreče v novem letu, zatem pa j e skupaj z občinskim odbornikom Markom Lutmanom podelil prispevke vsem kulturnim in športnim društvom ter organizacijam, ki delujejo na sovo-denjskem občinskem teritoriju. Večer, ob zaključku katerega so vsi prisotni skupaj nazdravili novemu letu, je povezovala Katja Ožbot. Sovodenjska občinska uprava je svoj tradicionalni novoletni koncert priredila v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom, svoje pokroviteljstvo pa je za go to vi la Kmeč ka ban ka-Banca di Cividale. Nastop Gašperjev je bil prav poseben kulturni dogodek, ki je v So vod nje pri kli cal gle dal ce ne le iz go riš ke ga pro sto ra, pač pa tu di iz bolj oddaljenih krajev. Župan Petejan med nagovorom (zgoraj) in Gašperji med nastopom BUMBACA gorica - Zadružna banka Doberdob in Sovodnje poklonila koncert svojim članom in klientom Glasbeni uvod v praznovanje stoletnice Kvintet Piazzolleky iz Maribora postregel številnemu občinstvu s skladbami argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle - Osrednja proslava bo septembra Občinstvo na nedeljskem koncertu skupine Piazzolleky BUMBACA S koncertom kvinteta Piazzol-lekyje Zadružna banka Doberdob in So vod nje uved la le to, v ka te rem bo praznovala stoletnico odprtja. Oba zavoda, iz katerih je banka nastala, sta bila namreč ustanovljena leta 1908. Koncert je potekal v nedeljo v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, pred njegovim začetkom pa je prisotne nagovoril predsednik upravne ga sve ta Za druž ne ban ke Do ber -dob in Sovodnje Dario Peric. Po novoletnem voščilu je Peric poudaril, da bo letošnje leto za bančni zavod še posebej slovesno, osrednja proslava ob stoletnici ustanovitve pa bo po njegovih besedah potekala v drugi po lo vi ci sep tem bra. Pred tem se bo -do zvrstila še druga srečanja in pobude, s katerimi bodo obeležili pomembno obletnico. Po predsednikovem pozdravu je pred polno dvorano kulturnega cen tra Loj ze Bra tuž sto pi la na oder skupina Piazzolleky, ki jo sestavlja pet dijakov tretjega in četrtega letnika umetniške gimnazije na srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Mladi glasbeniki so kvintet ustanovili pred dvema letoma iz želje po izvajanju glasbe argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, ki je igral v ravno takšni petčlanski zasedbi, v kakršni danes poustvarjajo Piazzolleky. Na goriškem koncertu so glasbeniki iz Maribora izvajali osem skladb Astorja Piazzolle in po eno skladbo Brahmsa, Čonča in Montija; z nastopom so dokazali, da so izredno perspektivna skupina, ki je med drugim od svoje ustanovitve zmagala že več nagrad in prejela številna priznanja. Ne nazadnje so Piazzolleky oktobra lani osvojili prvo mesto na mednarodnem tekmovanju kvintetov v Majanu, še pred tem pa so junija predstavljali Slovenijo na mladinskem glasbenem tekmovanju Image festival, ki je potekal v belgijskem mestu Antwerpen. vrh-števerjan - Na praznik treh kraljev so mladi domačini obudili starodavni ljudski običaj Koledniški obisk v vsaki domačiji Vrhovski fantje peli koledniško pesem z devetnajstimi kiticami - Števerjanski Miha, Gašper in Boltežar obiskali tudi starejše občane v goriškem zavodu Sv. Družine Na Vrhu in v Števerjanu so v nedeljo obudili tradicionalni običaj koledovanja Treh kraljev. Vrhovski fantje so se po ustaljenem vzorcu sredi dneva zbrali na sedežu društva Danica, od koder so krenili na pot, ki jih je popeljala prav do vsake domačije, kjer so jih ljudje pričakali in pogostili. Obhoda vasi se je tudi letos udeležilo veliko mladih, kar dokazuje, da so na Vrhu izredno navezani na starodavno tradicijo. Pri vsakem domu so koled-niki pozdravili z obrednim napevom, ki ga sestavlja devetnajst kitic in ki ga Vrhovci skrbno prenašajo iz generacije v generacijo. V zameno za pesem in voščila so hišni gospodarji obdarili ko-lednike z domačimi dobrotami, večinoma z jajci, s klobasami in z denarjem. Obhod je trajal do mraka, zaključil pa se je na sedežu kulturnega društva Danica, kjer so se koledniki pogostili. V Števerjanu so se sveti trije kralji odpravili na pot po maši. Najprej so obiskali nekaj starejših števerjanskih občanov v zavodu Sv. Družine, zatem pa so se odpravili na obhod vaških domačij. S kadilom so blagoslovili jaslice, na vhodnih vratih pa so s kredo pustili napis v dokaz svojega obiska. V vsakem domu je zazvenela tudi koledniška pesem, s katero so se Miha, Gašper in Boltežar zahvalili za prejete darove. V popoldanskih urah so trije kralji, ki bodo denar, zbran med koledovanjem, darovali v dobrodelne namen, obiskali dom prosvetnega društva F.B. Sedej, v katerem je potekala tradicionalna božičnica. Na njej so nagradili udeležence števerjanskega natečaja za najlepše jaslice, zatem pa sta kulturni program oblikovali otroški pevski zbor društva F.B. Sedej in dekliška vokalna skupina Vrh sv. Mihaela. Števerjanski trije kralji (levo) in vrhovski fantje med prepevanjem tradicionalne koledniške pesmi BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. januarja 2008 21 nova gorica - Po decembrski schengenski širitvi in ukinitvi mejnih kontrol V igralnici Kitajci, na ulicah berači, po domovih temnopolti prodajalci V HIT-u se prilagajajo novim gostom - Mestno občino čaka razprava o priseljencih in ukrepih Še pred 20. decembrom, ko je Slovenija vstopila v schengensko območje, so nekateri opozarjali na morebitne negativne posledice odprave kontrole na mejah. Na dan so prihajale bojazni o tem, da bodo Italijani pokupili zemljišča na slovenski strani, da se bo brez kontrole na meji povečal kriminal ter da se bodo tudi na Goriškem pojavili legalni ali nelegalni priseljenci iz držav tretjega sveta. Že prve dni po odpravi mejne kontrole je bilo v Novi Gorici moč opaziti nekaj beračev, ki so v nekakšni italijanščini moledovali za denar, v Mirnu so doživeli temnopolte prodajalce drobnarij, v no-vogoriškem HIT-u beležijo nekaj deset kitajskih gostov. Svetniška skupina LDS pa je na novogoriško občinsko upravo že pred schengnom naslovila svetniško vprašanje, v katerem opozarja na morebitno priseljevanje ljudi iz tretjih držav in na sprejetje ustreznih ukrepov, ki bi preprečevali njihovo diskriminacijo. Prvi viden učinek odprave mejne kontrole so v HIT-ovih igralnicah napovedali kitajski gostje. Do 20. decembra jih med obiskovalci ni bilo, takoj po tem datumu pa jih redno beležijo nekaj deset. »Ne gre pa le za Kitajce, ampak tudi za druge Azijce, ki prebivajo v Italiji. Veliko jih je v bližnjem Vidmu,« pojasnjuje Tilen Majnardi iz HITa. Dokler je bila med Slovenijo in Italijo mejna kontrola, so namreč za vstop v Slovenijo potrebovali vizo. V HIT-u so povečano število azijskih gostov pričakovali. »V beneški igralnici azijski gostje predstavljajo že deset odstotkov vseh gostov. Azijci so namreč znani po tem, da radi zahajajo v igralnice. Temu botruje življenjska filozofija, ki precejšnjo vlogo pripisuje usodi, številkam in vsemu, kar je s tem povezano,« dodaja Majnardi. Da bi svojo ponudbo novim gostom kar najbolj približali, so v HIT-u seznanili osebje z njihovimi navadami, razmišljajo pa tudi o ponudbi kitajskega menija v restavraciji ene izmed svojih igralnic. Majnardi je spomnil še na precejšen obisk Goričanov na letošnjem silvestrovanju v Novi Gorici in ga tudi navedel kot enega vidnejših učinkov odprave meje: »Italijanskih gostov je bilo okrog 30 odstotkov, večina je čez mejo prišla kar peš.« V Mirnu pa so v decembrskih prazničnih dneh začeli opažati temnopolte prodajalce, ki so svoje blago ponujali od vrat do vrat. Nekaj prebivalcev se je menda kar prestrašilo, ko so na vhodnih vratih zagledali nenadejane obiskovalce, saj takšnih prizorov dotlej namreč niso bili vajeni. V Novi Gorici pa je bilo med prazničnim vrvežem opaziti tudi beračico, ki je kar vsiljivo rinila v ljudi in z besedo »prego!« moledovala za denar. »Glej, tudi to je schengen! Bo- gorica - Bellavite Prihodnost na trgu »Noč, v kateri je Slovenija vstopila v schengen, je vnovič dokazala, da kraj srečevanja Goric je Transalpina - trg Evrope,« opozarja mestni svetnik Andrea Bellavite, ki pravi: »Tudi župan Romoli je na lastne oči vi del in do ži vel mno ži co ob prižigu lučk na tamkajšnji božični jelki, zato bi kazalo utrjevati vlogo trga kot kraja za srečevanje, praznične priložnosti in dialog med kulturama. Prav je, da priznamo upravama županov Brancatija in Brulca zaslugo, da so v simbol bratstva preobrazili ravno kraj, kjer je bila ločitev najbolj vidna. Danes je Transalpina naravno urbanistično središče, kjer se Gorica in Nova Gorica srečujeta in se spajata v lastni različnosti. Tam gradita svojo skupno prihodnost. Ko bi ideološka izbira oropala Transalpino takšne vloge, bi nastradala družbena in kulturna vitalnost celotnega mesta,« meni Bellavite iz vrst opozicije v goriškem občinskem svetu. Brez policijskih kontrol je meja popolnoma odprta BUMBACA gve, koliko jih bo še prišlo na to stran,« je bilo slišati komentarje med ljudmi. Svetniška skupina novogoriškega LDS-a je že pred odpravo mejne kontrole opozorila občinsko upravo na morebitni porast priseljencev iz držav tretjega sveta znotraj občine in predlagala vrsto ukrepov, s katerimi bi zmanjšali socialne in kulturne neenakosti prebivalstva, ki v EU prihajajo iz dežel tretjega sveta. »Dejstvo je, da bodo državljani in nedržavljani EU lahko migrirali znotraj EU neomejeno. Tudi v mestni občini Nova Gorica bo to povzročilo težave, če se nanje ne bomo dobro pripravili,« meni predsednik mestnega odbora LDS-a, Matej Arčon. Za primerjavo Arčon navaja podatke sosednje Furlanije-Julijske krajine, kjer je bilo v letu 2005 zabeleženih čez 65 tisoč priseljencev, ki zvečine opravljajo nekvalificirana ali pomožna dela. »V LDS-u verjamemo, da se bo podoben trend pojavil tudi pri nas, saj bomo zaradi bližine meje prva od slovenskih lokalnih skupnosti pod udarom tega pojava,« navaja Arčon in upravo novogoriške občine sprašuje, ali je že pripravila katerega od ukrepov, ki bodo omo- gočali nediskriminatornost do priseljencev in ukrepe, ki bodo zmanjševali socialno in kulturno neenakost priseljencev v občini. Poleg tega so sami pripravili nekaj predlogov; ti zajemajo organizacijo delovne skupine, ki bi pripravila rešitve problema, opozorila pristojnim ministrstvom, vključevanje priseljencev v izobraževalne sisteme, pomoč ženskam in otrokom, vzpostavitev mreže svetovanja zanje in drugo. Občini pa še predlagajo sprejetje odloka, ki prepoveduje beračenje; tako bi preprečili diskriminacijo otrok in žensk. Občinski oddelek za splošne zadeve na pobudo novogoriškega LDS-a odgovarja: »Gre za zahtevno in obsežno problematiko, katere reševanje je tudi in predvsem v pristojnosti državnih organov. Morebitne ukrepe je torej nujno potrebno načrtovati in uskladiti z ustreznimi državnimi institucijami.« Na občini dodajajo še, da iz navedenih razlogov priprava odgovora na pobudo svetnika terja nekaj več časa in razmisleka, zato obljubljajo, da ga bodo pripravili za eno izmed naslednjih sej novogoriškega mestnega sveta. Katja Munih nova gorica - Sezonski popusti Kupujejo doma Razprodaje v Sloveniji so se tokrat začele pred goriškimi V novogoriški trgovini s športnimi oblačili FOTOK.M. Včeraj so se v Sloveniji začele zimske razprodaje tekstilnih izdelkov in obutve. Tokrat bodo trajale le dva tedna, do 21. januarja. V novogoriških prodajalnah na prvi dan razprodaj pretirane gneče ni bilo. Največ trgovin se je odločilo za znižanja do 30 odstotkov, nekateri pa tudi do 40 in 50. Prodajalci so zadovoljni, ker so razprodaje v Sloveniji prej kot v sosednji Gorici, nekateri pa menijo, da to ni toliko pomembno, saj so domači kupci začeli v veliki meri nakupovati doma in ne več toliko v Gorici in okolici. Tudi letošnje krajše razprodaje se novogoriškim trgovcem ne zdijo prekratke. Izkušnje namreč kažejo, da so trgovine polne le prve dni razprodaj, potem pa zanimanje kupcev upade. V novogoriški prodajalni obutve Alpina, kjer so blago znižali do 30 odstotkov, so včeraj zabeležili kar nekaj zanimanja kupcev. Med njimi ni bilo Italijanov, je povedala poslovodja prodajalne Bojana Škorjanc in pojasnila, da se le-ti večinoma oglasijo ob vikendih. Do- dala je še, da je sicer pozitivno to, da so razprodaje v Sloveniji pred goriškimi, a velikega učinka po njenem mnenju to nima, saj domači kupci vedno manj zahajajo nakupovat v Gorico. Novogoriška Manufaktura na razprodajah ponuja športno in zimsko konfekcijo, cene pa so znižali do 30 odstotkov. Poslovodja Tanja Rijavec se strinja, da bodo podražitve, ki so jim v zadnjih mesecih priča v Sloveniji, vplivale na kupno moč ljudi, ravno zato se ji zdijo razprodaje priložnost, da kupci po znižani ceni nabavijo sezonska oblačila. »Če pa kupec blago dobi pri nas, ga ne bo šel iskat v Italijo,« meni Rijavčeva, ki pozitivno ocenjuje okoliščino, da so se razprodaje v Sloveniji tokrat začele pred goriškimi. Pričakovati je zato, da se bodo tudi italijanski kupci v prihodnjih dneh oglasili v novogoriških prodajalnah. Največkrat jih zanimajo športna oblačila, posteljnina in tekstil za dom ter kakovostne slovenske znamke oblačil, kot sta Mura in Labod. (km) gorica - Kres pripravili krajevni sveti za Stražice, Podgoro in Pevmo »Pignarul« spet naklonjen Župan Romoli izrazil željo, da bi ogenj požgal pesimizem Goričanov - Za praznično vzdušje je poskrbel pihalni orkester z Dobrovega Visoki plameni so v Stražicah »zanetili« tudi veselo razpoloženje BUMBACA Številni ljudje so se v nedeljo zvečer zbrali na oširku med ulicama Bauzer in Kocjančič v goriških Stražicah, da bi prisostvovali tradicionalnemu »pignarulu«, to je prižigu kresa na praznik svetih Treh kraljev. Zaradi muhastega vremena - deževalo je skoraj ves dan - je bila prireditev pod vprašajem do zadnjega. Na srečo je dež pojenjal malo pred prižigom grmade, ki jo je sestavljalo kakih petsto lesenih palet in smrekovih vej. Grmado so Stražiča-ni ob pomoči Podgorcev in Pevmcev sestavljali kar tri dni, pokrovitelji pobude pa so bili vsi trije krajevni sveti. Kot po tradiciji je kres prižgala stilizirana dobra starka Be-fana, ki je po žici pridrsela z bližnjega zvonika. Zaradi vlage, ki se je v dneh deževja nabrala v nagrmadenem lesu in vejevju, se ogenj na začetku kar ni mogel razplamteti. Ko pa je toplota odgnala vlago, je kres zagorel v vsej svoji mogočnosti s plameni in dimom, ki so se navpično dvigali proti nebu. »Strokovnjaki« za prerokovanja vedo povedati, da takšen način gorenja napoveduje ugodno in uspešno leto 2008, odvisno pa je seveda od nas samih, znajo tudi povedati. Tudi župan Ettore Romoli je v svojem voščilnem nagovoru podčrtal predvsem misel, naj ogenj požge pesimizem Goričanov, kajti mesto potrebuje navdušenje in voljo po vsestranski rasti. Za praznično vzdušje je poskrbel pihalni orkester Goriška Brda z Dobrovega, ki postaja že stalen gost tovrstnih prireditev. V številnih kioskih so bili na voljo kuhano vino, topla čokolada, čaj in veliko dobrot, ki so jih pripravili člani vseh treh krajevnih svetov. Razdeljevali so tudi koledar s slikami, ki jih je prispeval likovni umetnik Arrigo Tonutti iz Ločnika. (vip) 2 2 Torek, 8. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR oslavje - Večer pravoslavne glasbe Zven skupnih korenin Zadnji iz niza koncertov za zbližanje narodov V prostorni in lepo urejeni kleti domačije Kusič na Oslavju, kjer večkrat potekajo kulturne prireditve, sta v soboto solopevka Francka Šenk in klaviaturist Tilen Draksler oblikovala glasbeni večer, posvečen pravoslavnemu izročilu. Šlo je za tretji in zadnji koncert v okviru projekta »Vsi verujemo v enega Boga«, ki izhaja iz želje po zbližanju katoliškega in pravoslavnega sveta. Prva dva koncerta (v cerkvah v Pevmi in Štmavru) sta ponudila katoliško sakralno glasbo, poslušalci na Oslavju pa so imeli priložnost seznaniti se s skladbami iz izjemno bogate zakladnice vzhodnega verskega izročila. Čeprav smo Slovenci sestavni del velike družine slovanskih narodov, nas je vpliv zahoda nekoliko oddaljil od skupnih korenin. Na dlani pa je, da globoko v sebi ohranjamo ljubezen do lepega petja, zlasti še večglasnega, kar je skupno vsem slovanskim narodom. To ljubezen prenašamo iz roda v rod in jo najbolje izpričujemo v številnih pevskih zborih. Sorodstvene vezi so se pokazale tudi na koncertu na Oslavju, saj je ob poslušanju skladb ukrajinske in ruske BUMBACA glasbene ustvarjalnosti marsikdo od prisotnih občutil nekaj domačega, nekaj, kar mu ne zveni tuje. Zlasti je ukrajinska pesem tista, ki po melanholičnos-ti, lepi in umirjeni melodiji zelo spominja na slovensko. V programu so bile tudi skladbe v starocerkveni slovanščini. Sopranistka Francka Šenk je s svojim žametnim glasom in ob odlični spremljavi mladega pianista Tilna Drakslerja pripravila svojevrstno občutje, kije pripomoglo, da je melos z vzhoda segel globoko do srca pozornih poslušalcev. Ob koncu večera, ki ga je povezovala Irenka Ferlat, se je izvajalcema zahvalil predsednik krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenc Persoglia. Posebno zahvalo je izrekel pobudniku glasbenega projekta Fran-zu Policardiju iz Tržiča, ki skozi sakralno glasbo želi spodbuditi boljše poznavanje in zbliževanje med evropskimi narodi, ki so si bili v preteklosti tudi nasprotni in so se celo spopadli v vojnah. Padec meja naj bi torej pomenil tudi novo pojmovanje evropskega duha. Glasba in kultura naj torej dodatno zbližujeta in utrjujeta stike. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ vabi na premierno komedijo Primorske zdrahe (26. januarja ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Ta-baj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 13. januarja 2008 ob 16. uri »Hansel e Gretel«; »Sipario-Prosa«: 17. januarja 2008 ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 14. in 15. januarja 2008 »L'uo-mo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja 2008, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«: 13. januarja ob 17. uri Boeing Boeing (Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež); 20. januarja, ob 17. uri Zupanova Micka (Gledališče Toneta Čufarja - Jesenice); 29. januarja, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje (Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske); 31. januarja ob 20.30 Primorske zdrahe (Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il mi-stero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 17.50 »Bee Movie«; 20.00 - 22.15 »Leoni per agnelli«. Rumena dvorana: 17.50 »Irina Palm«; 20.00, 22.15 »Halloween: The begin-ning«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.20 »Il mi-stero delle pagine perdute«. Dvorana 4: 17.30 »Bee Movie«; 20.00 -22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 5: 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Irina Palm«. H Čestitke KARLOTU ŠAHERJU ob rojstnem dnevu čestita, mu želi še veliko zdravja in veselja ter mu poje Na mnogaja leta! Moški pevski zbor Jezero. Razstave KD JEZERO Modra's galerija vabi v soboto, 12. januarja, ob 19. uri na odprtje slikarske razstave Salvatoreja Pudduja »Peresa«. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. OBČINSKA GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo do 17. februarja na ogled razstava »IM02 -L'immagine sottile«; od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481494369. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; razstavo so naslovile Opus Est... Odprta je ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja 2008 multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo do 3. februarja 2008 na ogled razstava »La luna e i segni«, od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-637152 ali 0481-637110. Vstop prost. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja 2008 na ogled razstava »Abitare il Settecento«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tut-te. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja 2008 na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. ~M Koncerti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD Jadro prirejata tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ron-kah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zborovodkinje Cinzie Sancin. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 18. januarja, ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agen- ciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). SI Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. SLOVENSKI VIŠJEŠOLSKI CENTER v ul. Puccini 14 v Gorici vabi starše in dijake 3. razredov nižjih šol na Dan odprtih vrat v četrtek, 10. januarja, od 18. do 20. ure. SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. & Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-2580940 (Maja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi 12. januarja na kondicijsko zelo zahteven nočni pohod iz Prtovča čez Poden na vrh Ratitovca. Po počitku nadaljevanje poti proti Dražgošem, kjer je predviden prihod v nedeljo ob 11. uri. Predvidevajo organiziran prevoz, izlet organiziran skupaj s PD Tolmin. Vodi Simon Gorjup (tel. 0038631-344967), ki daje tudi podrobnejše informacije. Sestanek z udeleženci v četrtek, 10. januarja, ob 18.15 uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na že tradicionalni nočni pohod na 974 m visoki Črvov vrh na Šentviški planoti s povratkom iz Baške grape iz Grahovega ob Bači. Predvidene je 3 ure zmerne hoje, obvezna zimska planinska oprema, po končanem pohodu pa družabno srečanje pri lovski koči na Ponikvah. Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu Planinskega društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do vključno četrtka 17. januarja, ko bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vabljeni vsi, ki jim tri ure hoje ni preveč, ter povra-tek v jutranjih urah ni odveč.. Vodnika bosta Darko Božič (tel. 0038651814912) in Simon Gorjup. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja, na udeležbo na tradicionalnem pohodu v Dražgoše, prevoz z vlakom. Potrebna popolna zimska oprema. Hoje je približno 4 ure. Prijave sprejemajo na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do četrtka, 10. januarja, kjer bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vodi Raj-ko Slokar. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja, na zahtevno zimsko turo na Sedlo Uršič v kaninski skupini z izhodiščem na Nevejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v četrtek, 10. januarja, ob 18.30 na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030). Vodi Stanislav Jablanšček. SPDG prireja za člane tečaje alpskega smučanja in deskanja, poldnevne in celodnevne. Tečaji bodo potekali 27. januarja, 10., 17. in 24. februarja pod vodstvom društvenih učiteljev. Organiziran bo avtobusni prevoz. Vpiso- -/ vanje samo na društvenem sedežu 10. januarja od 19.30 do 20.30 ter 14. in 17. januarja med 17. in 19. uro; informacije na tel. 0481-536104 (Dan-ja), tel. 338-5068432(Loredana) ter tel. 0481-22164 (Marta). 13 Obvestila DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show. KD JEZERO Modra's galerija vabi v sredo, 9. januarja, ob 20.30 na predvajanje filma »The illusionist«. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unità 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481-884909, mobi 0039-339-5720418, e-mail andrej-kah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160, mobi 0039-3387812271) in Filipu Hledetu (mobi 0039-329-0744269). TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu »B.U.R.« (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za četrtek, 10. januarja, sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20. uri. Pogrebi DANES V PODGORI: 10.10, Vilma Lugano vd. Recca (z glavnega pokopališča v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 11.00, Amabile Menegutti vd. Furlan v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Antonio In-nominato (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) na pokopališču; 12.00, Patrizia Luigia Bencina vd. Gradina na pokopališču; 12.50, Dorotea Fetter vd. Marchesini iz bolnišnice na pokopališče in v Trst za upepelitev. / KULTURA Torek, 8. januarja 2008 23 ljubljana - Prvi dogodek v okviru predsedovanja Slovenije EU Medkulturni dialog, ki naj ne ostane le na papirju Dvodnevna mednarodna konferenca uvaja tudi evropsko leto medkulturnega dialoga V Ljubljani se je včeraj začela dvodnevna mednarodna konferenca Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU, ki je prvi dogodek v okviru slovenskega predsedovanja EU in uvod v slovesnosti ob začetku evropskega leta medkulturnega dialoga. Cankarjev dom so preplavili domači in tuji gostje, predvsem strokovnjaki na področjih, kijih zaobjema konferenca: kultura in umetnost, izobraževanje in znanost, mediji in trajnostni ekonomski razvoj, seveda v kontekstu medkulturnega dialoga. Zanj je evropski komisar Jan Figel v uvodnem nagovoru dejal, »da ni vsota posameznih izjav - v njem je ena in ena vedno več kot dva«. Medkulturni dialog je temelj sobivanja vseh evropskih državljanov,« je na včerajšnji novinarski konferenci pred pričetkom srečanja, ki predstavlja uradni uvod v evropsko leto medkulturnega dialoga, dejal minister za kulturo Vas-ko Simoniti. Evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade Jan Figel je dodal, da bi morala kultura postati ključen dejavnik tako notranjih kot zunanjih odnosov Evropske unije. Z letošnjim letom medkulturnega dialoga je po Simo-nitijevih besedah potrebno utreti pot tesnejšemu sodelovanju med evropskimi narodi, prispevati h kulturnemu razcvetu držav članic EU, k spoštovanju nacionalnih in lokalnih raznolikosti ter k sodelovanju med večinskim prebivalstvom in manjšinami. Pomembno je tudi sodelovanje s civilno družbo in mladimi. Prav nanje in tudi na lokalne skupnosti je v kasnejšem uvodnem govoru na konferenci opozoril Figel. V kontekstu lokalne ravni in nujnosti medkulturnega dialoga je Figel opozoril na študijo iz leta 2001, ki priča o rasnih nemirih v Veliki Britaniji. Do nemirov je prišlo zato, ker so ljudje le živeli drug ob drugem ter niso gojili stika med različnimi etničnimi skupnostmi. Figel je izrazil veselje, da se prav pod slovenskim predsedstvom začenja leto medkulturnega dialoga, ki je od vsega začetka pritegnilo močno in široko podporo tako s strani vlad držav članic kot tudi s strani civilne družbe. V zadnjih letih se je po navedbah komisarja v EU oblikovalo močno notranje soglasje na področju kulture. Lani je tako Evropska komisija izdala prvo sporočilo na področju kulture, ki ponuja predloge za evropsko kulturo v času globalizacije. Države članice so ga podprle novembra, veliko podporo pa je dobil tudi pri ostalih deležnikih na področju kulture. Lastna videnja medkulturnega dialoga sta pred razpravami na konferenci podala tudi evropski komisar na področju znanosti in raziskav Janez Potočnik in evropski ambasador, konceptualni umetnik Marko Peljhan. Potočnik je glavnino svojega govora namenil poudarjanju smisla EU v današnjem spreminjajočem se svetu, z zavedanjem, kot je dejal pisatelj Milan Kundera, daje »Evropa maksimum različnosti na minimalnem prostoru«. Potočnik, ki je zbrane opozoril, da ima Slovenija edinstven geostrateški položaj križišča med romanskimi, germanskimi in južnoslovanski-mi prostori in tradicijami, kjer potekajo nenehni procesi medkulturnih srečanj, je kasneje segel širše, v globalizacijo. EU je prav zaradi kritične mase, ki jo predstavlja, z izkušnjami medkulturnega dialoga, ki jo oblikuje, najučinkovitejši instrument za od- Včeraj so odprli tudi razstavo projektov RTV Slovenija o medkulturnem dialogu v sosedstvu BOBO govorno obvladovanje procesa globalizacije. Peljhan je opozoril na temnejšo plat Evrope, saj da še vedno obstajajo očitne meje med »staro in novo Evropo«, ki je med drugim padla tudi na izpitu v primeru zadnje balkanske vojne. Dialog ne sme več biti, kot je bil takrat, realpolitičen, ciničen, temveč realen, je prepričan Peljhan. Dodal je še, da je čas za temeljna vprašanja, da se ne gre izgubljati v podrobnostih, »čas je za evolucijo mišljenja«. Čas je tudi, so se strinjali udeleženci konference, da njihove besede o nujnosti medkulturnega dialoga ne ostanejo le na papirju. Potrebne so odločitve, dejanja, projekti, katerim EU namenja precej finančnih sredstev, svoje pa naj bi nenazadnje dosegli tudi mednarodni ambasadorji, ki naj bi ideje medkulturnega dialoga širili na različnih srečanjih EU. Poleg Peljhana velja omeniti številna znana imena, kot so pisatelj Paulo Coelho, pevec, igralec in avtor glasbe Charles Aznavour, režiserja Jean-Pierre in Luc Dardenne, pisatelj Hennig Mankell in raper Abd al Malik. Alenka Vesenjak/STA slovenija Evangeličanska cerkev Trubarju v čast Evangeličanska cerkev v Sloveniji se intenzivno pripravlja na letošnjo proslavitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Ob simpozijih v Sloveniji in Nemčiji ter ekumenskih bogoslužjih bo izšla posebna izdaja Svetega pisma, poimenovanega po Trubarju. V spomin na enega najpomembnejših Slovencev bo izšel tudi kovanec. Protestantsko društvo Primoža Trubarja, ki z Evangeličansko cerkvijo tesno sodeluje pri slovesnostih, pa je predlagalo, naj se ljubljanska univerza preimenuje v Univerzo Primoža Trubarja v Ljubljani. Kot je ob včerajšnji predstavitvi dogodkov v Trubarjevem letu povedal škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša, bodo Trubarjevi dnevi 7. in 8. junija v Ljubljani, prvi dan predavanja, dru gi dan pa bo sku paj s ka to liš -ko cerkvijo osrednje ekumensko bogoslužje v škocjanski cerkvi, v ka te ri je bil Tru bar kr ščen. V Prekmurju bodo odkrili tudi pomnik velikemu evangeličanskemu piscu Kardošu. Med prireditvami v Nemčiji izstopata odkritje doprsnega kipa Trubarja v Kemptnu in julijski dvodnevni simpozij v Bad Ura-chu, kjer je najstarejši biblični zavod na sve tu, ka te re ga so u sta no -vi telj je tu di Tru bar. Škof Erniša je včeraj predstavil tudi tradicionalni Evangeličanski koledar, ki je izšel v nakladi 2600 izvodov in ki po njegovih besedah opravlja več poslanstev. V njem je kronika dogajanja v cerkvi, branje za preproste ljudi in intelektualce, v teološkem delu pa ideje protestantskega nauka, ki je veliko prispeval tudi k združevanju Evrope. Kot je poudarila Cvetka Toth Hedžet, je pobuda o združevanju Evrope prišla prav iz protestantskega dela Evrope, protestantska teologija pa je veliko prispevala k svetovnemu etosu. (STA) milje - Zaključni koncert revije Nativitas Pevsko-glasbeno voščilo ob začetku leta Na zadnjem koncertu pobude deželne zborovske zveze USCI v sodelovanju z ZSKD sta nastopila moška vokalna skupina Lipa in ansambel harf Girotondo d'arpe Društvo Slovencev miljske občine ima že nekaj let prijetno dolžnost, da prireja v miljski stolnici zaključni koncert božične zborovske revije Nativitas. Tako je bilo tudi letos, ko je na dan svetih treh kraljev zaživel koncert »S pesmijo vam želimo...«, s katerim je številno občinstvo nekoliko neobičajno podoživelo atmosfere iztekajočih se praznikov. Namesto standardne formule revije pevskih zborov je koncert predstavil kombinacijo pevskih in instrumen tal nih točk z gla so vi moš ke ga zbo ra in su -gestivnimi zvoki ansambla keltskih harf. Prijetno glasbeno doživetje je promovirala Zveza slovenskih kulturnih društev v sklopu vpeljanega sodelovanja z deželnim zborovskim združenjem USCI. V imenu krajevnega slovenskega društva in miljske župnije sta prisotne pozdravila predsednica Mirna Viola in župnik; njuno novoletno voščilo je poudarilo predvsem vrednoto mirnega sožitja in druženja znotraj večjezičnega okolja. Želja po širšem, medkulturnem dialogu in medsebojnem spoštovanju je zaznamovala tudi priložnostno misel odbornika miljske-ga društva Iva Tulla. Odprto sprejemanje dru-gač ne ga in is ka nje po ti do dru gih na ro dov je sporočilo, ki ga je govornik razbral v koncertnem pro gra mu, ki je bil iz ra zi to med na rod no obarvan z »zgodovinsko in kulturno distanco«. Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in tržaška skupina Girotondo d'arpe sta si enakovredno delili koncertni spored z izmeničnim nastopanjem in skupnim zaključkom. Zbor redno deluje od leta 2001, čeprav letos praznuje desetletnico svojega prvega nastopa v okviru praz- novanja stoletnice društva. Pevci že četrto sezono pojejo pod vodstvom Anastazije Purič in izvajajo raznolik program, ki ga je zrcalil izbor bo žič nih in sa kral nih pes mi rus kih, nem -ških, ameriških, italijanskih in slovenskih avtorjev. Skupina s komornim zvokom bi morala izostriti občutek vertikale in pridobiti močnejšo zvočno samozavest, a je sposobna dokaj doživetega podajanja, kot je prišlo do izraza pri izvedbi znane črnske duhovne »My Lord, what a morning« v priredbi Ignacija Ote in priredbe stare italijanske laude »Nenia di Gesu bambino«. V sklopu, ki je bil posvečen slovenski božični literaturi, so pevci črpali tudi iz zbirke Vrabčevih priredb ljudskih božičnih pesmi in s tem potrdili navezanost na skladatelja, ki je pos tal del vaš ke zgo do vi ne. Spevi in plesi keltskega izvora, angleška in škotska tradicija pa tvorijo repertoar skupine Girotondo d'arpe, ki jo je pred leti ustanovila harfistka Tatiana Donis. Ustanoviteljica je tu di men to ri ca čla nic, saj v sku pi ni igra -jo tako profesionalne kot amaterske harfistke; različni nivoji priprave se usklajujejo v skupinski igri, s katero se vsaka po svojih zmožnostih lahko vživi s soustvarjanjem prikupnih glasbenih trenutkov, ki jih domišljija poslušalca povezuje s pravljičnimi zgodbami in legendami. Milina in čar keltskih harf sta ob koncu našla zvočno uravnovešen stik z moškimi glasovi za skupno voščilo, ko so pevci in instru-mentalistke skupaj izvedli najbolj znani božični pesmi, Adeste fideles in Sveta noč, slednjo v trojezični inačici. (ROP) 2 24 Torek, 8. januarja 2008 PRIREDITVE / ljubljana - Italijanski politik na obisku kot posebni odposlanec EU za Mjanmar Minister Dimitrij Rupel včeraj sprejel Piera Fassina Vprašanje Mjanmara bo stalno ospredju v času slovenskega predsednovanja EU LJUBLJANA - Zunanji minister in predsedujoči Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose Dimitrij Rupel je včeraj sprejel posebnega odposlanca EU za Mjanmar Piera Fassina. Minister je pozdravil imenovanje Fassina na ta položaj in mu zagotovil vso podporo unije pri opravljanju te odgovorne funkcije. Kot je zagotovil, slovensko predsedstvo EU z veliko pozornostjo spremlja dogajanje v Mjanmaru, so sporočili z MZZ. Fassino je Ruplu zagotovil tesno sodelovanje s slovenskim predsedstvom. Rupel je sogovorniku zagotovil, da bo vprašanje Mjanmara v času slovenskega predsedovanja stalno na dnevnem redu, in v zvezi s tem napovedal tesno sodelovanje unije z drugimi mednarodnimi organizacijami z Združenimi narodi na čelu. Na srečanju so po navedbah MZZ sicer poglobili posamezne vsebinske vidike situacije v Mjanmaru, tudi v kontekstu pobud drugih mednarodnih or-ga ni za cij in s po seb nim ozi rom na de -javnosti posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN za Mjanmar Ibra-hina Gambarija. Fassino je napovedal pripravo poročila o svojem delu, ki ga bo predstavil svetu EU. Med septembrsko nasilno zadušitvijo mirnih protivladnih protestov v Mjanmaru je bilo po podatkih ZN z začetka decembra ubitih najmanj 31 ljudi, mnoge še vedno pogrešajo, več sto pa jih je v zaporih. (STA) perzijski zaliv Iranski čolni Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel (levo) s posebnim predstavnikom EU za Mjanmar Pierrom Fassinom BOBO izzivali new york - Pred volitvami v zvezni državi New Hampshire Po sondažah ima Obama ameriške ladje veliko prednost pred Clintonovo WASHINGTON - Čolni iranske revolucionarne garde so v nedeljo na strateškem območju Hormuš-ke ožine nadlegovali in izzivali tri ladje ameriške mornarice, so danes sporočili iz Pentagona. Kot so sporočili, so bile ameriške ladje že tik pred tem, da bi na čolne začele streljati, ko so se ti vendarle umaknili in se tako izognili resnejšim posledicam, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Incident se je zgodil v nedeljo ob 5. uri po lokalnem času, ko so ameriški rušilec, fregata in vojaška križarka pluli prek Hormuške ožine v Perzijski zaliv. »Tako resne provokacije do zdaj še nismo bili deležni,« je povedal neimenovani predstavnik Pentagona in pojasnil, da j e pet manjših čolnov na zelo agresiven način oviralo ladje in prednje metalo zaboje, s čimer so prisilili ladje, da so izvajale manevre in se tako izogibale preprekam. »V incidentu ni bilo ranjenih, vendar bi lahko prišlo tudi do tega, saj so se ameriške ladje v trenutku, ko so se iranski čolni umaknili, ravno pripravljale, da nanje v samoobrambi začnejo streljati,« je povedal predstavnik Pentagona. Povedal je še, da sicer nima natančnih podatkov o pogovoru med iranskimi čolni in ameriškimi ladjami, da pa je z iranskih čolnov prišlo sporočilo, da »prihajajo k ameriškim ladjam, ki bodo eksplodirale v nekaj minutah«. Na incident se je odzvala tudi Bela hiša, kjer so Iran opozorila, naj preneha s provokacijami, ki bi lahko vodile v resnejše incidente. »Pozivamo Iran, naj se v prihodnje vzdrži takih provokacij, ki bi utegnile pripeljati do nevarnih incidentov,« je v svoji kratki izjavi dejal predstavnik sveta za nacionalno varnost Gordon Johndroe. Ze zgodovinska trenja med ZDA in Iranom so se še zaostrila v zadnjih letih, ko je Washington začel z obtoževanjem Teherana, da razvija jedrsko orožje.(STA) NEW YORK - Plima, ki se j e dvignila v ameriški zvezni državi Iowi, se za demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obamo nadaljuje tudi pred primarnimi volitvami v državi New Hampshire. Anketa televizije CNN in lokalne televizije WMUR, ki je še v soboto kazala izenačenost Obame s senatorko iz New Yorka Hillary Clinton na 33 odstotkih, je v nedeljo pokazala, da Obama vodi z 39 odstotki proši 29 odstotkom za Clintonovo. Po objavi sobotnih rezultatov ankete so iz tabora Clintonove trdili, da Obama po zmagi na strankarskih zborovanjih v Iowi ni dobil dovolj velikega zagona, ki bi mu obetal zmago tudi v New Hampshireu 8. januarja, vendar pa je nedeljska anketa pokazala, da to, kar se je zgodilo v Iowi, ni le muha enodnevnica. Anketa ima statistično napako pet odstotkov, kar pomeni, da uživa Obama dovolj udobno podporo za novo zmago. V primeru zmage Obame v New Hampshi re u ga lah ko na po ti do osvo -jitve nominacije demokratske stranke ustavi le kakšna velika napaka ali negativna informacija, ki doslej še ni znana in ki naj bi jo po trditvah republikanskih operativcev imela kampanja Clintonove v predalu za uporabo v ustreznem trenutku. Glede na anketo pa so tudi volivci New Hampshirea sprejeli sporočilo, da je Obama kandidat, ki lahko prinese spremembo v Washingtonu, medtem ko Clintonova ne glede na izkušnje in svojega priljubljenega moža Billa Clintona predstavlja kontinuiteto s sicer malce bolj prijaznim obrazom. Anketa CNN in WMUR kaže, da je podpora nekdanjemu senatorju iz Severne Karoline Johnu Edwardsu zdrsnila z 20 na 16 odstotkov, guverner zvezne države Nova Mehika Bill Richardson je prejel sedem odstotkov podpore, kongresnik iz Ohia Dennis Kucinich pa dva odstotka. Medtem ko je Clintonova decembra v New Hampshireu veljala za demokratsko kandidatko z največ možnostmi za zmago proti republikancu, nedeljska anketa kaže, da sedaj 42 odstotkov demokratov meni, daje to Obama, proti 31 odstotkom za Clintonovo. Ankete so bile podobne tudi tik pred strankarskimi zborovanji v Iowi. Če bo Barack Obama premagal Clintonovo tudi v New Hampshireu, ga bo na poti do dokončnega uspeha težko ustaviti ANSA Clintonova trenutno sicer še vedno velja za demokratko, ki je najbolje pripravljena za soočenje s pričakovanimi napadi republikancev, ker Obama doslej še ni dobil močnejše zaušnice, sama pa se že 35 let bori s tako imenovanimi silami »široke desničarske zarote«. Obama pa trdi, da njegova kandidatura pomeni preseganje dosedanjih delitev na demokrate in republikance, belce in temnopolte ter stremi k poenotenju. Do opaznega premika je prišlo tudi na strani republikancev. Nekdanji guverner Mas-sachusettsa Mitt Romney, ki je kampanjo zastavil na uvodnih zmagah v Iowi in New Hampshireu, po omenjeni anketi že zaostaja za senatorjem iz Arizone Johnom McCainom s 26 proti 32 odstotkom, na tretjem mestu pa je zmagovalec Iowe, nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee, s 14 odstotki pred nekdanjim županom New Yorka Rudyjem Giulianijem z 11 odstotki. V soboto je bila podoba med obema slednjima ravno obratna. Giulianiju, ki je v sobotnem televizijskem soočenju razlagal, da ameriška zunanja politika ni nikoli kriva za protiameriško razpolože- pristina • ■ • i Je koalicijska vlada PRIŠTINA - Demokratska stranka Kosova (PDK), ki jo vodi mandatar za sestavo nove kosovske vlade in zmagovalec parlamentarnih volitev Hashim Thaci, ter Demokratska zveza Kosova (LDK) kosovskega predsednika Fatmirja Sej-diuja, sta včeraj dosegli dogovor o oblikovanju koalicijske vlade, o kateri se bo v sredo izrekla kosovska skupščina. Kot je novinarjem pojasnil Thaci, bo prednostna naloga vlade in vseh prebivalcev oblikovanje Kosova kot neodvisne, demokratične države, poroča ameriška tiskovna agencija AP. »Prednostna naloga te koalicije bo neodvisno Kosovo. Imamo časovni okvir in lahko vam povem, da se bo zgodilo zelo hitro,« je dodal mandatar za sestavo nove kosovske vlade, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zahodni diplomati so naklonjeni široki politični koaliciji, ki bi po njihovih ocenah prispevala k stabilnosti med Albanci, medtem ko se pripravljajo na pričakovano razglasitev neodvis-nos ti. To naj bi se zgo di lo po srb -skih predsedniških volitvah, katerih prvi krog bo 20. januarja, drugi krog pa 3. februarja. Kot piše AP, naj bi 39-letni Thaci postal premier, PDK, ki si je po parlamentarnih volitvah 17. novembra lani zagotovila 37 od skupno 120 poslanskih sedežev, pa naj bi prevzela sedem ministrstev, med drugim za finance, gospodarstvo, energijo in izobraževanje. LDK, ki j o Sejdiu vodi od smrti strankinega in kosovskega voditelja Ibrahima Rugove pred dvema letoma, pa naj bi vodila pet ministrstev, med njimi za pravosodje in zdravje. Srbske stranke naj bi prevzele ministrstvo za socialo in oddelek, ki bi se ukvarjal z vračanjem srbskih beguncev, ki so zbežali iz pokrajine med spopadi med letoma 1998 in 1999. Kosovska skupščina se je na ustanovnem zasedanju po parlamentarnih volitvah sestala v petek, vendar o svojem novem predsedniku in tudi vladi ni glasovala, saj dve največji stranki še nista dosegli koalicijskega dogovora. Ker se je to včeraj zgodilo, naj bi skupščina o svojem predsedniku in vladi odločala jutri. (STA) nje v arabskih državah, sedaj vodi le za odstotek pred kongresnikom iz Teksasa Ro-nom Paulom, ki trdi, da je prav ameriška zunanja politika s podporo diktatorjem in okupacijo Iraka kriva za to, da so ZDA izgubile svetovno podporo. Ameriške predsedniške volitve leta 2004 so na demokratski strani pokazale, da je poraz v Iowi in New Hampshireu zapored nemogoče nadoknaditi. Američani potegnejo z zmagovalcem, kar pri demokratih obeta nadaljevanje zmagovitega pohoda Baracka Obame, pri republikancih pa nadaljevanje nezanesljivosti. Clintonova ima na voljo dovolj denarja, organizacije in podpore, da nadaljuje tekmo tudi po morebitnem porazu v New Hampshireu, vendar pa je plavanje proti toku izjemno težko. Naslednja demokratska preizkušnja je 15. januarja v Michiganu, sledijo pa strankarska zborovanja v Nevadi 19. januarja in primarne volitve v Južni Karolini 26. januarja in težko je verjeti, da bi demokrati v teh državah želeli zaustaviti pohod prvega izvoljivega temnopoltega kandidata v zgodovini ZDA. (STA) nairobi Kibaki • V V isce dogovor NAIROBI - Novoizvoljeni kenijski predsednik Mwai Kibaki je včeraj znova povabil svojega političnega nasprotnika in opozicijskega voditelja Railo Odingo na pogovore, s katerimi bi poskušala ustaviti politično in me-detnično nasilje. To je v Keniji izbruhnilo pred dobrim tednom dni po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev in je zahtevalo že vsaj 600 življenj, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Iz urada kenijskega predsednika so še sporočili, daje srečanje načrtovano za petek ob 12.30, povabljenih pa je še pet drugih voditeljev strank. Le nekaj ur pred povabilom predsednika Kibakija pa je Odinga zaradi strahu pred novimi žrtvami preklical za napovedane množične protestne shode po državi, s čimer je dal priložnost mednarodnemu posredovanju pri izhodu iz nastale krize. Ameriška posrednica za Afriko in pomočnica ameriške državne sekretarke Jen-dayi Frazer medtem v Keniji nadaljuje svojo posredniško misijo, v pogajanja pa je vključen tudi Nobelov nagrajenec za mir, Južno-afričan Desmond Tutu. Frazerjeva je tako danes dejala, da so kenijski voditelji svoje državljane ogoljufali. (STA) / SVET Torek, 8. januarja 2008 25 neapelj - Niti poseg vojske ni »otel« ljudi smrdljive ujme Odpadki: vlada obljublja »radikalne ukrepe« Včeraj so se protesti nadaljevali - Odlagališče v Pianuri še vedno zaprto, mnoge šole tudi NEAPELJ - Grmadam odpadkov v Neaplju in drugih mestih Kampanje so... ure štete. Vsaj tako je sinoči obljubila italijanska vlada. Po srečanju predsednika vlade Romana Prodija z notranjim ministrom Giulianom Amatom in okolj-skim ministrom Alfonsom Pecorarom Scaniom je vladni glasnik Silvio Sirca-na napovedal, da bo vlada »v roku 24 ur dobila radikalno rešitev«, s katero bo otela mesta in vasi vse večjih in ve bolj smrdljivih kupov odpadkov. Po tem, kar se je zgodilo včeraj, pa je malo verjetno, da bo vladni ultimat »škovacam« uspešen. Včeraj zarana je v neskočno zgodbo o nagnetenih odpadkih posegla vojska. Vojaki so skušali zagotoviti dostop do dotrajanega odlagališča v kraju Pianu ra, znaš li pa so se pred ostrim pro -testom domačinov. Prišlo je do prepirov, sporov, nasilnih posegov. Krajani so celo »zasegli« velikanski bager, da bi zaprli pot do odlagališča, ker smatrajo, da je le-to že zdavnaj zasičeno. Vojska sije s težave vendarle utrla pot do strukture, a jo je na podvečer nepričakovano tudi zapustila, kar so občani ocenili kot svojo »veliko zmago«. Vojska je posegla tudi v Caserti in še v ne ka te rih dru gih mes tih, da bi od -stranila kupe odpadkov izpred šolskih poslopij in tako zagotovili redno vrnitev otrok v šole. V nekaj urah so odpeljali kar 250 ton odpadkov, po nekaterih ocenah pa jih je na cestah in trgih še najmanj kakih 2 tisoč ton. Številni ravnatelji so se uprli odprtju šol, saj je bilo ozračje okrog šolskih poslopij vse prej kot zdravstveno neoporečno. Ponekod so domačini spet razmetali smetnjake, daje bil trud vojakov zaman. Protestniki so na več mes tih ustavi li pro met, za nekaj ur so zasedli tudi železniško postajo v Pozzuoliju, da ke bil tudi železniški promet ohromljen. Poleg tega je skupina manifestantov ustavila promet na avtocesti Milan-Neapelj. Vštric z mrz lič nim de lom na zasmrajenem terenu so v občinskih, deželnih in vladnih palačah potekali sestanki in pogajanja z enim samim, ključnim vprašanjem: kaj storiti? Neapeljska županja Rosa Russo Iervolino je krivdo za nastali položaj zvrnila na vlado, češ, da je vodja državne civilne zaščite Guido Bertolaso januarja lani izdelal načrt za ureditev vprašanja odpadkov, a da je vlada nanj »pozabila«. Prav Russo Iervolinova in predsednik dežele Kampanja Antonio Bassoli- Protestniki so skušali zaustaviti vojaški poseg tudi s prevrnjenimi zabojniki ANSA no sta bila tudi včeraj tarča žolčnih besednih napadov desnosredinske opozicije, ki ju ima za glavna krivca za sedanjo »sramoto« in bi morala zato odstopiti. Po mnenju predstavnika Severne lige pa bi morala odstopiti tudi vlada, saj sedanji kaos z odpadki povzroča državi izredno škodo na mednarodni ravni. Za nastali položaj pa naj bi bila po mnenju številnih opazovalcev kriva ka-mora. V to je prepričan neapeljski sodnik Raffaele Cantone. Po njegovem mnenju naj bi organizirana kriminalna združba nadzorovala ves ciklus, ki je vezan na upravljanje odpadkov: od zbiranja do odvoza odpadkov, od upravljanja odlagališč do uničevanja oziroma odvozom odpadkov v tujino. S tem naj bi letno zaslužila po več milijonov evrov. Sinoči se je predsednik vlade Romano Prodi podal na Kvirinal, kjer je predsedniku republike Giorgiu Napoli-tanu poročal o položaju in o skorajšnjih radikalnih vladnih ukrepih. V četrtek prvo soočenje v Uniji RIM - Napovedani vrh med predsednikom vlade Romanom Prodijem in voditelji koalicijskih strank se bo odvijal v četrtek. Na sporedu pa bodo le ekonomska vprašanja (stanje v državi in programske obveznosti Unije na tem področju), za katera je Prodi že napovedal, da ne razmišlja o rešitvah »una tantum«, temveč o »strukturalnih spremembah«. Drugi del soočenja bo na sporedu v naslednjih tednih, ko bodo voditelji leve sredine preučili institucionalna vprašanja, začenši z volilno reformo. Še prej pa se mora Ustavno sodišče izreči o sprejemljivosti referendumskih vprašanj za razveljavitev nekaterih členov zakona Calderoli. Prošnja po arhiviranju obtožbe proti Viscu RIM - Rimsko tožilstvo je ponovno predlagalo arhiviranje obtožbe proti pod-ministru za finance Vincenzu Viscu. Slednji naj bi izvajal pritisk na bivšega poveljnika finančnih stražnikov Roberta Specialeja, ker naj bi želel premestiti nekatere častnike, ki so vodili določene preiskave v zvezi z zadevo BNL - Unipol. Pred božičem je sodnik za predhodne preiskave Antonino Stipo javnemu tožilcu Angelantoniu Racanelli-ju vrnil akte z zahtevo po dodatnem preverjanju, 90-dnevni preiskavi. Rimsko tožilstvo je svoj čas Viscovo obnašanje ocenilo kot legalno, čeprav nelegitimno. Sodnik za predhodne preiskave bo moral sedaj presoditi o ponovni zahtevi po arhiviranju. Zmagovalci Loterije Italija RIM - Loterija Italija je letos zabeležila rekordno število prodanih listkov: 16.398.700. Prvo nagrado - 5 milijonov evrov si je zagotovil listek R010897, ki je bil prodan v neapeljskem rajonu Arenella. Glavnih dobitkov je bilo šest: listek E377030 - druga nagrada (3 milijoni evrov) je bil prodan v kraju Calde-rara di Reno (Bologna), listek I847620 - tretja (2 milijona) v kraju Anagni (Fro-sinone), listek 471204 - četrta (1,5 milijona) v kraju Regalbutto (Enna), C657849 - peta (milijon evrov) v kraju Camerino (Macerata), D859002 - šesta (500 tisoč evrov) v La Spezi. Tri manjši dobitki (20 tisoč evrov) so vezani na listke, ki so bili prodani v deželi FJK, in sicer v Azzanu Decimu, Fiumi-cellu in Devin-Nabrežini. Rop zahteval smrtno žrtev MASSA MARITTIMA - V Toskani, v bližini Masse Marittime, je včeraj prišlo do napada na vozilo za prevoz denarja. Med agenti privatnega podjetja, ki so bili zadolženi za varnost, in tatovi je prišlo do spopada, v katerem je izgubil življenje 42- letni agent Raffaele Bal-danzi. anketa il sole 24 ore - Priljubljenost predsednikov dežel, pokrajin in županov Illy tretji, Dipiazza med zadnjimi Bolzonello (Pordenon) 4., Cecotti (Videm) 14., Romoli (Gorica) 64. - Med predsedniki pokrajin Bassa Poropat 79., Ghergetta 87., Strassoldo (Videm) zadnji MILAN - Predsednik Furlanije-Ju-lijske krajine Riccardo Illy na odru za zmagovalce, župan Pordenona Sergio Bolzonello tik pod njim, goriški župan Ettore Romoli na zanj solidnem 64. mestu, njegov tržaški kolega Roberto Dipiazza skoraj na repu lestvice, predsednik videmske pokrajine Marzio Strassoldo pa sploh na zadnjem mes tu. Tako sliko o priljubljenosti krajevnih upraviteljev kaže anketa o priljubljenosti predsednikov italijanskih dežel in pokrajin ter županov, ki jo je včeraj objavil italijanski gospodarski dnevnik Il Sole 24 ore. Predsedniki dežel Največji konsenz je zbral predsednik Lombardije Roberto Formigoni (62 odstotkov). Sledita Maria Rita Lorenzetti (Umbria, 58%) in Riccardo Illy (56,5%). Slednja pripadata levi sredini, medtem ko pripada Formigoni Forzi Italia.Predsed-nik FJK je zbral kar 5,1 odstotka večji konsenz kot pred enim letom. Gre za dobro popotnico pred letošnjimi deželnimi volitvami... Na zadnjih šest mest se je uvrstilo Riccardo Illy prav toliko predsednikov levosredinskih deželnih uprav. Zadnje mesto (44%) si je »prislužil« Claudio Burlando (Ligurija). Predsedniki pokrajin Najbolj priljubljen predsednik pokrajin je levosredinski predstavnik Vin-cenzo Bernazzoli (Parma, 65 odstotkov). Od štirih predsednikov pokrajin v FJK se je najbolje odrezal Elio De Anna, Por-denon, desna sredina): s 56,5 odstotka deli 25. mesto (lani 54,6%). Ostali predsedniki so zbrali manj kot 50-odstotni konsenz: Maria Teresa Bassa Poropat (Trst) je z 48,5% zasedla 79. mesto (lani Roberto Dipiazza 45,5%); Enrico Ghergetta (Gorica) je zdrknil na 87. mesto (letos 47,5%, lani 52,2%), Marzio Strassoldo (Videm) pa se je s 40 odstotki pogreznil na zadnje mesto (lani 52,35). Župani Sergio Bolzonello (Pordenon, leva sredina) rešuje s četrtim mestom (67,5%, porast +4,5%)) čast županov glavnih mest v Furlaniji-Julijski krajini. Vodilni Vincenzo De Luca (Salerno, leva sredina) je prejel konsenz kar 75 odstotkov anketiranih. Zelo dobro se je odrezal videmski župan Sergio Ce- Sergio Bolzonello Ettore Romoli cotti (60%). Kot rimski kolega Veltro-ni je zasedel 14. mesto, izgubil pa je kar Sergio Cecotti 7 odstotkov konsenza. Goriški župan Ettore Romoli je prejel 53% konsenza, to je 2,4% več kot je znašal konsenz ob njegovi lanski volilni zmagi. Ob tem je treba poudariti, da je njegov predhodnik Vittorio Brancati v zadnjem letu svojega mandata s 47,1% pristal na skromnem 98. mestu ( od skupnih 104). Tržaški župan Roberto Dipiazza je zbral (kot milanska kolegica Letizia Mo-ratti) le 48% konsenza in je zasedel 93. mesto. V zadnjem letu je »izgubil« celih 5 točk priljubljenosti. 2 6 Torek, 8. januarja 2008 PRIREDITVE / slovensko stalno gledališče - Abonmajska ponudba Maraton v mali dvorani S petkovo premiero začetek posebne ponudbe Mala scena - Razpoložljivih 75 mest Slovensko stalno gledališče bo svojo tretjo premiero v letošnjem abonmaju (drugo v lastni produkciji) predstavilo na Mali sceni, ki naj bi z naslednjo sezono začela uradno delovati in se bo v tem primeru zanjo oblikoval tudi poseben program, ki bo del abonmajske ponudbe. S predstavo Maraton v New Yorku je SSG želelo anticipirati pri abonentih in drugih gledališčih zavest o možnosti drugačne ponudbe, ki naj bi v bodoče dobila svoje mesto ravno na Mali sceni. Sodobna svetovna dramatika vse bolj terja tudi prostore komornega značaja, v katerih lahko gledalec neposredno spremlja in doživlja najbolj subtilne igralčeve trenutke, v katerih pač živi tesno z igralcem in njegovimi emocijami, predvsem tistimi, ki tvorijo psi ho lo ško kom plek sno struk tu ro so dob ne ga člo ve -ko ve ga ob ra za. Alternativnih ali off-prostorov je bilo v zadnjih dvajsetih letih delovanja SSG nič koliko, a nikdar ni bi lo pra ve mož nos ti, da bi ene ga iz med teh pro sto -rov opre mi li do ta ke me re in ga do konč no do ži ve li za pravega. Mala dvorana Kulturnega doma je predstavljala vselej izziv in zanjo so bili že izrisani načrti, da bi jo spremenili v pravo gledališko komorno dvorano, a žal se ni nikdar izšlo. Danes kaže na boljše in vodstvo SSG si bo prizadevalo, da bo Mala scena SSG zadobila svojo novo, trdno in dolgotrajno podobo. S praizvedbo v slovenskem jeziku Maratona v New Yorku, delom enega najbolj uspešnih italijanskih dramatikov Edoarda Erbe, se torej še neuradno odpira prostor, ki ga bosta krstila mlada člana igralskega jedra SSG, Primož Forte in Romeo Grebenšek. Dve ekvivalentno pomembni vlogi, ki se bosta gledalcem za go to vo vtis ni li v spo min. Dram ski tekst Ed oar da Er be, ki pri na ša le po in presunljivo metaforo o življenju, prijateljstvu in smr ti, no si dra ma tur ško za ko ni tost in za ni mi vost, saj interpreta približno eno uro (toliko pač traja predstava) dobesedno tečeta. Ob sami interpretaciji dveh različnih človeških svetov in njune intimnosti, terja predstava od igralcev tudi velik fizični napor, ki ga bodo gledalci zagotovo spremljali kot posebno in intenzivno gledališko doživetje. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses,Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raf-faele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / v ponedeljek, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Ve-trano in Stefano Randisi. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: od 10. do 13. januarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Šah mat«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Do četrtka, 10. januarja, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heil-bronna ali Preizkus z ognjem«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 12. januarja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 19.30 in v torek, 15. januarja, ob 18.00 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Danes, 8., jutri, 9., in v četrtek, 10. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V petek, 11. januarja, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 12. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 8., in jutri, 9. januarja, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V četrtek, 10. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Pedro Almodovar, ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« Mala scena Danes, 8. januarja ob 18.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Jutri, 9. januarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 in v soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Andreja Zelinka: »Vse življenje«. Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. V petek, 11. januarja, ob 19.00 in v soboto, 12. januarja, ob 18.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 11. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giachino Rossini: »Il Turco in Italia« / premiera v petek, 11. januarja, ob 20.30; ponovitve: v soboto, 12. januarja, ob 17.00, v nedeljo, 13. januarja, ob 16.00, ter od torka, 15. januarja, do petka, 18. januarja, ob 20.30. Gledališče Rossetti Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: do 12. januarja ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00. Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.30 / Angela Hewitt in Daniel Muller Schott - klavir in violončelo. V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 13. januarja, ob 18. uri / koncert Policijskega orkestra Slovenije pod vodstvom Tomaža Kmetiča, solist klarinetist Jože Kotar. ZGONIK Športno-kulturni center V soboto, 12. januarja, ob 21. uri / Novoletni koncert gospel glasbe z naslovom »Queens of Christmas«. Nastopata skupini Cadmos Ensemble in Le Pleiadi. GORICA Avditorij V petek, 18. januarja, ob 20.45 / nastopa Trio Matisse - Emanuela Pie-monti (klavir), Paolo Ghidoni (violina) in Pietro Bosna (violončelo). VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Jutri, 9. januarja ob 20.45 / Sinfonia Varsovia. Dirigent: Peter Csaba. Klavir: Sergei Edelmann. V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cam-breling. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru V četrtek, 10. januarja, ob 20.00 / Večer z Iztokom Mlakarjem. V petek, 11. januarja, ob 20.00 gosto- vanje SNG Opere in baleta Ljubljana z baletom »Yin & Yang«. SEŽANA Kosovelov dom Danes, 8. januarja ob 20.00 / Koncert: Talent leta 2007 - Luka Sulic - violončelo, Mija Miljkovic - klavir. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.15 / Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir in Marta Močnik Pirc - sopran. LJUBLJANA Cankarjev dom »Mnémosyne« komorna opera / Linhartova dvorana - glasba Gregor Strniša, režija Iztok Lovrič, solisti: Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Aleš Marčič; jutri, 9. januarja, ob 16.00, v četrtek, 10. januarja, ob 11.00 in v petek, 11. januarja, ob 20.00. La La La Human Steps: »Amjad« / Linhartova dvorana - nova predstava ene najboljših skupin sodobnega plesa na svetu. Koreograf: Eduard Lock. V sredo, 16., v četrtek, 17. in v petek, 18. januarja, ob 20. uri. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 14. januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vorrei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. OPČINE Bambičeva galerija / v soboto, 12. januarja, ob 20.30 bo odprtje fotografske razstave Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni la- stniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 8. januarja 2008 27 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Prvi aplavz 2007; flavtistka Ivana Milič, Lucia Janovski, fagotist Jan Zobec in pianist Matlaž Zobec Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.45 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 23.15 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Parlament / Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Soliti ignoti Nad.: Un caso di coscienza 3 (It., '06, i. S. Somma, L. Cannata) Dnevnik Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 7.10 Film: Pimpa - Una giornata speciale 9.45 Aktualno: Non e mai troppo tardi 10.00 Dnevnik - Običaji in družba 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik 13.30 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Streghe - Il mistero di Sleepy Halliwell 18.05 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel - Affari esplosivi 20.00 Kviz: Pyramid 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer - La tomba sbagliata 21.50 Desperate Housewives 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Aktualno: Punto di vista 23.45 Dok.: Su al sud ^ Rai Tre 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo 15.00 Dnevnik - Neapolis 15.10 Dnevnik 15.15 Variete: Trebisonda 16.35 Melevisione 16.50 Vremenska napoved 16.55 Odbojka: Italija - Poljska 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Aktualno: Percorsi Rete 4 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 14.00 15.00 16.00 16.35 17.50, 18.50 18.55 20.20 21.10 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: ...e continuavano a fregarsi il milione di dollari (kavb., It. '71, i. L. Van Cleef) 22.40 Kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Terminator 2 - Il giorno del giudizio (fant., ZDA, '91, r. J. Cameron, i. A. Schwarzenegger) 23.55 Film: I nuovi eroi (akc., ZDA, '92, r. R. Emmerich, i. J.-C. Van Damme) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik, Insieme 9.00 Film: La neve in agosto (fant., Kan./ZDA, '01, r. R. Friedenberg, i. S. Rea, L. Davidovich) 10.00 16.55, 17.35, 1.20 Kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Realistični show: Amici 17.05 Film: Desi piccola sirena (dram., ZDA, '00, r. P. Masterson, i. S. Ma-this, E. Burstyn) 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nad.: Io non dimentico (2. in zadnji del, It., '07, i. M. Arcuri, S. Mu-niz) 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto - L'unio- ne fa la forza 6.35 Risanke 9.25 Nan.: Happy Days 10.30 Nan.: Dharma & Greg 11.00 Nan.: Hope & Faith 11.30 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.55 Nan.: Still standing 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Studio sport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Instant star 15.55 Nan.: Malcolm 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The War at Home 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Kviz: Batti le bionde 23.30 Nan.: Smallville ^ Tele 4 7.00, (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30) Dnevnik 8.00 (8.30, 10.30,) Aktualno: Buongior-no con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Leta non conta 9.30 Aktualno: Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.20 Koncert 12.35 Dok.: Auto da sogno - La storia del-la casa 13.30 Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau- le dei tempi 14.00 Aktualno: La tv delle liberta' 15.30 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Vprašanja Illiyju 19.55 Športne vesti 20.05 Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Novecento contro luce 2008 22.10 Dok.: Guatemala, antica terra dei Maya 23.00 Vremenska napoved in nočni dnevnik 23.35 Šport: Košarkarska tekma Monte-paschi di Siena - Snaidero Udi-ne(pon.) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 23.30 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn - Americans Nan.: Il tocco di un angelo - La mo-neta Nan.: Cuore e batticuore - Veleno Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali - Chi ha visto Linda Fraser? Film: L'ultimo eroe del West (kom., ZDA, '72, r. R. Butler, i. B. Keith, A. Arau) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterprise - Carpenter Street Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Il ri- belle Dnevnik Variete: Crozza Italia Exclusive Film: Riusciranno i nostri eroi a ri-trovare l'amico misteriosamente scomparso in Africa? (kom., It., '68, i. A. Sordi) Variete: Bombay (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Tik-Tak: Rožni pogovori 9.20 Risanka 9.35 Lutk. nan.: Bisergora: Kdaj pride jutri 9.50 Besedi na sledi: Dane Zajc (4.od-daja) 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Dogodivščine šimpanzje družine 11.55 Intervju (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: Kanape - Kana-pé 15.45 Risanke 16.30 Knjiga mene briga - William Sut- cliffe: Si izkušen? 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Nove podobe prazgodovine na Slovenskem 18.00 Dok.: Kako živijo slovenski gradovi: Ptujski grad 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Proslava EU - Multikulturni dialog (iz Cankarjevega doma) 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. nan.. Hanibal (2., zadnji del) 23.50 Film: Pot v širni svet (Rus.) (t Slovenija 2 9.00, 13.30, 15.00 TV prodaja 9.30, 12.00 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 14.00 Slovenci po svetu: Obisk pri avstralskih Slovencih (pon.) 14.30 Dober dan, Koroška (pon.) 15.30 Resnična resničnost (pon.) 16.00 Studio City (pon.) 16.55 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi (pon.) 17.25 Mostovi - Hidak: Kanape - Kana- pé (pon.) 18.00 Poročila 18.05 Aktualno 18.30 Glasnik 19.00 Glasbena oddaja 20.00 21.00 22.30 0.05 13.45 14.00 14.30 14.20 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.25 22.10 22.25 22.55 23.25 23.55 0.10 Piramida Film: Dediščina Evrope: pesnikova zadnja ljubezen Film: Carlin seznam Nan.: Jasnovidka (pon.) Koper 10.30 11.00 15.30 18.00 18.40 18.50 19.40 19.50 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Lynx magazin (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Slovenski magazin Dok.: Sissi Nautilus Q - trendovska oddaja Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker explorer Istra in... Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik TV in vremenska napoved Videostrani Novoletna Polka in majolka Mladi @ - a + e Video spot meseca Spoznajmo jih (pon.) Kulturni utrinek Video spot meseca Dnevnik TV in vremenska napoved Koper Izola Piran Turizem in mi Asova gibanica Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV in vremenska napoved (pon.) Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka -iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (15. nad.); 11.00 Studio D; 12.50 Združenje esperantistov; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Leteči nahrbtnik: Naše šole se predstavljajo; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba;18.00 Vsaka vas ima svoj glas: narečne zgodbe s Tržaškega; 19.20 Napovednik sledi Slovenska lahka glasba, nato zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, osmrtnice in obvestila; 14.05 Praznična reportaža; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.35 Popevki; 13.00 Poročila; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 9.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Skladatelj tedna; 11.05 Vabilo na koncert; 11.15 Novoletni koncert Dunajskih fil-harmonikov; 13.45 Praznični intermezzo; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Praznični intermezzo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S koncertov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Medigra; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Torek, 8. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika C Proti nam pritekajo razmeroma topli atlantski tokovi, ki bodo od srede bolj vlažni. V prizemlju bo začel pritekati od jugozahoda sredozemski zrak. Nad južno Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka s šibkimi zahodnimi vetrovi prehodno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 Dolžina dneva 8.53. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.05 in zatone ob 16.25. . BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes v krajih z jasnim vremenom ugoden. V krajih z vztrajno nizko oblačnostjo ali meglo bodo najbolj občutljivi občasno imeli manjše težave. PLIMOVANJE Danes: ob 3.28 najnižje -10 cm, ob 9.18 najvišje 45 cm, ob 16.15 najnižje -63 cm, ob 22.47 najvišje 32 cm. Jutri: ob 4.04 najnižje -11 cm, ob 9.47 najvišje 44 cm, ob 16.44 najnižje -62 cm, ob 23.22 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 2 2000 m . 1000 m............6 2500 m 1500 m............1 2864 m . . -1 . .-3 . -5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC -4/3 CELOVEC O -5/3 TOLMEČ O -3/11 TRBIŽ O -5/5 o -8/6 KRANJSKA G. O TRŽIČ -4/4 A o-6/5 S. GRADEC CELJE -3/2 O MARIBOR O-2/4 PTUJ O M. SOBOTA O-3/3 VIDEM O -2/13 PORDENON -1/12 ČEDAD O -1/12 /a GORICA O 2/13 N. GORICA n/ii O KRANJ O 1-5 LJUBLJANA -2/2 POSTOJNA O-3/5 KOČEVJE . o J ČRNOMELJ N. MESTO -1/2 O ___ ZAGREB -1/2 O ^NAPOVED ZA DANES Povečini bo zmerno oblačno, čez dan bo za ta čas toplo. Zjutraj bodo ponekod v nižinah temperature padle pod le-dišče. Na Tržaškem bo pihala šibka burja. Zvečer bo zamegljeno, v nižinah bo nastala megla v pasovih. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa tudi večji del dneva, megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem in v višjih legah bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 3, v alpskih dolinah do -8, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 12 stopinj C. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER grAdec -4/2 O -5/3 S. GRADEC CELJE -3/2 O MARIBOR O-2/3 PTUJ O M. SOBOTA O-3/2 o — LJUBLJANA -3/2 POSTOJNA O-2/3 KOČEVJE REKA 6/9 N. MESTO -1/3 O ZAGREB -2/3 O (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo začel pihati jugozahodni veter. Na Primorskem in Notranjskem se bo pooblačilo, drugod bo delno jasno, zjutraj bo v nižinah megla ali nizka oblačnost. V četrtek bo na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Na zahodu bo občasno rahlo deževalo. LONDON - Pogovor za britansko revijo GQ za moške Naomi Campbell intervjuvala »uporniškega angela« Huga Chaveza LONDON - Britanski supermodel Naomi Campbell je imela intervju z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom, v katerem je sogovornika označila kot "uporniškega angela", ki se ne boji povedati tega, kar misli, in v nasprotju s trditvami nekaterih ne predstavlja nika- kršne grožnje demokraciji. Intervju bo v britanski reviji za moške GQ objavljen v četrtek, francoska tiskovna agencija AFP pa je njegove dele objavila že včeraj. Campbellova za revijo GQ že nekaj časa pripravlja pogovore z vodilnimi osebnostmi iz sveta politike, športa in zabave, piše AFP. V uvodu tokratnega intervjuja je zapisala, da sicer ve, da bo njena izbira sogovornika za nekatere sporna, a hkrati je zatrdila, da se v Venezuelo ni odpravila iz po li tič nih raz lo gov. "Ved no sem po slu ša la, da je Hugo Chavez ljudski predsednik, in že le la sem se pre pri ča ti, ali je to res... Chaveza nisem želela niti sodi ti ni ti ga zas li še va ti v zve zi z nje -go vi mi po li tič ni mi pre pri ča nji, če -prav jih sam rad raz kri va... Pre pro -sto sem se šla pogovarjat s Hugom Chavezom, moškim," je zapisala vr-hun ska ma ne ken ka. Sogovornika je opisala kot odkri-tos rčne ga in "ne ustraš ne ga, to da ne Naomi Campbell (levo spodaj) je venezuelskega predsednika Huga Chaveza označila kot "uporniškega angela", ki se ne boji povedati tega, kar misli ANSA grozečega ali nerazumnega". Poleg tega so se ji Venezuelci tokrat zdeli sreč-nej ši kot pred de se ti mi le ti, ko se je mudila v tej državi. "Upam, da se bodo odnosi Venezuele z Ameriko čim prej iz bolj ša li. Kar ko li že bo pri ne sla prihodnost, zame bo on vedno v vlogi uporniškega angela," je zapisala. Chavez je sicer v pogovoru z ma-nekenko-novinarko znova razkril svoja stališča do vodstva ZDA. Ameriški predsednik George Bush je po njegovem "povsem nor", ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice pa je "državna sekretarka genocidne vlade". Na vprašanje, ali ga Bush po njegovem želi ubiti, je odgovoril pritrdilno. Po li tik z naj več sti la je po Cha -vezovem mnenju kubanski voditelj Fidel Castro, katerega uniforma je "brezhibna" in brada "elegantna". Pripravljen bi bil tudi slediti zgledu ruskega predsednika Vladimirja Putina in se fotografirati "zgoraj brez". "Zakaj pa ne? Potipajte moje mišice," je dejal lepi sogovornici. (STA) KITAJSKA - Politika enega otroka Izključitev iz partije zaradi preveč otrok PEKING - Kitajske oblasti so iz vladajoče komunistične partije izključile 500 članov, ki so nasprotovali kitajski politiki enega otroka, je včeraj poročala ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na kitajske medije. V provinci Hubei je tovrstno politiko kršilo več kot 93.000 ljudi, med njimi več sto uradnikov, poslancev in političnih svetovalcev, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. V skladu s kitajsko politiko, ki so jo začeli uveljavljati v 70. letih minulega stoletja, je parom v mestnih središčih dovoljeno imeti le enega otroka, družine na kmečkih območjih pa lahko imajo po dva otroka. S to politiko so v državi omejili rast prebivalstva. Na Kitajskem živi 1,3 milijarde ljudje, kar je 20 odstotkov svetovnega prebivalstva. Kitajska vlada si prizadeva, da bi do leta 2010 prebivalstvo obdržali pod 1,36 milijarde, do leta 2020 pa pod 1,45 milijarde. V Mehiki kmalu avtobusi samo za ženske CIUDAD DE MEXICO - V mehiški prestolnici bodo od sredine januarja začeli voziti avtobusi, ki bodo rezervirani samo za ženske. Mesto se je za ta ukrep odločilo, da bi ženske zavarovalo pred nadlegovanjem in napadi moških. Po mestu bo na 17 linijah vozilo 85 tovrstnih avtobusov, najpogosteje pa bodo vozili ob jutranjih in večernih prometnih konicah. Pobudo za uvedbo avtobusov samo za ženske sta dala mestna prometna uprava in Inštitut za ženske v okviru programa Omogočite nam varno potovanje. V vlakih mehiške podzemne železnice so nekateri vagoni ob določenih urah že zdaj rezervirani izključno za ženske. Od 6. do 9. ure zjutraj, ko se na postajah in vlakih podzemne železnice gnete največ ljudi, se lahko tako v prvih treh vagonih peljejo le ženske. Sarkozy in Brunijeva pred oltar morda že februarja PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegova spremljevalka, nekdanja manekenka in pop pevka Carla Bruni, se bosta poročila prav kmalu, poročanje nedeljske številke francoskega tednika Le Journal du Dimanche povzema nemška tiskovna agencija dpa. Neimenovani vir je tedniku tudi namignil, da naj bi do poroke prišlo 8. ali 9. februarja, le dva tedna za tem, ko bo Sarkozy dopolnil 53 let. Omenjeni tednik poroča tudi o tem, da je Sarkozy svojo srčno izvoljenko že po enem mesecu, ko sta se spoznala, zaprosil za roko in ji nataknil Diorjev zaročni prstan. Menda se je ob tem izkazala tudi Brunijeva in Sarkoziju poklonila prestižno zapestno uro znamke Patek Philippe. Za nameček pa je tudi mati Carle Bruni, Marisa Borsini, italijanskim medijem povedala, da jo je Sarkozy zaprosil za roko njene hčere, na kar se je Borsinijeva odzvala z besedami: "Gospod predsednik, prav nobenega razloga nimam, da bi vam jo odrekla." V kolikor gre verjeti poročanju francoskega tednika, bo to že tretja Sar-kozyjeva poroka, kljub temu, da se je od svoje druge žene Cecilie ločil pred manj kot tremi meseci. Sarkozy tako v številu porok že presega Brunijevo, ki je bila do sedaj poročena "šele" enkrat, in sicer s filozofom Raphaelom En-thovnom, s katerim ima tudi sina Aureliena. Kakšen posledice bo ponovna poroka imela za ugled francoskega predsednika, ostaja neznanka. Njegova priljubljenost vse od izvolitve na mesto predsednika države vztrajno pada, kljub temu da se v zadnjem času neprestano pojavlja v medijih. (STA)