Za šolarje je novinarstvo le zabavna igra Mojca Kadivnik, OŠ Drska, univ. dipl. novinarka, mentorica novinarskega krožka Novinarski krožki delujejo verjetno dandanes na vsaki osnovni šoli, še pred 100 leti pa je bilo pov- sem drugače. Prvi začetki slovenskih šolskih listov so se začeli v 20. letih 19. stoletja, razcveteli pa so se po marčni revoluciji sredi 19. stoletja, za kar ima največ zaslug celovški profesor Anton Janežič. Vendar pa na vseh šolah niso imeli tako svobodo- miselnih mentorjev, v enem izmed disciplinskih pravil je tudi pisalo, da učenci ne smejo razmi- šljati s svojo glavo in »pošiljati v javnost duševnih proizvodov brez privolitve učiteljskega zbora«, kot piše v Našem čas-opisu, delovnem zvezku za iz- birni predmet šolsko novinarstvo za 7., 8. in 9. ra- zred osnovne šole (Mohor 1999, 8). Osnovnošolci so takšna disciplinska merila spoštovali, srednje- šolci pa so si že upali objavljati v skrivnih društvih. Osnovnošolska novinarska ledina se je tako zače- la orati z dopisniškimi kotički v mladinskih revi- jah, kot so Zvonček, Angelček, Novi rod, Vrtec, Naš rod, kamor so učenci pošiljali svoje risbe, fotogra- fije, vesti in literarne prispevke. Šele v šolskem letu 1958/59 so se iz literarnih listov začela razvi- jati prva osnovnošolska glasila, danes pa verjetno V prispevku bom predstavila, kako učenci v interesni dejavnosti igrivo spoznavajo vse novi- narske zvrsti in delo v medijih ter se igrajo prave novinarje v pravem uredništvu. Ob tem razvijajo komunikacijske spretnosti, računalniške veščine in ustvarjalnost. Med letom učenci objavljajo prispevke na spletni strani šole in v šolski rubriki lokalnega časopisa, na koncu šolskega leta pa izdajo šolsko glasilo, se prelevijo v tržnike, za časopis pripravijo oglaševalsko akcijo in skrbijo za čim boljšo prodajo. NOVINARSTVO V OSNOVNIH ŠOLAH ni šole, kjer ne bi imeli novinarskega krožka. OŠ Drska je najmlajša šola v Novem mestu, ki delu- je od septembra 2002, zato zgodovina interesne dejavnosti še ni dolga. Krožek deluje od samega začetka, sama pa ga vodim 12. leto. Ker sem po poklicu novinarka, bi to moralo biti ne- kaj samo po sebi pričakovanega, celo enostavnega, a pogosto ni tako. Pristopi, ki so eno leto delovali, so se včasih naslednje leto izkazali za popolnoma neuporabne. Eno leto so učenci zelo samoiniciativ- ni, drugo leto potrebujejo veliko spodbud. Tako se z učenci učim vedno znova, iščem njihova zanima- nja, jih spodbujam, kjer so še negotovi, in jih pod- piram pri njihovih prvih novinarskih korakih. Kro- žek obiskujejo učenci od 3. razreda dalje, letos so najstarejši učenci iz 7. razreda, kar seveda pome- ni veliko diferenciacije in individualizacije. Nekaj učencev obiskuje krožek več let zapored, zato so bolj samostojni, pomagajo pa lahko tudi drugim, ki izkušenj z računalniki in pisanjem novinarskih prispevkov še nimajo. Na začetku vsakega novega šolskega leta učenci predstavijo svoje razloge za prijavo na interesno dejavnost in izrazijo svoje želje. Septembra 2018 so učenci zapisali, da so se na novinarski krožek vpi- sali, »zaradi intervjujev, ker tega še nikoli nisem na- redila«, »želela sem delati ankete«, »všeč mi je novi- narsko delo, anketiranje in tipkanje«, »zanimivo mi je sodelovati pri nastajanju šolskega glasila«, »bila sem že lani in smo vedno nekaj tipkali, intervjuvali, anketirali, to mi je všeč«, »ker rada pišem o dogod- kih«, »rada bi pisala zgodbe o sošolcih«. Trudim se, da je krožek zanimiv, obenem pa pri učencih razvija delavnost (vsakič napišejo vsaj en kratek prispevek), samoiniciativnost (predlagajo teme za prispevke, se javljajo za naloge), pogum in samozavest (da zapustijo učilnico in gredo tudi sami »na teren«), samostojnost (pri zapisovanju na računalnik, shranjevanju v datoteki, iskanju nedo- končanih prispevkov v mapi …), ustvarjalnost (pri Šolska glasila Iskrice iz preteklih let 14 Didakta postavljanju vprašanj, pisanju), natančnost (pre- verijo dejstva, pišejo preverjene informacije) in do- slednost (upoštevanje dogovorjenih pravil glede pisanja in shranjevanja prispevkov, značilnosti no- vinarskih zvrsti). Vse to samo zato, ker so radovedni, imajo radi slovenski jezik in veselje do zapisovanja šolskih novic. V prvih mesecih učenci pričnejo z zapisovanjem dogodkov iz razreda, vsakič pa del ure namenimo spodbujanju ustvarjalnosti ali uče- nju novinarskih zvrsti. Prvo ocenjevalno obdobje je namenjeno učenju in pridobivanju prvih izkušenj, v drugem ocenjevalnem obdobju pa imajo veliko možnosti za novinarsko delo – zapisujejo dogodke iz razreda, delajo ankete, intervjuvajo goste šole, pišejo ocene knjig in filmov in pomagajo pri ureja- nju šolskega glasila, ki izide v juniju. Delo je hetero- geno, saj imajo učenci po krajšem uvodu možnost izbire, kaj bodo delali. Vedno imajo ponujenih več možnosti, med katerimi izberejo (glede na priso- tnost na dogodku, preteklo nedokončano delo, interese). Glede na znanje in spretnosti nekateri napišejo več prispevkov, drugi le enega. Vsako leto obiščemo tudi eno izmed lokalnih/nacionalnih uredništev ali v goste povabimo novinarja. Ti obiski so prvovrstna izkušnja, učenci postavljajo številna vprašanja, izvedo in vidijo veliko zanimivosti. Igrivo v svet novinarstva Učenci pri interesni dejavnosti spoznajo vse stalne oblike novinarskega sporočanja, tako informativne kot interpretativne zvrsti. V informativni zvrsti izstopajo podatki. Informativ- ne zvrsti so (povzeto po Mohor 1999, 43– 59): - vest, ki je bila včasih kraljica novinarstva, danes pa je rezervirana bolj za radio, časopisi pa pogosteje pripovedujejo zgodbe ali objavljajo foto vesti, - poročilo, ki bralca prestavi v dogodek in ima po- gosto dodano fotografijo, - reportaža, ki slikovito predstavlja dramatično ali atraktivno dogajanje, zanjo pa je potreben lite- rarni talent, - anketa, ki zastavlja eno kratko, jedrnato in razu- mljivo vprašanje več ljudem, - izjava, ki je primerna, kadar bi radi bralcem po- sredovali odgovor na kakšno pomembo temo/ vprašanje/dilemo, - intervju, ki je lahko tematski ali osebnostni, je objava pogovora novinarja z zanimivo osebo, lahko pa je zapisan v obliki vprašanj in odgo- vorov ali pa v obliki zgodbe s citiranjem najpo- membnejših misli. V interpretativni zvrsti izstopajo argumenti, mne- nja in ocene. Znotraj zvrsti poznamo (povzeto po Mohor 1999, 60–74): - komentar, ki je zahteven žanr, ki hoče vplivati na javno mnenje, - uvodnik, ki je moralistični glas uredništva, po- gosto pa prijazen klepet urednikov s svojim bralstvom, - članek, ki je izčrpno poročilo, ki osvetljuje te- matiko iz različnih strani, - ocena ali kritika, ki pogosto obravnava knjige, filme, koncerte, gledališke predstave, - kolumna, ki je ugleden žanr, kjer je pomemb- neje, kdo piše, kot kaj piše, - pismo, ki je literarni, publicistični in novinarski žanr. V našem šolskem glasilu učenci objavljajo pred- vsem prispevke informativne zvrsti, manj pa (predvsem zaradi zahtevnosti) prispevke inter- pretativne zvrsti – napišejo le uvodnik, kakšen članek in oceno filma ali knjige. Najraje delajo ankete in intervjuje, najpogosteje pa pišejo vesti oz. poročila iz dni dejavnosti iz svojega razreda. Učenci novinarske izkušnje pridobivajo skozi igro. V nadaljevanju predstavljam najbolj zanimive no- vinarske igre glede na učne cilje. NAJDI SVOJO REŠITEV Cilj: učenci razvijajo likovno ustvarjalnost Potek igre: učenci dobijo liste, na katerih so nari- sane osnovne oblike (krog, trikotnik, pravokotnik, črta …). Oblike dopolnijo tako, da nastanejo različ- ne podobe (iz kroga nastane lahko npr. ura, glava, žival, del cvetlice …) Najdi svojo rešitev 15 Didakta NOVINARSTVO V OSNOVNIH ŠOLAH ASOCIACIJE Cilj: učenci razvijajo jezikovno ustvarjalnost, domi- šljijo Potek igre: učenci v krogu nizajo (ustno/pisno) svo- je asociacije ob dani besedi/besedni zvezi. Igra je podobna viharjenju možganov (primer: poletje, pi- škoti, nov sošolec, prijatelj …). POVEJ MI ZGODBO Cilj: učenci se naučijo izluščiti ključne informacije o dogodku Potek igre: učenci pripovedujejo o dogodku iz ra- zreda svojemu sošolcu. Tako se učijo izluščiti bi- stvo, kar naredi tudi novinar v najkrajših novinar- skih zvrsteh – vesti in poročilu. Učenci pogosto ne vedo, kako začeti prispevek oz. kaj napisati o do- godku, ko pa o dogodku nekomu pripovedujejo, lažje napišejo poročilo. VERIŽNA ZGODBA Cilj: učenec spozna, kako napišemo vest/poročilo Potek igre: učenci si podajajo liste in vsakič, ko od- govorijo na vprašanje, list prepognejo in ga podajo naprej. Vprašanja so: kdo, kdaj, kje, kaj, kako/zakaj. Nastane smešna zgodba, učenci pa spoznajo glav- na vprašanja, na katera novinar odgovori v vesti/ poročilu. ANKETIRAMO Cilj: učenec spozna značilnosti zvrsti anketa in se preizkusi v vlogi anketarja Potek igre: učenci si izberejo anketno vpraša- nje (Kaj najraje bereš? Kateri je tvoj najljubši šol- ski predmet?). Dogovorimo se za osnovno obliko anketiranja (ime, razred), način pristopa (vadimo nagovor mimoidočih) in obliko prispevka (naslov = anketno vprašanje, uvod, ime, razred: odgovor v celi povedi; na koncu prispevka ime in priimek novinarja ter razred). Prvo anketno vprašanje izve- dejo v razredu, med seboj, za vajo, naslednjič an- ketirajo svoje sošolce med tednom pri pouku, nato pa se med dejavnostjo odpravijo na teren. Ankete običajno dodajamo novinarskim prispevkom. INTERVJU S SLAVNO OSEBO Cilj: učenci spoznajo značilnosti novinarske zvrsti intervju Potek igre: učenci si v dvojicah izberejo slavno ose- bo, ki bi jo intervjuvali, nato pa napišejo vprašanja, kot bi intervju zares izvedli (iščejo podatke o osebi, berejo že narejene intervjuje in napišejo 5 vpra- šanj). Eden izmed učencev je slavna oseba, druga je novinar. Vadita dogovarjanje za intervju in sam intervju, ki ga posnamemo ter nato skupaj anali- ziramo nastop novinarja ter primernost vprašanj. Predlagamo izboljšave. Ponovno izvedemo vajo. Ko so učenci pripravljeni, lahko naredijo pravi in- tervju. Izberejo si sošolca/sošolko, ki se uči igrati na inštrument/zbira kaj posebnega/ima zanimiv konjiček ..., in izvedejo intervju enako, kot smo vadili. Učenci, ki so pri tem najuspešnejši, dobijo priložnost, da intervjuvajo goste na šoli, vsakič pa poleg izkušenih novinarjev pritegnemo še kakšne- ga novinca, da ga spodbudimo za delo pri novinar- skemu krožku. Najtežji del intervjuja je tipkanje/ pisanje, zato intervjuje običajno posnamemo z diktafonom, učenci pa ga nato počasi pretipkajo. Za učence, ki septembra niso znali pravilno prižga- ti in ugasniti računalnika, shraniti prispevka v aktu- alno mapo in napisati krajšega poročila, je tipkanje dolgega intervjuja velik izziv, ki pa si ga ne pustijo vzeti (da bi jim kdo pomagal). Tudi poslušanje in- tervjuja in počasno pisanje imata svoj čar. AVDICIJA Cilj: učenci ugotovijo, da lahko marsikatero go- vorno napako odpravijo z logopedskimi vajami, napako zaradi stresa pa tudi z ogrevanjem go- vornega aparata; tako izberemo tudi učence, ki berejo sporočila po šolskem radiju, ter vadimo za »radijski časopis« Potek igre: učenci dobijo besedilo govorne vaje in ga skušajo prebrati čim bolj slovnično ustrezno, s poudarki, razločno. Besedilo je zapleteno, z vajami pa postanejo vedno boljši. Všeč jim je poslušanje svojega glasu, tako slišijo pomanjkljivosti (pogosto berejo prehitro, nerazločno) in vedo, kaj morajo va- diti, da bodo izboljšali svoj govorni nastop. TELEVIZIJSKA ODDAJA Cilj: učenci povežejo znanje vseh novinarskih zvrsti in pripravijo televizijsko oddajo Potek igre: učenci napišejo različne prispevke o dogodkih iz šole, nato pa jih preberejo v kamero. Pripravimo »studio« z voditeljem in novinarji. Ko je oddaja posneta, si poročila ogledamo in analizira- mo govorni nastop voditelja, novinarjev in (ustre- znost) novinarskih prispevkov. Pravi novinarji Kot so pravi časopisi del novinarskega podjetja, je tudi novinarski krožek priložnost, da učenci spo- znajo različne novinarske službe: - večina časa so novinarji in pomočniki urednice, torej člani novinarskega tima oz. uredniškega odbora (pišejo prispevke, ki jih sproti objavimo na spletni strani šole, pošiljamo v objavo v šol- sko rubriko lokalnega časopisa oz. shranimo za objavo v Iskricah; sodelujejo v vseh delih pripra- ve glasila, razen v računalniški postavitvi, tako tudi izberejo fotografije in predlagajo postavi- tev prispevka na stran), - občasno pa tudi tajniki uredništva (pretipkajo literarne prispevke sošolcev, pomagajo sošol- cem urediti njihov prispevek) in - tržniki glasila (po oddaji glasila v tiskarno učen- ci poskrbijo še za oglaševalsko akcijo, pripravijo plakate in šolski radijski oglas). 16 Didakta V prvih letih mojega mentorstva mladim novi- narjem so učenci pregledali dotedanje Iskrice in raziskali časopise drugih šol, nato pa smo skupaj pripravili koncept glasila, in sicer: - glasilo obsega 60 strani, - izide na dan valete, - ima ustaljeno obliko z rubrikami (npr. zanimivi dogodki iz šole, poročila, dogodki, zanimivosti, fotozgodbe, literarne strani razredne stopnje, literarne strani predmetne stopnje, kotiček 1. razreda, kotiček 9. razreda, angleški kotiček, francoski kotiček, zabavne strani, rezultati tek- movanj), - je novinarsko in literarno glasilo. Iz novinarskega vsakdana učenci spoznajo tudi: - novinarsko konferenco: vsi novinarji sprašujejo zbrane vire (udeležene učence) o določeni temi (sprejem prvošolcev v šolsko skupnost, uspeh mladih kuharjev na tekmovanju …), vsi zapisu- jejo odgovore, nato pa vsi napišejo novinarski prispevek. Najbolj zanimivega objavimo; - in uredniški sestanek: pred pripravo aktualne- ga glasila začrtamo smernice/teme aktualne številke Iskric), zadnja dva meseca pred izidom glasila pa je sestanek krajši uvodni del vsake ure. Tako učenci sproti spremljajo svoje delo, pregled nad opravljenim pa ima tudi mentor. Ko je v začetku junija glasilo v tiskarni, se učenci posvetijo še oglaševalski akciji in promociji glasila. Zberemo naročila na glasila in učenci komaj ča- kajo, da iz tiskarne prinesemo glasila, ki jih lahko pred uradnim izidom vidijo samo šolski novinarji. Ko listajo glasilo, ugotavljajo, »da smo Literatura: Mohor Miha, Košir Manca, Stanonik Marija (1999) Naš čas-opis, delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo za 7., 8. n 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Rokus naredili zelo veliko«, »da so prispevki zanimivi«, »da niso objavljeni vsi prispevki, ki so jih napisali«, da »ponekod manjka kakšna črka ali je kaj narobe napisano«. Veliko učencev se na interesno dejav- nost vpiše več let zapored, nekateri pa dejavnost obiskujejo samo eno leto, saj se jim zdi novinarstvo prezahtevno in prezapleteno. Učenci se spoznajo tako s prednostmi kot slabost- mi novinarstva. Izkušnja, ki jo pridobijo v letu obi- skovanja novinarskega krožka, jim pomaga lažje razumeti ozadje nastajanja novinarskih prispevkov in delovanje uredništva. Ugotovijo, da novinarstvo ni le razburljivo iskanje zanimivih zgodb, potovanje na super kraje, intervjuvanje slavnih oseb ter po- ročanje o velikih dogodkih, ampak tudi zahtevno iskanje virov informacij, poročanje o manj odmev- nih dogodkih, ustvarjalno pisanje, ki hkrati zadosti vsem novinarskim pravilom, in stalno iskanje tem za prispevke. Je delo, ki se resda vidi kot 2-minutni radijski ali TV-prispevek oz. kratek časopisni članek, v njem pa je skrito celodnevno ali večdnevno novi- narsko raziskovanje in oblikovanje prispevka. Morda pa obiskovanje novinarskega krožka kljub temu pri komu vzbudi željo, da iz šolskega novinarja postane pravi novinar. Ker je spoznal tako lepše kot težje pla- ti novinarstva, ima veliko možnosti, da se odloči za poklic, ki ga bo z veseljem, dobro in dolgo opravljal. Verižna zgodba Literatura: Mohor Miha, Košir Manca, Stanonik Marija (1999) Naš čas-opis, delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo za 7., 8. n 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Rokus 17 Didakta