AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 13 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 17TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Revolta med republikanci Hoover je začel z novim bo v Clevelandu, če bo Davis kandidat za župana Cleveland. — Harry L. Davis, republikanec, bivši župan v Clevelandu in governer dražve Ohio, se resno bavi z idejo, da postane županski kandidat pri letošnjih volitvah. Toda radi njegove kandidature bo nastala revolta v republikanskih krogih, zlasti v onih vardah, kjer so republikan- jem, da prepreči neodvisnost Filipincev Washington, 16. januarja. Predsednik Hoover je začel z vso silo pritiskati na kongres, da se uniči postava, katero je sprejel kongres, in glasom katere postanejo Filipinci tekom desetih let neodvisni in svobodni. Do-čim je poslanska zbornica že preglasovala predsednika z dvetre- ci najbolj močni, to je, v zamor- (tinsko večino, se bo vršilo toza-skih. Zamorci javno pripovedu- :devno drugo glasovanje v senat-iejo, da ne bodo glasovali . za nj zbornici danes ali jutri. Iioo-Harry L. Davisa. Zamorci ima- Ver je poslal senatu mnenje šti-•io približno 30,000 glasov v Cle- ,ih svojih kabinetnih uradnikov, velandu. Žamorcem bi bila po ; jn sicer državnega tajnika, voj-Volji bivši mestni manager Mor-j nega tajnika, poljedelskega in gan ali pa bivši direktor postav Burton. Zamorci zahtevajo od republikanske ' stranke, da slednja tako razdeli republikanske zamorske varde v Clevelandu, da bi prišle vse v en kongresni di- Depresija ni ustvarila zločincev v Clevelandu. Mestna vlada pomaga Cleveland. — Kakšen svet je to, ko mora moški ropati in moriti, da se preživi? Tako je premišljeval ropar Harvey Craig v bolnišnici, kamor so ga poslali potem, ko je bil obstreljen od nekega meščana v trenutku, ko je s svojim tovarišem zapuščal banko v Berea, Ohio, iz katere sta odnesla $35,000. Craig je bil obstreljen, dočim je tovariš pobegnil. V enakih časih kot jih imamo danes, pravijo psihiatri in eksperti na zločinskem polju, bi pričakoval človek, da se zločini pcvišajo v številu. Za Cleveland pa to ni resnica. Na primer v letu 1927, ko je bilo zelo dobro leto, je bilo v Clevelandu aretiranih 11,657 oseb radi raznih zločinov, v letu 1928, ko so bile razmere še bolje, pa jih je bilo aretiranih 12,195. V letu 1932, ki je bilo najslabše leto, kar jih pomni zgodovina, je bilo aretiranih le 11,002, in to kljub temu, da je bila policija pod najboljšim vodstvom. •---o-- Starec se je hotel pokoriti za grehe sina Milwaukee, Wisconsin, 16. ja- trgovskega tajnika. Vsi ti omenjeni trdijo z vso resnostjo, da pomeni neodvisnost Filipincev za Filipince same največjo nevarnost, obenem pa tudi nevarnost za Zedinjene države in za strikt, da se izpolne dolgoletna : ostali svet. Državni tajnik Stim-želja zamorcev v Clevelandu, daison, ki je bil svoje dni generalni izvolijo svojega lastnega kon- governer Filipinskega otočja, je gresmana. Najbolj vplivni za- izjavil, da pomeni svoboda Fili-morski voditelj v Clevelandu ; pincev "svetovno katastrofo." Si-Chester Gillespie, je proti Da-|cer kabinetni uradniki ne pove-visu, in je zagrozil Maurice j do direktno, toda namigujejo, da Maschketu, da bo odvrnil zamor- ^i se Japonci polastili otočja, kar ske glasove od njega, ako doVo- bi razbili ravnotežje na "Dalj-Hjo Davisu, da kandidira za žu- nGm vzhodu," in ogromne "hor- Pana. In republikanska stranka dc" bi začele ogrožati svet. Voj- nuarja. Ignac Trzebiatowski, dobi krče in božjast, kadarkoli tajnik je mnenja, da se Fili- ki je tu umrl v starosti 88 let, je sliši, da bo zgubila zamorske gla-: jpfnci, kot svoboden narod, nika- hotel še na smrtni postelji dela-sove, ker jih je preveč, da bi se ko.r ne bi mogli zoperstavljati ti pokoro za grehe svojega si-^Jpigrati zjij imi. . ;.plch kakemu sovražniku, ker na. Njegov sin je bil bivši coun- ■BP* -o--i njih finance ne bi mogle vzdrže-! cilman v Milwaukee, k'ateremu 3 mrtvi radi drevesa vati niti najmanjše armade. V; soljudje njegove narodnosti za- resnici, pravi vojni tajnik, bi upali denar za shranitev. Ta de-Farmar Boetner je včeraj v | postali svobodni Filipinci žrtev |nar je sin poneveril, nakar je ifii Gary, Indiana, s svojim močnejšega soseda in bi tako pri- bil aretiran in obsojen v 20 let xluom podiral drevo, ki je stalo v popolno sužnjost. zapora. Poneverba je znašala na njegovi farmi. Mimo pride __0J- " | $100,000. Oče je v svojem te- sosed Michael Lantare, ki je za-j y California 88 je pride- ctamentu zapustil vse svoje pre-cel trditi, da nimata pravice po- i , . v , . Imoženje onim ljudem, katerim dirati drevesa, ker stoji drevo ««0■!».jvec Ziaia , poneveril denar. Stari no - • - v- , „„ i„\ Washington, 16. januarja. — JV " 1 "a njegovi zemlji. Vnel se K „, • . _ , . Trzebiatowski je bil svoječasno Pnjel za puško in ustrelil starej- XUI J J i t() vrednost precej znižala, šega Boetnerja, ki je bil mrtev. ^ $300 je zapustil stari oče z izrecnim določilom, da se hrani Mehikanska vlada je naročila v Španiji mnogo novih vojnih ladij V Detroitu je bilo aretiranih sedem policistov radi grafta in uboja Madrid, 16. januarja. Mehi- Detroit, Michigan, 16. janu-kanska vlada je pravkar oddala j arja. V predmestju Detroita, naročilo španskim ladjedelni-1 Royal Ooak, je bilo danes are-nicam za štiri velike topničarke tiranih na podlagi obtožbe veli-in za večje število manjših voj-j porote, sedem policistov, katere nih ladij. Naročilo je vredno so obtožili neprostovoljnega ubo-63,000,000 peset ali skoro šestja in podkupnine. Še oktobra milijonov dolarjev. Kakor hi-j meseca, 1931, je bil na skrivno-tro je španska vlada zvedela za ! sten način ubit detroitski poli-naročilo, je španski parlament v j cist Jesse Crowe. Slednji je pri-posebnem zborovanju izjavil šel v neko trgovino, kamor je bil javno zahvalo mehikanski vladi j poslan, ko je slišal, da so ropar- Ženske suhačinje priprav- Zanimive vesti iz življenja ljajo napad na posamezne državne postavodaje naših ljudi po ameriških naselbinah za lepo naročilo in dovolil mehikanski vladi kredit v znesku 70,000,000 peset. Naročilo za vojne ladje, ki ga je oddala mehikanska vlada, mora biti gotovo v 18. mesecih, in španska vlada je takoj odredila, da se je vdrli v trgovino. Takoj za njim pa je prišel policijski kapitan Reynolds, saržent Cindar in dva detektiva, ki so vsi začeli takoj pri vstopu v trgovino streljati, ne da bi se prej prepričali, če streljajo na policista ali pripravi 40,000,000 peset za pri-! na roparja. Crowe je bil pri pravijalna dela. Nekako 14,000 tem ubit. Obenem so pa polici-španskih delavcev bo dobilo delo | sti obdolženi, da so hodili okoli radi teh naročil. V ameriških i prodajalcev žganja in pobirali krogih se ponovno zatrjuje, da "davek," ko so grozili prodajal-bi dobile Zedinjene države to!cem, da jih bodo aretirali, če ne naročilo, če bi vlada v Washing-' plačajo podkupnine. Slučaj je tonu bila nekoliko bolj prijazna j izzval veliko pozornost od stra-z latinskimi republikami v Ame- j ni občinstva v. Detroitu. riki in če ne bi bilo visokega ta- j --o- rifa. Nobenemu preroku ni do- --O----|jro v domovini Roosevelt kliče voditelje Berlin, 16. januarja. Eliza- j both Seidler, znamenita nemška j prerokinja, kateri je nemški na-|rod verjel skoro vsa njena prerokovanja, je umrla tu v največjem pomanjkanju. Leta 1899 j je bila Seidler jeva povabljena v Pottsdam palačo, kjer je bivala Lantarre je nato pobegnil v svo- , , , . „„„„„ jo hišo, in kmalu so prišli šerif, jtekoi» lanskega leta za $11,700,-dva pomočnika in pet detektivov Gary, Indiana, da aretirajo Morilca. Lantarre se je pa za-barikadiral v svoji hiši in začel streljati. Pri tem je ustrelil šerifa, ranil oba pomočnika njegova in vseh pet detektivov. Ker drugače niso mogli do morilca, so zažgali hišo, nakSir so začeli streljati s strojnimi puškami v hišo. Za 30 minut ni bilo nobenega strela iz hiše. Čez pol ure Je policija vdrla v hišo in dobila mrtvo truplo Lantarre v drugem nadstropju. -o-- Listnica uredništva J. P. Senatna zbornica ima Pravico, da vsak senator lahko Sovori kolikor časa hoče. Ako 000 zlata. Vsega zlata je bilo v lani pridelanega ali nabranega za $51,760,000. South Dakota je bila na drugem mestu, Alaska | pa na tretjem. -o- Radio kritiki Poslovodja WHK radio postaje v Clevelandu je preteklo nedeljo se bridko pritožil o radio kritikih. Rekel je, da je pozval že stotine onih, ki so najbolj kritizirali, na postajo in jim dal priliko, da naredijo svoj program, kakor je njim po volji. In posledica j $ bila, da so se oglasili novi kritiki, tako da je kritika nad kritiko. Prvotno so ljudje kar požirali radio programe, danes so pa — siti vsega, pa kriti-Pripeti se, pravi pošlo- gator govori vos da,, aH ^Hewlett, da navadni far-tedeo ah !>a en mesec je to p,,- naj. srLdv;ksrat„rc ^ ** — — demokrat, iz Louisiane, ki go-v°ri že šesti dan, da s tem go-v°rom prepreči sprejem Glass bankirske postave. Neprestani govor posameznega senatorja se ]ahko ustavi s tem, da se nabe-re Podpise 16 senatorjev, nakar slednji predlagajo senatni zborni, da se govori o gotovi posta-vi omejijo. In če dvetretinska ta svota za pogreb njegovega sina za slučaj, da slednji umre brez premoženja. -o- Governer bo oprostil kršilce prohibicije Lansing, Michigan, 16. januarja. Governer države Michigan, Comstock, je obljubil, da bo spustil vse kršilce prohibicije iz zaporov. Oprostitev bo sledila tekom, tridesetih dni, ko se naredijo tozadevni uradni rekordi. Tako bo governer spolnil obljubo, ki jo je dal tekom volivne kampanje, in je bil z ogromno večino izvoljen od naroda. -o-- Mrs. Louise Vidmar Preteklo nedeljo večer je po dolgi in mučni bolezni preminula Mrs. Louise Vidmar, rojena Kranjc, stara 53 let, stanujoča na 1614 E. 41st St. V Clevelandu zapušča žalujočega soproga in sedem otrok, Paulino, omože-no McVoy, Louise, Augusto, Sil-vijo, Ernesta, Frances in Lillian. Nadalje brata Jos. Kranjc, eno sestro v Braziliji in veliko sorodnikov. Pokojnica je bila rojena v Cerknici, kjer zapušša demokratske stranke na važna posvetovanja Hyde Park, N. Y., 16. januarja. Ko pride novo izvoljeni predsednik Roosevelt prihodnji četrtek v Washington, bodo zbrani okoli njega vsi voditelji demokratske stranke, da se posvetuje z njimi glede načrtov v bodočnosti. Od tega posvetovanja ; bo odvisno,\ če bo potrebno za Roosevelta, da skliče izvanredno zasedanje kongresa takoj ko na-1 stopi vlado. Ako se demokratskim voditeljem posreči v kongresu spraviti jskozi iprogram, kot ga priporoča Roosevelt, izvanredno zborovanje kongresa ne bo potrebno, toda malo je upanja, da bi sedanji kongres naredil, kar Roosevelt zahteva. Pivo, ki bi vsebovalo 3.2 odstotka alkohola, ne bo dovoljeno v tem zasedanju, ker četudi bi kongres tako postavo sprejel, je tu predsednik Hoover, ki bi jo takoj prepovedal. Nad al j e je želja Roosevelta, da kongres reši vprašanje pomoči farmarjem in uravna proračun. Roosevelt bo videl v glavnem mestu nekako 50 voditeljev demokratske stranke, š katerimi se bo tekom treh dni posvetoval. -o--- Kihanje da ne zna — peti. Edino, česar ljudje ne kritizirajo je — jazz. Tega jim nikdar ni dovolj. žalostna vest Poznani naš rojak, Mr. Frank Zagorc, 712 E. 162nd St., je dobil žalostno vest iz domovine, da mu je v Gornji Stari vasi pri Št. Jerneju umrl dva dni pred Bo-1 enega brata. V Ameriki je bi- vala 26 let. Ranjka je bila članica društva Carniola Tent št. 493, The Maccabees. Pogreb žičem njegov ljubljeni oče Jožef v„v. . Zagorc v častitljivi starosti 87 pečina senata v to privoli, mo-, Ranjlci zapušča v starem -senator nehati z govorom.^ enega sina in tri hčere, v ^Prestam govor senatorja se Ameriki pa tri sinove, Franka v nenuje angleško "filibuster, jclevel^ndU) johna in Martina J ga zavoda Jos. žele in Sinovi mejitev govora pa "cloture." pa y Detroitu. Bodi ranjkemu Prizadeti družini izrekamo naše se vrši v sredo zjutraj iz hiše Ameriki pa tri sinove, Franka v' žalosti pod vodstvom pogrebne Seja SND u^nes se vrši redna seja di-Jktorija SND na St. Clair Ave. Navzoči naj bodo vsi novi in sta-direktorji. lahka domača gruda! Sedem žrtev V letošnjem letu je bilo v Clevelandu že sedem oseb' ubitih od avtomobilov. globoko sožalje, blagi pokoj niči pa naj bo ohranjen plemenit spomin! * Anglija je popolnoma spre- Chippewa Falls, Wis., 16. januarja. Daisy Jost, 15 letno dekle, bo najbrž nehalo kihati pred-no zdravniki doženejo vzrok njene izvanredne bolezni. Dr. William Henskq se je danes izjavil, da bo kihanje nagloma prenehalo, kot se je nagloma začelo. Včeraj je dekle že kihalo samo enkrat na pet minut, dočim je kih-nila še dan prej štirikrat na minuto. Danes je tudi jedla in vročina je bila skoro normalno. Daisy je sirota brez očeta in matere, toda ima najboljšo postrežbo v bolnici. -0_- V zapadnih državah vlada hud mraz Denver, Colorado, 16. januarja. Dočim je zadnje dni vladalo po zapadnih državah prijetno in skoro toplo vreme, je nastopil včeraj oster mraz s, silnimi snežnimi zameti. Enak mraz se menila uniformo svoje armade, bliža sedaj vzhodnim državam. ; nemška cesarska družina, in tedaj je prerokinja naprej povedala mesec in leto, ko se bo začela svetovna vojna. Enako je pozneje zatrjevala generalnemu i štabu nemške armade. Tekom vojne je služila kot poročevalka i generalnega štaba, in o njej se j pripoveduje, da je že v septembru mesecu, leta 1914, ko je bila nemška armada vržena nazaj ob reki Marne, prerokovala, da bodo Nemci končno zgubili vojno. -o- 2,000 komunistov aretiranih na Japonskem Tokio, 16. januarja. Policija je aretirala na Japonskem v raznih mestih tekom zadnjih dveh mesecev nad 2000 komunistov. Med njimi so profesorji, učitelji in razni profesijonisti. Že dolgo vrsto let ni bilo toliko oseb aretiranih v primeroma kratkem času na Japonskem. --o- $5,000 nagrade Kaj bi vi naredili, če bi bili dve leti brez dela, pa bi dobili nekega dne po pošti $5000 nagrade? To se je zgodilo Mrs. •Helen Madden iz Youngstowna te dni, ki je pred več meseci poslala odgovor na vprašanje neke kompanije, ki je oglaševala po radio. Miss Madden je dala najboljši odgovor in dobila je prvo nagrado. V družini je 8 otrok, in nagrado bo Miss Madden porabila, da preskrbi družini dobro hrano in da si poišče stalno delo. Društvo Soča Danes se vršijo vaje za moški zbor "pevskega društva, "Soča," in sicer na domu pevovodje, pri-četek ob 7:30 zvečer. V sredo večer pa se vrši vaja za mešani zbor v navadnih prostorih Slov. Doma. Te vaje bodo zadnje pred koncertom, ki se vrši v nedeljo 22. januarja. Prosi se vse pevce in pevke, da se gotovo udeležijo. — Tajnik. * Pismo ima pri nas John Uše-ničnik. Washington, 16. januarja. — V Chicagi je »tvoril svoj od-Danes je 13. obletnica, odkar je vetniški urad mlad hrvatski odbila prohibicija sprejeta v Zedi-1 vetnilc Mr. Frank Brnjas. Mladi njenih državah po republikan-; odvetnik je bil rojen v Ameriki, skem kongresu, ki je izkoristil v Wilmerding, Pa., in je član izjemne vojne razmere in prepo- mnogih hrvatskih organizacij v vedal vsako opojno pijačo. In Ameriki. ravno danes se pričakuje toza- i Med učenkami, katere so dobi-devnega glasovanja od strani! le odliko za prvi tečaj tega šol-senatne zbornice, od katere selškega leta na državnem kolegiju pričakuje, da bo z večino spreje- v Marquette, Michigan, je tudi la postavo, ki je bila že prej j Mis? Eleanor Cešarek, ki je edi-sprejeta od poslanske zbornice, na Slovenska na listi. Iskrene da bo postavno dovoljeno pivo, j čestitke! ki vsebuje 3.2 odstotka alkohola.1 Prav zanimivo vsebino in po-Medtem se pa pripravljajo žen- membne slike prinaša "Mladinske organizacije suh a če v, da | ski list" v svoji januarski števil-proslavijo 13. obletnico obstan- ki. "Mladinski list" je glasilu ka prohibicije, ko izjavljajo, da mladinskega oddelka S. N. P. J. je trinajsta obletnica prohibici-; V Gilbert, Minensota. je p raje še veliko bolj pomembna za'znoval 40 letnico svojega mašni-Zedinjene države kot pa zače-! štva monsignor Rt. Rev. F. M. tek prohibicije. Ženske izjav- Bilban. Prvič je Rt Rev. Bilban ljajo, da bodo naredile poseben maševal v cerkvi sv. Štefana v pohod v kongresno zbornico in Brcckway, Minn. Farani v Gib v posamezne državne postavo- be rtu so svojemu dobremu gos-daje, da preprečijo glasovanje o podu priredili prav lepo slavnost prepovedi prohibicije. "Pozab-'ob priliki 40-letnega jubileja, ljene ženske" bodo ponovno upe-j V Indianapolisu, Indiana, je ljale prohibicijo, kot se izjavlja- preminula Ana Kronovšek, sojo voditeljice prohibicijskega gi- proga Kocjana,Kronovška, mati banja med ženskami. Tozadev- več hčera in sinov, ki so v;--i na kampanja se bo pričela v sre- ugledni v javnem življenju. Po-do v St. Paul, Minnesota, kjer ko j na je bila doma iz Mozirja na se sestanejo ženske, da se orga- štajerskem. Umrla je v starosti nizirajo. Državne postavodaje 78 let. v 30 državah, ki sedaj zboruje- JGriffberg, doma ias Kam-jo, bodo slišale od žensk dovolj, nja pri št. Rupertu na Dolenj-da se bodo premislile, predno skem, 55 let star, si je pretekli glasujejo za odpoved prohibici- teden končal življenje z lovsko je. peško. Stanoval je v Frontenac, -o--K ar s. Bil je dalj časa bolehen. Dvakratna morilka žive- Zapušča ženo, dva sina in tri la 25 let kot mož 'Werc- Szegedin, Ogrska, 16. jtoitar-i V Kansas City, Missouri, |o ja. 50 letna Viktorija Rieger, "™rl rojak Joseph Božič, slar 4» Id je živela 25 let kot moški, se kt d()raa iz Sel Tolminu mora zagovarjati danes radi,»a Goriškem. Zapušča sseno in dvojnega umora. Sodni ja ji oči- sina, v starem kraju pa o;.-eta, ta, da se je dala najeti od dveh Jv;i brata in dve !iestri' žensk, da je umorila nj'une mo- v Chicagi je umrla Ana skulj že. Obesila je s pomočjo doticnih'na posledicah težke operacijo, žensk moške, nakar so razširile Ranjka zapušča moza, dva sino-govorico, da so moški storili sa- va 'n hčerko, momor. Kot plačilo za umor je j ~ ~ dobila pogodbo, da dobi tedensko Cestlia VOZUJE gotovo mero tobaka. Poleg Rieg-; lerjeve sta bili poklicani tudi! obe ostali ženski na sodnijo. -o--! Zadušnica Komisar za cestne železnice Hertz, je že dolgo časa priprav-. ljal načrt, da ga predloži mestni | zbornici glede znižane vožnje na ^ , . cestni železnici'v gotovih krajih 1P°^0J1U), Mary, DobT- in ^ gotovih progah. Vožnja bi (Mihelčic) se bo brala, v cerkvi ;bU;i lskužnjo samo 5 centov, sv. Vida v četrtek, 19. januarja ' & M ge to obneslo> bi jo upe. peta sv. maša zadušnica Sijali tudi drugod. Ko so pa coun- un zjutraj. Dne 23. januarja, j^^ včeraj aliSaU 0, predlogo na dan pogreba ranjlce pa bO|komisar|a Hertza so vložili celo brana sv. masa v hrvatski cer-1 novih predlogov, da se še kvi sv. Pavla na 40. cesti. Prosijo drugih progah zniža vožnjr, se od strani sorodnikov m prija- Zam;ul je Hertz tr(U1> da je t, teljev ranjke, da se obilno ude- ležijo. Zgubljeno le preskušnja, in če se bo obnesla. da se znižana voznina lahk-> tudi drugod upelje. Councilmani Preteklo nedeljo je neka Slo- ?0 j^i, ker je Hertz prvi prišel venka zgubila biserno ovratni- i na 'idejo', in v tej jezi bodo sedaj co okoli 9. ure zjutraj v bližini ;;avlckli predk>g za znižano voz-cerkve sv. Vida, ali pa na poti j njnQ med 53. in 61. cesto. Kdor je ; ____ slučajno našel, je prazno pro-1 na vrat sen, da vrne na 1393 E. 53rd fet. i Poceni, pa dobro ! Iz Worcester, Mass., poro-ženske in dekleta, če želite ca, da po/ivlje tamosnji zdrav-najfinejše obleke,klobuke, spod- Sstveni odbor ljudi, da se polju-nje perilo po cenah, kot jih ne bujejo ne na usta, pač pa vrat. dobite nikjer drugje, se poslu- Tak poljub je baje ravno tako žite ta teden razprodaje v Gr-1'"čuvs^en" in pri tem se pre-dina's Shoppe, 6111 St. Clair preči prenašanje bolezni. Ave. Tako poceni še zlepa ni- Zadušnica ste kupile. Opozarjamo na to- Za pokojnim Ignac Vidervo-zadevni oglas. j lom se bo v cerkvi sv. Vida bra- v bolnici I la sv. maša v sredo, 18. januarja V Mt. Sinai bolnici, soba št. ob 8. uri zjutraj. Prijatelji in 109, se nahaja Mrs. Caroline; sorodniki ranjkega so prijazno Lesar, 720 E. 93rd St, Prijateljice jo lahko obiščejo. * Plemenit vzgled olajšuje težka dejanja. vabljeni, da se udeležijo. * Tri mlade morilce so poslali v soboto v New Yorku na električni stol. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. pisov, ki bodo vedno v korist naši dvorani. Vsako dobro delo v korist dvorane, se bo javno bralo. Edina moja misel in želja je, da kadar bo prišla delniška seja leta 1934, in bodo prišle na dnevni red volitve za novi direktori j, da se bo slišal en glas: stari di-rektorij naj ostane! Torej poprimimo vsi skupaj za napredek naše dvorane in cele naselbine. S pozdravom, Frank Stemberger. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 13, Tue., Jan. 17th, 1933 Kaj misli Alfred Smith . "Če hočete imeti dobro in natančno sliko oderuštva je potrebno, da primerjate mero obresti, za katere posojuje Federalna Rekonstrukcijska Komisija posameznim državam in mestom denar za javna dela, in če primerjate obresti, katere plačuje zvezna vlada na svoje zadolžnice. Ni še dolgo tega, ko je zvezna zakladnica razpisala ponudbo, da bi si rada posodila denar. Zvezna zakladnica je pri tem posojilu obljubila, da plača tri četrtine enega odstotka — obresti. In kljub temu, je dobila zvezna vlada desetkrat toliko ponudb, kot jih je pričakovala. Ob istem času so se prodajali zvezni bondi po 2 in pol procenta obresti, kar je tudi nezaslišano nizka cena. "In v istem času pa, ko zvezna vlada ne plačuje takore-koč skoro nobenih obresti za svoje zadolžnosti, pa posojuje Zvezna Rekonstrukcijska Komisija ljudski denar na šest procentov obresti ali še na večje obresti, in to državam in mestom, ki rabijo ta denar, da podpirajo svoje brezposelne, da gradijo javne ceste in poslopja in tako vzdržujejo one, ki so brez vsakih sredstev. To je zvezna Rekonstrukcijska Komisija, ki posluje pod republikanskim vodstvom po načrtih Herbert Hooverja. "Namen Zvezne Rekonstrukcijske Finančne Korpora-cije je dajati posojila, da se dobi delo za stotisoče onih, ki so že dolgo časa brez dela, namen je, ustvariti nova dela, likvidirati kredit in ustvariti novo gospodarsko živahnost v deželi. Očividno je, da se nahaja v deželi več kot preveč denarja, in ta denar bi njega lastniki radi investirali v solidna podjetja, toda očividno je tudi, da vodstvo Rekonstrukcijske Finančne Korporacije gleda, da pride kolikor mogoče malo njenega, vladnega, denarja v javnost v odpomoč brezposelnim na ta ali oni način. "In čimprej se bo povzročilo; da se popolnoma pregledajo in spremenijo pravila in navodila, po katerih posluje zvezna Rekonstrukcijska Finančna Korporacija, toliko boljše bo za vso deželo in brezposelne. Kako republikanci gospodarijo z narodnim denarjem, je od sile in presega vse meje dostojnosti. Današnji direktorji omenjene korporacije so popolnoma negirali namene onih, ki so dotično postavo spravili v javnost in poslujejo v popolnoma nasprotnem duhu. Hoover je poslovanje te komisije tako začrtal in uredil, da služi njeno delo sebičnim in nekoristnim interesom, dočim povprečni Amerikanec nima od te komisije dosedaj nobenih ugodnosti. "Moderno in času primerno je, da omenimo na tem mestu tudi tehnokracijo. Povedal sem že v prvi številki, da je naš časopis odprt za vsakovrstne razprave. Karkoli se čita v našem listu ni, potrebno, da je uredništvo istega prepričanja, izven uredniških člankov. Raditega lahko omenim nekaj vrstic glede tehnokracije, o kateri se zadnje čase toliko govori, da zvedo moji prijatelji, kaj mislim o tem. "Od časa do časa se pojavijo osebe, ki trdijo, da imajo nov sistem, ki bo popolnoma spremenil našo vlado in naš način življenja. Ko" se pa prvotno razburjenje nekoliko poleže, tedaj doženemo, da so spremembe le stopnjevane in zavedamo se kmalu, da smo vzeli nove besede za nove principe. "Teorija tehnokratov obstoji v tem, ko trdijo, da smo mi tako hitro upeljali nove stroje za izdelavo materiala, da delo dnevno zginja za človeške roke, katere nadomestujejo stroji. Nadalje trdijo tehnokrati, da proizvajamo mnogo več kot pa more narod sploh vporabiti. Tehnokrati trdijo, da moramo dobiti vlado znanstvenikov in inženirjev, ki bodo znali natančno izračunati, koliko se sme proizvajati tako, da bo vsakdo imel vsega dovolj, in da se ne bo preveč blaga produciralo, tako da bo sleherni imel vse mogoče razkošno-sti, ne da bi mu bilo treba delati več kot tri ali štiri dni v tednu. Da pa to dosežemo, moramo uničiti sedanji sistem cen in profita in določiti nov sistem za plačo ali nagrado za delo. Kakšna bo ta nagrada za delo, tehnokrati niso edini med seboj, na vsak način pa bo precej različen od onega, ki so ga upeljali v sovjetski Rusiji. Radi bogastva ameriške zemlje in naravnih virov ter geografske lege, ki jo ima Severna Amerika, je ta dežela izmed vseh drugih najbolj pripravna, da se začne s preskušnjami tehnokracije. Mislim, da sem dovolj natančno povedal, kaj je tehnokracija. San Francisco, Cal.—Najprej vas vse skupaj prav lepo pozdravljam vam želim vse najboljše v letu 1933. Posebno Ja-katu želim, da bi imel mnogo sreče prihodnje leto, ko bo šel zopet na lov v Pennsylvanijo ali pa kam drugam. Zadnjič sem dobil nekaj številk Ameriške Domovine, katere mi je poslal moj prijatelj iz Clevelanda. Bil sem zelo vesel listov in sem najprej pi-ebral Jakatovo kolono, ki mi zelo ugaja. Ko bi le nekaj zaslužil, pa bi se takoj naročil na A. D., pa sem že več ko tri leta brez dela. Bil sem v Clevelandu 25 let, od leta 1905 pa do 1930. Ker sem bil eno leto brez dela, sem se podal na potovanje, brez denarja seveda in pa popolnoma sam, pa tudi angleščine nisem dosti znal. V treh tednih sem bil v San Franciscu. Tukaj sem iskal delo, pa nisem nič dobil, ker je povsod enako z delom. Bil sem tudi v več drugih mestih po Calif orni j i, pa nikjer se mi ni posrečilo dobiti kaj, da bi kaj zaslužil. Potem sem šel v Seattle, Wash, in od tam čez Idaho v Montano in čez North Dakoto v Minnesoto. Bil sem en teden v Minnesoti, potem sem šel doli v Milwaukee, Wis. in od tam čez Chicago in čez Kansas City zopet nazaj v Californijo. Lansko pomlad sem pa še več prepotoval, ker sem bil en teden tudi v Clevelandu. Bil sem v 23 državah, pa nikjer nisem nič zaslužil. Tukaj sem, sedaj že pet mesecev, pa nisem 'še nobenega centa zaslužil. Tukaj je precej naših Slovencev in Hrvatov, ki se dobro razumejo med seboj. Jaz grem bolj malo med nje, ker me je sram prosit podporo in skoro vsi so brez dela. Tukaj je vsak dan več ljudi brez dela, ker prihajajo sem iz vseh krajev Zed. držav. Svetujem pa nikomur, da bi sem prišel za delom, ker ga še za domače ni. Spomlad se bom podal v A laško, če bo kak prevoz zastonj, če pa ne, bom šel pa v New York in se bom tam udinjal na kakšnem parniku za v Evropo, tukaj itak ne bo nikdar več kaj prida. Stroji delajo sedaj vse, plača je pa tako sramotno nizka, da ni vredno delat. Sedaj pa iskreno pozdravljam vse skupaj, Frank Zaje. lu. Gotovo vas bo zanimalo, v kakšnem finančnem stanju se društvo nahaja, če kaj napreduje ali ne. Po seji se bo pa vršila lepa domača zabava, zatorej se vas članice prav prijazno vabi, da se gotovo udeležite vse, od prve do zadnje. Vsi tisti, ki so bili navzoči pri naši oktoberski zabavi, že vedo, kako imenitni so bili krofi, potice, gnajt in drugo. Pa tudi zavrtele se bomo, ker je ravno pravi čas, ker je pred-pust. Zatorej naj ne manjka nobene. Pa ne pozabite pripeljati seboj svojih možičkov. Pridite in se prepričajte, da Združene Slovenke se znamo prav izvrstno zabavat. E. S. kaj pri nas v Clevelandu bilo nekaj podobnega. Skupnega delovanja je treba. Pevci, zdramimo se! Ako smo vsi za to, da priredimo skupni koncert, sem prepričan, da bo marsikdo rekel, da kaj takega še nisem slišal. Pustimo prazne izgovore: ako je on poleg, pa jaz ne grem. Pa tudi to se čuje: mi lahko 'kar sami pojemo, ker naš zbor je boljši ko ta ali oni. Vidite, to ni pevsko, še manj pa bratsko. Vsi imamo eden in isti namen, vsi svojem kotu brskati, ker preteklost je pokazala, da na ta način ne pridemo nikamor. Torej pevski zbori, na plan! Oglasite se kaj je vaše mnenje o tem. Združimo se vsaj enkrat na leto. Pokažimo se tukaj v tujini, da nam je ljuba in sveta naša pesem. Katero pevsko društvo je za to, da skupno nastopimo, naj se priglasi na Mr. L. šeme, 3118 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Torej pevska društva, na plan, stremimo za enim in istim ciljem pokažimo, da smo v resnici pev- VARUJTE SE PREHLADA in sovražnika človeStva: pljučnice I Ne prehladite Be in glejte, da boBte imeli čreveeje t redu s tem, da jemljete redno Trinerjevo Grenko Vino Cleveland, ().—Ne vem zakaj ,teljstva, ker danes smo eden dru-ste me izvolili v direktorij SDDjgega potrebni, na Prince Ave., morda zato, da j Delničarji S. D. D. so izvolili bom imel še več za pisat v Ame- j svoj direktorij za leto 1933 in riški Domovini. Saj sem že brez mu dali nalogo, da bo delal vest-tega vedno v listu. Toda ker me no in pošteno, v prid naselbine in tako upoštevate, da moram biti vseh delničarjev, brez ozira na med vami, se vam prav lepo za-j versko ali politično prepričanje, hvalim. Dolga je pot od mojega Upam, da bomo ta naš hram po-stanovanja. pa do S. D. D., toda i svetili v hišo prijateljstva. Ako cenjeni rojaki in rojakinje, mo- se ne bomo zedinili, bo ta naš ja pot bo od sedaj napol krajša, hram hiša sovraštva, ne v primeri razdalje, ampak v | Ne morem dosti pomagati z primeri reklame, za zboljšanje | denarnimi sredstvi, toda poma-razmer in medsebojnega prija-;gal pa bom z reklamo potom do- Warren, O—Vsi delničarji Jugoslovanskega doma v Warren O. ste vljudno pozivljeni, da se udeležite letne seje, ki se vrši v nedeljo 22. januarja ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo več važnih točk, zato je po'-trebno, da ste navzoči, da jih odobrite ali pa zavržete, če se ne strinjate ž njimi. Da se ne bo odobrilo kaj, kar bi komu ne ugajalo in povzročilo kritiko, zato je dolžnost vsakega delničarja, da je navzoč, da se stvari dobro pretrese in se o njih debatira. Da se seja ni vršila prej, je vzrok ta, ker ni bilo zadostno število delničarjev navzočih. Apeliram na vse delničarje izven naselbine, da se udeleže kolikor mogoče polnoštevilno, da bo mogoče z dnevnim redom zaključiti vsem v zadovoljstvo. Tajnik. Cleveland (Collinwood), O.— Kakor je že članicam društva Združene Slovenke št. 23 SDZ znano, da se vrši naša redna seja v torek 17. januarja (danes), torej ne v četrtek kot običajno. Seja se vrši to pot v spodnji dvorani S, D. D. Znano vam je, da se bodo pri tej seji čitali letni računi, zatorej je vaša dolžnost, da se iste udeležite v polnem števi- Cleveland (Collinwood), O.— Dovolite, da napišem nekoliko o našem skupnem delovanju pevskih društev v Clevelandu in okolici. Mr. L. šeme iz Loraina je pisal o zadnjem koncertu v Lorai-nu nekako takole: "četudi nas zemljane obdajejo le megleni, turobni in nejasni dnevi, vendar se sem in tja včasih razpode oblaki in se prikaže topli sončni žarek . . ." Da, ne samo da se prikrade majhen žarek, sonce posije v vsej svoji krasoti na naša srca, kadar se zberejo skupaj pevski zbori. Toliko pevcev skupaj, kakor nas je bilo v Lorainu, ni bilo že lep čas. In kaj jih je združilo skupaj? Nič drugega kot naša lepa slovenska pesem. Vsi zastopajo eno in isto idejo, vsi goje eno in isto misel in ta je: kako bi lepše in mogočneje pokazali svetu, kako lepa in milobe polna je naša mila slovenska pesem. Da, bil je dan 1. januarja v Lorainu, katerega ne bomo pozabili tako kmalu. Ako se ne motim, bilo je do 200 pevcev in pevk skupaj. Vse veselo, vse dobre volje. Kdo je vse tako lepo združil, ako ne naša pesem. Prav lepa hvala in moja želja je, da se zopet kmalu vidimo na enaki prireditvi. 11. januarja je Mr. A. Grdina kazal slike v Slovenskem domu na Holmes Ave. Med slikami sem videl tudi nastop Glasbene Matice v Ljubljani ob priliki 60 letnice njenega obstanka. Koncert se je vršil na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pevski zbori so bili menda iz vseh slovanskih krajev: iz Beograda, Zagreba, Prage in iz vse Slovenije. Poleg tega je videti na sliki par tisoč poslušalcev iz vseh krajev in vseh slojev. Nekaj veličastnega, nekaj lepega, da se človeku kar srce topi veselja, kjer vsak pevec ali pevka lahko.reče: Tudi jaz spadam v to družbo, tudi jaz po svojih najboljših močeh pojem naše pesmi. Akoravno nas loči široko morje, vendar nas pa v duhu veže in združuje naša pesem. Med opazovanjem omenjenih slik mi je prišlo na misel, kaj je pisal Mr. Šeme pred par tedni, to je o skupnem nastopu vseh pevskih društev v Clevelandu in okolici. Pevci, ali bi ne bilo to nekaj veličastnega? Ako se ne motim, je tukaj v Clevelandu okrog 12 pevskih društev. Ali priredijo kaj skupnega? Nič! Vsak v svojem kotu kljuje. Pevci, mesto da bi se med seboj spoznali, se pa v gotovih slučajih celo sovražijo. Ali je to pevsko? Nikakor ne. Ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi ne mogli vsaj enkrat na leto prirediti skupnega koncerta. Ne mislim v dvorani, ampak zunaj v prosti naravi, spomladi, ko vse brsti, poganja in cvete. Ali bi ne bilo to nekaj veličastnega, ako bi nastopilo, lahko rečem do 500 pevcev in pevk? Ali bi ne bilo to nekaj podobnega, kar imajo v stari domovini vsako leto? čital sem opis koncerta v stari domovini. Dotični piše, da kaj takega ni še slišal. Nastopilo je 2,400 pevcev in pevk. Piše: "Šel sem proti ljubljanskem gradu in petje se je čulo ko bobnenje mogočnega vodopada!" Prepričan sem, da bi tudi tu- in ta je: lepo petje. Lepoto naše. pesmi hočemo pokazati tukaj v tujini. Imamo veliko pesmi, ki ne pridejo do popolne veljave, ako jo poje posamezen zbor. Ako bi jo pa zapelo par sto moči, pomislite razliko. Kakšen vtis bi to napravilo na vse poslušalce. Vsi se učimo. Niti enega ni med nami, da bi lahko rekel: jaz vse znam. Torej čemu vsak v ci. Zabavali se bomo, kot smo se v Lorainu na 1. januarja. Krasno je bilo in prepričan sem, ako bi bili navzoči tudi pevci drugih zborov, bi bili vsi istega mnenja, kot sem jaz: priredimo koncert, koncert kakršnega še ni bilo v Ameriki. Pevski pozdrav, za društvo Ilirija: Martin Rakar. Oblasti niso preiskovale slučaja nadalje, ker bi se pač ne moglo dokazati, če je bil kdo vržen v morje živ, ali je bil že mrtev. Gotovo ne bi hotel v tem oziru nihče pričati in Kitajci sploh ne cenijo toliko človeško življenja kot ga mi. -o- STOTI ROJSTNI DAN ING. EIFFLA KUGA NA KITAJSKI LADJI Su Kim in Ah Kui sta bila dva mlada Kitajca s province Canton. Kot vsi drugi Kitajci sta bila odgojena v veri, da živita samo za to, da preživljata svoje starše. Nekega večera se snide-ta v vaški krčmi, kjer sta hotela pokaditi pipo opija. Ko sta si kot običajno povedala, da uživajo starši najboljše zdravje, sta, se pričela pogovarjati o slabih časih, ki so v deželi in kam bo to vse prišlo. "Res so slabi časi," poseže v razgovor debel Kitajec, ki je udobno sedel na nizki postelji in kadil opij, "in kako naj bo duša vesela, če je pa želodec prazen." Obema Kitajcema se je zdelo govorjenje tujca modro, zato sta ga prosila, naj jim še kaj pove. In tujec je i-ad odprl zalogo svoje modrosti in jima začel razkladati, na kak način bi naj lož je skrbela za svoje starše. Nekje čez morjem stanuje bel rod, ki prideluje v veliki množini tobak in kjer dobro plačajo svojim delavcem. Su Kim in Ah Kui sta že prej slišala o tej naselbini in sta vedela, da nekatere družine v vasi žive prav udobno od denarja, ki jim-ga pošiljajo sinovi, ki so zaposleni na tobačnih plantažah. Izkazalo se j-e, da je bil debeluh agent za neko plantažo. Kmalu so se domenili in oba Kitajca sta dobila na roko 35 srebrnih dolarjev, s katerimi sta se prodala z dušo in telesom za delo. Odpravila sta se peš proti Can-tonu, kjer sta se vkrcala z mnogimi drugimi na' neko napol razbito ladjo. Kot sardine so bili nabiti na ladji. Ko je ladja odrinila iz pristanišča, so se kmalu začeli pojavljati dogodki. Morska bolezen se je polotila vseh. K temu je pomagalo še slabo ozračje v zaduh-lem medkrovu, kjer so bili siromaki stisnjeni skupaj, četrti dan pa so se počutili nekoliko boljši in nekateri so celo začeli jesti ribe in riž, običajna hrana na ladji. Samo dva moška sta ležala nepremično na tleh. Bila sta tako slaba, da se nista mogla držati pokonci. Te kitajske špelunke se navadno ustavljajo na kakih samotnih krajih, da nalože drv za kur- v morje v hrano morskim volkovom. Na obrazih mrličev so zapazili znamenja, ki so vsakega pretresla z grozo: pojavila se je kolera. Ako se ta grozna bolezen pojavi na kopnem, se ljudje razkrope na vse strani, a kam naj beže z ladje? Ljudje, so bili kot odreveneli. Kadar se zgrudi onemogel ori-jentalec, se uda v svojo usodo. Tako so sedeli po tleh, glave sklonjene med koleni in udano pričakovali, kdo bo prihodnji zbolel. In na to ni bilo treba dolgo čakati. Drugo dopoldne je zbolelo nadaljnih šest in predno je nastopila noč, jih je obležalo dva ducata. Solnčni žarki so tiščali na uboge bolniške kot razbeljeno železo. Vedno večja je postala lista zbolelih. V tem se jih je pa usmilil ugoden veter in zagnal ladjo proti celini. Zagledali so obrežje Sumatre. Ta čas so že mrli trije mornarji in več kot dvanajst potnikov je bilo mrtvih ali pa. so umirali. Vsak si je želel le ven s te ladje, na suho, da ubeže tej strašni bolezni. Ko so se bližali pristanišču, jim je prišla nasproti pristaniška policija, da se prepriča o blagu, ki ga ladja vozi. Ko je prišla policija na krov in videla na krovu vse polno mrličev in bolnikov, so uradniki takoj sprevideli, da razsaja tukaj strašna kolera, zato ukažejo kapetanu, naj takoj odpljuje naprej, ali pa bodo ladjo pognali v zrak z di-namitom. Potniki, ki so bili zdravi, so s dvignjenimi rokami prosili policijo, naj jih pusti na suho, da se rešijo gotove smrti, toda vse zamana: policija se je bala, da se zanese kolera v mesto. Kapetan se posvetuje s svojim moštvom in končno sklenejo, da bodo pristali kje na kakem Malajskem otoku. Toda uvidel je, da mu ne bodo pustili nikjer pristati, dokler se ne očisti ladja mrličev. Moštvo in kar je bilo še zdravih potnikov, so razumeli položaj, pa so se takoj lotili dela. Najprej so pometali mrliče v morje. Potem so se pa ozrli na umirajoče s vprašujočim pogledom. Kapetan je rekel, da se mora ladja očistiti vsega, kar bi količkaj kazalo na kako epidemijo, zato so napravili kratek proces Francozi obhajajo te dni stoletnico rojstva zgraditelja Eif-flovega stolpa v Parizu, inženirja Eiffla. Od svoje zgraditve v letu 1889 do danes se Eifflov stolp z uspehom drži in se uspešno bori s kritikami, ki jih od vseh začetkov ne manjka ter kljubuje vsem vremenskim ne-prilikam. Stolp meri v višino natančno 300 m in 5 cm. Do zgraditve najnovejšega ameriškega nebotičnika je bil najvišja zgradba na svetu, še danes pomeni privlačnost za* vsakega tujca, ki pride v Pariz. V finančnem pogledu pomeni Eifflov stolp popolen uspeh od vsega začetka. Gradnja stolpa je veljala 9 milijonov frankov, ki so jih vnovčili že v prvih šestih mesecih potem, ko je bil stolp izročen javnemu prometu. Odtlej prinaša stolp delniški družbi, ki ga ima v zakupu, lepe obresti. Vsako leto si ogleda stolp približno 600,000 oseb. Odkar je zgrajen, je vrgel samo na vstopnini nad 26 milijonov frankov. Vstopnina pa ni edini vir dohodkov. Lepe dobičke imajo tudi zakupniki restavracij in kavarn ter drugih objektov na stolpu. Stolp pa predstavlja za Parižane tudi lep košček kruha, saj stalno zaposluje več sto delavcev. Vsako leto ga n. pr. pre-" pleskajo od vrha do tal. Stolp pa je ljudem tudi v pogubo, kajti doslej je z njega skočilo 111 samomorilcev. Raz stolp sveti poldrug milijon žarnic, ki jih prižgo seveda le ob slavnostnih prilikah. -o- ODTISI "PRSTOV' PSE ZA javo. Na prvi taki postaji so in metali enega za drugim v morje tudi bolnike. Nekateri so prosili usmiljenja, drugi so se s poslednjimi silami branili, grizli, brcali, praskali, toda vse zastonj. Vsi so morali v morje, v hrano požrešnih morskih volkov, ki so se bili zbrali okrog ladje in prežah na plen. Tudi Ah Kui je prišel na vrsto. Prosil je svojega pripjatelja Su Kima za pomoč, a ta se je obrnil proč. V tem je pa prišla ladja v tok, ki jo je nesel dalje. Zadaj za ladjo pa so plula trupla nesrečnih mrličev,'kar jih niso požrli morski volkovi. V Singapore so že čakali na ladjo, ker so jo opozorili nanjo iz prejšnjega pristanišča. Potegnili so ladjo v razkuževalnico, mrliče pa pokopali skupno v globoki jami, v katero so nasuli debelo plast živega apna. poslali na suho oba bolnika. Spr va sta bila vesela, da sta prišla z ladje na celino, toda kmalu sta uvidela, da bosta na zapuščenem otoku prepuščena sama sebi, torej jinla preti počasna, a gotova smrt. Zato sta pričela obupno prositi, naj ju zopet vzemo na ladjo. Toda nikdo se ju ni usmilil in tudi izmed potnikov se nihče ni potegnil zanju, ker vsak se pač boji bolezni na ladji. Ladja je kmalu zavozila v vroč pas in pričelo se je neznosno trpljenje. Ljudje so trpeli silno žejo in kapetan je bil prisiljen odpreti drugi sod pitne vode. S tem je pa tudi prišla katastrofa, še isti večer sta obolela dva potnika in sta uiyirla tako hitro, da niso mogli postopati ž njima na tak način, kot s prvima dvema bolnikoma. Mornarji so ju vrgli Vsi vemo, kako koristna se jc poazala iznajdba odtisov prstov v kriminalisti. Sedaj so pa začeli s to idejo tudi pri, psih, da jih na ta način lažje lastniki spoznajo. Morda si bo kdo mislil, da je to nepotrebno, ker je gotov, da bo svojega psa spoznal izmed sto drugih. Toda nešteto je bilo že slučajev, ko je prišla zadeva pred sodišče, ker sta si dve o%ebi lastili lastništvo psa in je moral odločevati sodnik. Zato so začeli zlasti pri polnokrvnih psih jemati odtise tac, ker dokazalo se je, da niti dva psa nista dala enakih odtisov. Kdor vzame od svojega pasjega prijatelja odtis njegove tace, bo lahko vsak čas dokazal, da je ta pes res njegov. Odtise napravijo na ta način, da najprej umijejo psu taco z alkoholom ali bencinom. Potem se namaže na taco črnilo in olje in pritisne na to kos belega papirja. Na papirju se pokažejo črne pikice, med katerimi so bele črte. Vsak pes ima različno število tek pikic in različno dolžino belih črt, zato je vsaka zmota nemogoča. -—o- ČRNA KUGA Najgrozovitejša epidemija, ki je še kdaj razsajala po svetu, je bila takozvana črna kuga, ki je morila ljudi v 14. stoletju v Aziji, Evropi in Severni Afriki. Takrat je za to kugo umrlo 67,-000,'000 ljudi in. nekatere debele so takrat izgubile polovico svojega prebivalstva. -o-- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! ČREDA 3,000 JELENOV BO REŠILA LAKOTE ESKIME Juneau, Alaska. — Visoko gori na severu, kjer divja od severnega tečaja čez zmrznjeno tundro mrzla sapa, se piše zadnje poglavje drame, ki ji ni para v zgodovini. Proti vzhodu, vedno proti vzhodu se vije čudna procesija: 3,000 severnih jelenov je 3,000 milj dolgi poti. čredo vodi mali, suhi Laplanec Andrew Bahr. Bahr je na potu s svojo čredo že od leta 1929, da reši smrti lakote več kot 15,000 Eskimov. Da se čreda pomiče naprej tako počasi, je vzrok, ker more potovati samo takrat, ko zmrznejo Močvirja, reke in potoki. Ako bo Prišel Bahr s svojo čredo do ustja Mackenzie reke, ki je 50 milj široko, še to zimo, potem bodo sestrani Eskimi dobili meso v Par mesecih, drugače pa bodo korali čakati do prihodnje zime. Toda upanje je, da bo dospela creda do reke, še predno se bo st«jal led in sneg. In to bo pocenilo za Eskime živež, obleko 111 sploh obstoj življenja za Eskime, ki žive severno od arktičnega kroga, v kanadskem ozemlju. črede karibujev in tulnjev, so do sedaj služili tamošnjim Eskimov za živež in njih kože za °bleko, so se zadnjih deset let zelo zredčile in njih edino upanje je, ako dospe srečno do njih gori omenjena čreda severnih Jelenov. Ker je tamošnje podnebje ugodno za množenje severih jelenov, smatrajo, da se bo 3,000 glav broječa čreda toliko Pomnožila, da bodo tamošnji prebivalci za vedno rešeni življenjema vprašanja. Zato je pa Bahr, o katerem pravijo, da je veščak v goji severnih jelenov, Poslal že pred enim letom tri Baplance na cilj, da postavijo ograje in najdejo pašnike za ^"edo, kjer se bo udomačila in dajala živež, obleko in prevozno . sredstvo. je izbral šest izvežbanih Eskimov in v trdi zimi leta 1929 se je ekspedicija podala na pot. Spomladi leta 1930 se je čreda ustavila v Colville bazenu, kjer se je zdatno pomnožila z mladiči. Tam je ostala čreda tje do zime in ko je tundra trdno zamrznila, je dal Bahr povelje za nadaljni pohod. V prvotnem načrtu je bilo določeno, da bo dospela čreda do Mackenzie reke že zadnjo zimo, toda naleteli so na kraje, kjer ilžival ni mogla dobiti mahu in drugih rastlin izpod snega za prehrano, zato je bila zamuda. Ako se ne bi od časa do časa dvignili kanadski zrakoplovci in poiskali čredo ter se prepričali, da je stalno na potu proti vzhodu, bi sploh nihče ne vedel za čredo. Zrakoplovci potem poročajo vladi in tudi težko čakajočim Eskimo, da se bliža, počasi toda sigurno, živež. Do tega časa se bodo morali domačini preživeti, kakor bodo vedeli in znali. Ker vedo, da se jim z vsakim dnem bliža rešitev, se zadovoljijo z najskromnejšo hrano, samo toliko, da ne umrjejo gladu. Dobro vedo, da nekje proti zapadu se pomiče čreda severnih jelenov, ki se je v treh letih pomnožila že na 12,000 glav, ki bo nekega dne dospela do njih koč in jim dala dovolj živeža za vedno. Mali in suhi Bahr pa z izvež-bano in varno roko vodi čredo čez tundro. Včasih sedi na saneh, katere vlečejo udomačeni jeleni, včasih pa kaže pot čredi, obut v snežne čevlje. Ves svet gleda pazno na ta pohod in nestrpno se pričakuje vest, da je čreda severnih jelenov srečno prehodila 3,000 milj dolgo pot in rešila smrti lakote 15,000 ubor-nih Eskimov. t . 1892 so Zed. države ^Portii-aie iz Sibirije v Alasko sever jelene, ki so se tukaj ta- Križi in težave fotografa i . ^ jcieiie, ivi ou oc tujvaj i 0J udomačili. V desetih letih se je lniportiralo 1,280 glav sever-11111 .ielenov iz Sibirije. Meso severnih jelenov prinaša danes do Pet milijonov dolarjev letno. To napotilo tudi kanadsko vlado, a Je sklenila zaploditi severne-jelena v krajih, kjer so pre-nvalcj skoro popolnoma iztrebi- II živali, ki so jim dajale živež III obleko. Kanadska vlada je kupila v A,aski od bratov Loman, ki la-^uJejo največje črede severnih Jelenov, 3,000 glav te živali, h-n'ali so najkrepkejše živali, ki "odo kljubovale vsem oviram in težavam na dolgi poti. Potem se ■le Pa dvignil z aeroplanom A. E. °rsld, raziskovalec severnih severnih krajev in je poiskal pot, 130 kateri naj bi čreda potovala. Ko je bila leta 1929 čreda oddana, se je takoj začelo s prijavami za dolgo pot. Kakor hi-j1"0 je pokrajina dobro zamrzni-'a, so čredo pognali. Sklenilo se •lG> da bo čreda potovala samo 1)Qzimi. V pomladnih in poletnih j^secih je čreda stala na krajih, f-'er je mogia dobiti največ predle. Tam so bili izkoteni tudi ^adiči, ki so dobrli do nadaljne-Pohoda dovolj moči za vse ezkoče in napore. Sicer ni kaj Wjetno potovati, ko kaže toplo-mer kakih 50 stopinj pod ničlo, ^endar je na vsak način lažje, ot Pa bresti močvirja, reke in Potoke. V zimskih mesecih tudi !'.e nadlegujejo muhe in komar-,n' ki se jih sicer dobi v poletnih Mesecih tudi na severu. Lcman bratje so prodali čre-«o severnih jelenov kanadski via-, samo pod pogojem, da jih bo padska vlada plačala le, če Pridejo na cilj. Ako se čreda • Potoma izgubi ali živali poginejo' lle bo vlada obvezna za plači-£ato so pa Loman bratje po-^rili nalogo, dovesti čredo na pJ' v roke Laplancu Bahru. "ahr Je dal takoj izgotoviti 53 Posebne vrste sani, v katere je ^ Pregel jZučene jelene. Na sanji v. Kaložil vso potrebno opremo in vez za tri leta. Za poganjače Kadar fotograf jemlje slike v lepem in okusno' opremljenem ateljeju, je to kaj prijetno delo. Dasi mu delajo včasih odjemalci velike sitnosti, ko jim mora obračati obraz, popravljati kravate in lase, postavljati roke in noge v pravo lego, pa vendar to vsaj nevarno delo ni. Taki odjemalci, ki so sicer morda sitni, pa vsaj življensko nevarni niso. Vse drugače pa pridejo v sitne položaje fotografi, ki si ubijejo v glavo, da ne bodo fotografirali samo mirne in človekoljubne meščane, ampak tudi vsako-jake živali. Tako pripoveduje Andy Kraffert iz Clevelanda nekaj svojih doživljajev, katere mu najbrže ne bo zavidal niti naš John Bukovnik, ki je korajžen mož, pa ne verjamemo, da bi bil rad v koži Andyta Krafferta, ko bo prebral njegove doživljaje. Nekega dne se poda Andy, tako pripoveduje sam, v clevelan-ski zverinjak, ki, je bil takrat še v Wade parku. V glavo si je bil namreč utepel, da bo fotografiral srnjaka prav od blizu. Ravno takrat so se srne parile, zato ni bilo čudno, da so bili srnjaki nekako brez glave in so kot divji drveli okrog v ograji. Kraffert si vzame na piko nekega posebno lepega srnjaka. Da ga bo lepše fotografiral, je zlezel čez ograjo in čakal prilike, da se mu srnjak postavi. No, taka prilika se mu je kmalu ponudila. Srnjak drvi parkrat v krogu v ograji, potem jo pa udari naravnost proti fotografu. Kraffert je sprva mislil, da mu je hotel srnjak samo storiti uslugo, da se mu bo prav blizu postavil za fotografiranje, toda prav v zadnjem trenotku je fotograf uvidel zlobne srnjakove namene, da ga bo v prihodnjem trenotku nasadil na rogove. Ker ni bilo več časa, da bi se bil fotograf umaknil na varno čez ograjo, mu ni kazalo drugega, da je prijel srnjaka za rogovje. Krepko ga je držal in tako sta si stala nasproti fotograf in srnjak. Fotografu se je posrečilo pririniti srnjaka blizu vrat. Po- z eno roko, z drugo je pa poskušal odpreti vrata. To grdo in zvijačno nakano fotografovo je pa najbrže uvidel tudi srnjak in se mu ni nič kaj dopadla. Zato je, hoteč odnesti vsaj nekaj iz tega boja, sklonil glavo in potegnil z rogovjem po fotografovih hlačah. Tresk, so rekle hlače, pa ne samo hlače, tudi nekaj kože in mesa je bilo zraven. To je pa miroljubnega fotografa ujezilo, pa je stisnil pest in prav po ameriško sunil srnjaka v nos, da je kar zaplesal. To priliko je fotograf uporabil, da je naglo skočil skozi vrata in jih še hitreje za seboj zaprl. Nekoč so pripeljali velikega bivola v zverinjak. Ker ni hotel priti iz svojega hleva, da bi ga fotografiral, smo sklenili, da ga izženemo ven. šel sem v hlev poleg in ga z dolgimi drogovi toliko časa suval, da je skočil na prosto. Nato sem skočil v bivolov hlev in zagradil vrata s par kol-mi, da ne bo mogel nazaj v hlev. Bivol je parkrat poskočil po ograji, potem jo je pa ucvrl naravnost proti svojemu hlevu. Zdelo se mi je, da bo najpamet-neje, če se umaknem iz njegovega hleva, zato z enim samim skokom preskočim ograjo, v tistem trenotku pa že zasliši m silen tresk in gospod bivol je bil zopet v svojem hlevu. Koli, ki naj bi' mu branili vhod v hlev, so ga toliko zadržali, kot bi deli pred vrata slamnate bilke. Zopet drugič je šel Kraffert v zverinjak, da fotografira tri lepe morske leve, ki so imeli svoj poseben ribnik v ograji. Gre skozi vrata v ograjo in stopi na kraj ribnika. Paznik vrže par rib na kraj ribnika in vsi trije morski levi priplavajo na kraj in se vzpnejo na rob, da dobe ribe. Natresel sem bil precej mag-nezije v pripravljen aparat, da bo več luči in jo zažgem. Raz-strelba je tako preplašila živali, da so vsi trije hkrati planili v vodi, vsled česar je nastal tak pljusk, da sem bil do kože premočen in s sliko ni'bilo nič. -o- HiiHiiiuiiiniimiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiinii MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman iiniiHiiiiniiiiimiimiiiHiHHiiiiiimiiimii ČUDNE NAVADE Rod Yorubas v Nigeriji ima navado, da ne pokoplje mrliča, dokler niso poplačani vsi dolgovi ranjkega. Rod Chamococos v Boliviji ima za moške čisto drugačna jedila kot za ženske. Rod Battaks na Sumatri ima se vedno navado, da zelo stari ljudje prosijo svoje lastne otroke naj jih ubijejo, da jim ne bodo več z nadlego. -o--— ZA KADILCE Morda kdo ne bo verjel, toda resnica je, da so imeli na Angleškem v 17. stoletju moški navado, da so kadili v cerkvi. Kakor pri vsaki stvari, so tudi tukaj ženske protestirale toliko časa, da so ta "običaj" pozneje odpravili. VSAK PO SVOJE V Nemčiji imajo danes 27 političnih strank. Grčija je upeljala postavo, da mora biti na kantah vedno označen datum, kdaj je bila vsebina prezervirana. In čujte in strmite — v Rusiji dobivajo dijaki, ki študirajo na univerzi, stalno mesečno plačo. NAJBOLJŠA IZNAJDBA Kdor misli, da je bil ogenj, ali kolo, ali pisava največja svetovna iznajdba, se moti. Največja iznajdba je bila, ko je človek pronašel, da iz semena zraste nov sadež. Ko je človek to uvidel, mu ni bilo treba več iskati novega živeža. TIRJANJE Z DOPISNICO V Ameriki je poštna postava, da kdor tirja potom dopisnice, če navede na dopisnici vsoto, ki mu jo dolžnik dolguje, ali če sploh na dopisnici omenja o dol- gu, je podvržen kazni v vsoti tem je pa krepko prijel srnjaka $5,000 in pet let zapora. Andrej je pritrdil. Korenka je boječe pogledala na Ilčičko, v tej pa se je zopet zbudila ona nerazumljiva škodoželjnost. Vedela je, da je imel Andrej Kristo Dominovo rad in si jo je hotel vzeti za ženo. In čim tesnejše so bile vezi med njima, tem večja želja jo je gnala, da jih pretrga, da čim več ljudi postavi proti sebi in zaseje čim več sovraštva mednje Bil je to nekak elementarni nagon, ki se je je iz dneva v dan vedno bolj polaščal. Videla je že toliko solza okrog sebe, toliko do gnusnosti o b j o kanih človeških obrazov, ki so plesnih v lastni revščini in brezbrižnosti, da ni znala nikogar več pomilovati. Biti, dražiti jih je hotela, da bi nazadnje vstali, se otresli usodnih okovov, ki so jih vezali k zemlji in jih spreminjati v lutke; izgnati jih je hotela iz tega jokavega raja na strma pota, polna gole, oglušujoče resnice. Iti, četudi z ranjenimi nogami in razbitimi glavami, toda iti naprej, iti više in neprestano iti, četudi bi se na pot postavile vislice in črna žrela pušk, če tudi bi bilo treba korakati preko trupel! Ilčička je^bila nežna mati, a kljub temu je bila v življenju pravi otrok svoje zemlje: trda, neupogljiva. Na to brezobzirno pot jo je vleklo z neodoljivo silo. "Niti ne vprašuj," se je oglasila čez nekaj časa s tem čudnim, zvenčečim sovraštvom v glasu. "Tvoja Krista se vlači z drugimi." Andrej se je sključil in postal žalosten. Ilčička pa je z istim glasom nadaljevala: "Ona si je našla druge, boljše kakor si ti. Kaj pa si ti? Gospodar, obsojen na ovseno kašo, na svoje roke in na zemljo, ki jo je treba presneto dobro obračati, da ne izdihneš na nji. Krista ima mehke roke, je lepa in fantje, kakor slišim pa tudi žan-darji, kar norijo za njo. Ona bo vahtmajsterica in se ji1 ne bo treba mučiti s kopanjem zemlje. Tako je pač." Vsi so gledali na Andreja, kak učinek bodo napravile te besede nanj. V sobi je zavladala tišina, strašna, mučna tišina, ki se je zarezala v duše in jim povzročala tesnobo. Trajala je že precej časa. Potem je Andrej vstal, stopil sem in tja po sobi in ko je zopet sedel na klop, je dolgo, težko vzdihnil kakor iz strtih prsi. Vzdih je utihnil in tišina je trajala dalje. Govor je v nji zamrznil, zastal; v poševnih pomladanskih solnčnih žarkih so se grele sive strehe, dišala je pomladanska zemlja in gosi so si nekje odgovarjale z glasnim, dolgim gaganjem. Bili bi jim prisluhnili; bili bi še molčali, toda takrat se je oglasil od ceste, svetle,, čudno dolge ceste rahel l^opot voz in zmešano petje, podobno divjemu rjovenju. "že gredo," je zavpil nekdo pod oknom. Šli so na dvorišče. Vozovi so vozili ravno mimo, in ko je Štefan Ilčik zagledal svojo mater pred Korenom, je skočil z voza in jo ubral po bregu gori. "Kaj je, Štefan?" je Korenka že od daleč vprašala. "Ali so te potrdili?" "Potrdili," je skomizgnil Štefan Ilčik ravnodušno s pleči, toda glas je imel pridušen. čeprav je to čisto za gotovo slutila, so se Ilčički roke brez moči povesile. Čutila je, da se je ujela v neko čudno, zlobno past. V Po obedu se je notar Okolicky redno zapiral v svdjo sobo in spal ali, kakor se je sam izražal, nabiral mast. Navadno je to trajalo eno ali dve uri. V hiši, kjer je sicer bilo dosti glasno, so takrat hodili po prstih in šepeta- li; če pa je kdaj komu slučajno ušla iz ust malo bolj glasna beseda, je Marka, služkinja in gospodinja v eni osebi, takoj dvignila prst in svarilno šepnila: "Tiho, gospod spijo!" To je bila ena glavnih zapovedi v hiši notarja Okolickega, in njeno prekršitev je gospod notar kaznoval z godrnjanjem, ki je izbruhnilo pogosto naravnost v besnost. Ker je bil mož v polni moči svojih pet in štiridesetih let, z mesnatim, zardelim obličjem, v katerem je tičala dvojica modrih oči z zelo razvito belino, je bil v takih trenotkih podoben razdraženemu medvedu, ki so ga pregnali iz brloga. Tolkel je s pestjo po mizi, loputal z vrati in je nazadnje zagrabil puško ter zbežal z doma. Kdor je prišel k njemu s kako prošnjo, je radi tega obsedel v kuhinji, in če je gospod notar zaspal, sedel tam skoraj nepremično tudi po dve uri. Znak, da se je gospod notar prebudil, je bilo dolgo zdehanje, združeno z glasnim kaši j an jem, potem težka hoja po sobi in nazadnje zateglo klicanje: "Marka!" Marka, ki je na to klicanje navadno čakala, si je skoraj noge polomila, tako je hitela. "Prosim, velmožni gospod." "Ali kdo čaka?" je vprašal notar Okolicky. Tega dne je čakal v kuhinji župan Vorčiak, torej je Marka odgovorila: "Da, velmožni gospod. Gospod župan je tu." "Naj pi*ide." Čeprav se je župan Vorčiak rad bahal s svojim kameradst-vom z notarjem, je, ko je vstopil, obstal takoj pri vratih in raztreseno mečkal klobuk. V majhnih, polodprtih očeh, s katerimi je nemirno begal sem in tja, je bilo nekaj bojazljivega, nekak izraz človeka, ki hoče sesti, pa dvomi o trdnosti sedeža. "No, kaj je novega?" ga je vprašal notar in. prižgal čibuk. "Kakor po navadi, velmožni gospod," je odgovoril Vorčiak z jokavim glasom in zamahnil z roko. "Kamorkoli pridem, povsod se pritožujejo nad bedo, nad slabimi časi." "Saj drugega tudi ne znajo ne," je zagodrnjal notar Okolicky. "če je slabo, se pritožujejo, da je slabo, če je dobro, godrnjajo, zakaj ni še boljše. To so stroji za večno godrnjanje. Kdo izmed njih pa sedaj največ godrnja?" V očeh notarja so zablisnili hudi plamenčki. "Torej . . ." župan Vorčiak je pogledal okoli sebe, kakor bi se bal, da na nekaj stopi. Čez precej časa je i zbegaj oče odgovoril: "Ilčički so včeraj na naboru potrdili sina." "Tako. Ilčička torej?" "Ko pa ima za to, velmožni gospod, vse mogoče vzroke," je govoril Vorčiak z jokavim glasom in takoj nadaljeval: "Imela je samo tega, pa so ji ga vzeli. Nikogar ne bo, ki bi pokosil in domov zapeljal. Pri Bogu . . ." Pri tem je vzdihnil, Okolicky ga je prezirljivo pogledal in za grmel: "Neumnost. Domovina potrebuje vsako moč." Domovina. Rezko izgovorjena je ta beseda izzvala pri Vor-čiaku predstavo ogromnega stro ja za drobljenje kamnov, oven čanega s sijem nedotakljivosti ki mu ni mogoče ugovarjati. Sta la je pred njim kot nekak svet nestvor, ki je imel pravicodo nji hovih življenj, oni pa so bili dolžni, da mu jih dajejo z globo ko pokornostjo pravovernih. Pr tej besedi so Vorčiaku zamrznila usta in je pogoltnil težko slino. "Saj jim jaz tudi pripovedujem to," je dejal čez nekaj časa. "Kaj storiti? Če mora biti, mora pač biti. Zastonj je . . ." Izgovorivši besedo "domovina," je notar Okolicky vedel, da lahko nadaljuje. "Kako je s popisom živine?" je vprašal. "Delamo, delamo, velmožni gospod, samo ne vemo . . ." "česa ne veste?" se je notar Okolicky naglo obrnil. "So tudi taki, ki imajo — odpustite — samo po eno kravico." "No in?" "Ne vemo, če ... če ... če .. . moramo tudi to zapisati." "čim več!" je zavpil notar Okolicky. "Armada, ki se za nas bojuje, ne sme gladovati." Vorčiak je vneto prikimal z glavo, notar Okolicky pa, ki se je čutil v svojem elementu, se je razgovoril: . "Ne sme," je dejal, vzel pipo v roko in začel hoditi po sobi. "Pozimi in v pekočem solncu se bojuje za našo varnost, preliva kri za blagor naše dežele in za našega ljubljenega kralja. Armada mora biti sita. Mi, državljani, ki smo ostali doma, moramo pa to poskrbeti z vsemi svojimi silami. Poskrbeti moramo za splošni red in mir; gledati moramo, da bo povsod vladala složnost, da se ne bo zase j al razdor, da bodo vojaki, kadar se vrnejo, našli vse, kakor so zapustili, da bo. . ." Tu se je nečesa spomnil, se namrdnil in ko mu že nič več ni hotelo priti na misel, previdno zamahnil z roko in dostavil: "Saj veste . . ." "Vem, vem," je pritrdil Vorčiak, ki je vse to od notarja že nekolikokrat slišal. (Dalje prihodnjič.) -o- Nenavaden mraz se je pojavil v Španiji Madrid, 16. januarja. Tu je nepričakovano nastal tak mraz, da so zamrznjeni vsi javni vodnjaki, česar ne pomnijo še prej v zgodovini. Toplomer je kazal 9 stopinj pod ničlo. DNEVNE VESTI Pustni torek! Ako katero društvo želi prirediti plesno veselico na Pustni torek, in bi mogoče rabilo obe dvorani v S. N. Domu, naj se blagovoli zglasiti v uradu S. N. Doma do 26. januarja, 1933, ker se je že večkrat slišalo, da Klub društev S. N. Doma vzame prostore na tak dan in se s tem ne da prilike drugim društvom. Radi tega Klub društev S. N. Doma drage volje prepusti dvorane društvom, ako želi kdo najeti obe dvorani. Ako pa nobeno društvo ne vzame obeh dvoran, tedaj bo Klub društev imel plesno veselico v spodnji dvorani. Toliko v blagohotno naznanilo našim društvom. — Direktorij SND — John Tavčar, tajnik. V najem se da lepo in čedno stanovanje, 5 sob, spodaj, vse ugodnosti, j ako poceni. Stanovanje je na 6230 Carl Ave. Drugo stanovanje, 5 sob, zgorej, na 1099 E. 64th St. Najnižja cena, toda oglasijo se naj plačniki, ne taki, da bi zastonj stanovali. Vprašajte na 6614 St. Clair Ave. (15) Italijan ubit na kitajski fronti Šankaivan, 16. januarja. Do m e d n a r o dnih zapleti j a jev bo prišlo, ko se je dognalo, da so kitajski vojaki ubili nekega laškega vojaka, ki je bil na potu iz tega mesta v čingvantao. Kitajci se izgovarjajo, da so zamenjali Italijana z japonskim vojakom. Mussolini doslej - še ni izdal, kaj namerava narediti laška vlada. Hči Woodrow Wilsona, Mrs. Sayre, umrla C a m b r i dge, Massachusetts, 16. januarja. Tu je preminula Mrs. Jessie Sayre, hči pokojnega predsednika Wilsona. Umrla je v bolnici, kjer se je morala podvreči operaciji. Bila je žena Francisa Sayre, ki je komisar za zapore v državi New York. , V Californiji so dobili včeraj sneg San Diego, California, 16. januarja. Po vsej tukajšni okolici je včeraj naj prvo padal dež, potem pa se je veter naenkrat spremenil in zapadel je sneg, kar je silna redkost v teh krajih. MALI OGLASI ~ Stanovanje se odda v najem, več stanovanj, po dve, tri in pet sob, s kopališčem. Velika garaža za več avtomobilov. Na računa najemnine se vzame tudi knjiga International Loan Association. Pozve se na 1100 E. 63rd St. (18) BRUSS RADIO SERVICE 6026 ST. CLAIR AVENUE ENdieott 4324 Kadar vaš radio ne dela dobro, pokličite nas, da vam povemo, kaj je narobe. Točna in zanesljiva postrežba. sgjr- DOBER PREMOG! g Točna postrežba /gv The Hill Coal Co. © 1261 MARQUETTE RD. )§J Stari Cimpermanovi prostori \£ž/ i HEnderson 5798 I FRANK ARKO, zastopnik f| Farme naprodaj ali za zamenjat 5 akrov, cena $1,500. 26 ak-ov $2700. 45 akrov $4500. 67 akrov $5500. 91 akrov $6500. 100 akrov $4500. 110 akrov $3600. 130 akrov $8000. 148 akrov $3000. Vsaka izmed teh farm ima poslopja, živino in orodje. M. Jalovec 19404 Mohican Ave. Kenmore 4597-J (17) John A. Tompkins 3979 W. 25th Street SHadysidc 3689 Garantirani s koruzo pitani prešiči. Mi koljemo vsako sredo, petek in soboto zjutraj. Opalu-ženi v kropu ali osmojeni s slamo. Jetra in čreva zastonj. Do-peljemo na dom zastonj. Posebno nasoljena čreva naprodaj vsak čas, ravno tako tudi sveže in doma prekajene šunke. KUPON Ta kupen ie vredtn Sl.lto nakupu prtšičcv funtov in več. pri ki tehtajo 200 1 VABILO! VABILO! NA PLESNO VESELICO SNOW BALL DANCE katero priredi dobro poznano moško društvo CARNI0LA TENT 1288 (THE MACCABEES) v soboto večer 21. januarja V SPODNJI DVORANI SLOV. NAR. DOMA Pričetek ob osmih zvečer Prijavno je vabljeno cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice, zlasti se pa vabi društvene člane. Za okusen prigrizek in druga dobra ekrepčila bo preskrbljeno. Postrežba vsem udeležencem bo solidna in poštena. Igral bo izvrstni Bob Tekautz orkester. Vljudno vas vabi veselični odbor. PUTTERIV^ANŠ TARASE (< QOOD VVOfcK TURNED OUT" IN shoi^-T ORDER WELL PUTT, \ "THATS LIVING ( UP TO YOUR N ADVERTISEMENT HE WASNT IN / YOUR PLACET FIVE SECONDS AND CAME OOTJ ON HIS OWN A V Power! J JOEL HENDERSHOTPUT HIS OLD PLEASURE CAR THROUQA PUTTERMANS moje delo ni toliko vredno." "Svoje odgovore imate naglo pripravljene." "Da, zmerom sem bil nagel v besedah." "Ali ste tudi v dejanjih tako nagli?" "Tako pravijo oni, ki me poznajo." "Well, glede tega vas bomo morda prej preizkusili kakor si mislite. Ali ste čtili. kaj o našem društvu?" "Hm, čul sem le toliko, da mora biti res mož oni, ki hoče postati brat." "Tako je, Mr. McMurdo. Zakaj ste odšli iz Chicaga?" "Proklet naj bom, če vam to povem!" McGinty je široko odprl oči: ni bil vajen, da bi se mu tako odgovarjalo, toda prav to ga je zabavalo. "Zakaj mi nočete poT vedati?" "Zato, ker brat bratu ne "sme lagati." "Torej je resnica potemtakem pregrozna, da bi se jo moglo povedati?" "Mislite si, kar si hočete." "Vidite, mister! Menda ne j bc.;te pričakovali, da bi jaz, kot telesni mojster sprejel v društvo brata, za čigar preteklost ne morem jamčiti." McMurdo ga je začudeno in nekako zbegano pogledal, nato pa je vzel iz notranjega žepa svojega suknjiča umazan izrezek iz nekega časopisa. "Menim, da vi niste tiste sorte, ki bi izdali človeka," je rekel. "če si mislite kaj takega o meni, tedaj vas udarim po obrazu!" je rekel McGinty razgreto. "Prav pravite, svetovalec," je rekel McMurdo. "Prosim vas opreščenja. Rekel sem, ne da bi premislil. Hm, saj vem, da sem varen v vaših rokah. Preberite ta-le izrezek." so bili vliti v vladni livarni," je rekei. "česa ne poveste!" je rekel zavzet McGinty, opazujoč denar, ki je ležal na njegovi veliki roki, ki je bila črna in kosmata kakor roka gorile. "Pri moji veri, če se ne motim, boste vi brat, ki se ga bo dalo vsestransko porabiti. Mož, kakršen ste vi, prijatelj McMurdo, potrebujemo med nami, kajti včasih se pojavi potreba, ko moramo sami zavzeti inicijativo. če ne bi delali tako, bi nas kmalu potisnili ob steno oni, ki nas potiskajo." "Well, mislim, da bom povsod in vselej storil svoj delež." "Zdi se mi, da imate trdne živce. Niste se ustrašili, ko sem vam pokazal revolver." "Saj takrat nisem bil jaz v nevarnosti, torej čemu naj bi se ustrašil?" "Tak kdo pa je bil v nevarnosti, če ne vi?" "V nevarnosti ste bili vi, svetovalec." Ob teh besedah je potegnil McMurdo iz zunanjega žepa svojega suknjiča napet revolver. "Ves čas sem držal revolver v žepu, naperjen proti vam. Menim, da bi bil moj strel prav tako nagel kakor vaš, če ne morda še hitrejši." "Hudiča!" McGinty je od jeze zardel, nato'pa se veselo za-krohotal. "Pri moji veri, vi ste dečko po mojem srcu! Well, tak kaj, hudiča, pa hočeš ti? Kaj res ne morem govoriti pet minut z nikomer nemoten?" Bartender, ki je pravkar vstopil, je bil v zadregi, "žal mi je, Mr., McGinty, toda Ted Baldwin mi je naročil. Rekel je, da mora nemudoma govoriti z vami." Vsako nadaljnje pojasnjevanje je bilo nepotrebno, kajti v tem trenotku se je že pojavil za se spravi z njim! "Nikdar!" je vzkliknil Baldwin jezno. "Ponudil sem mu že pošten boj, ako misli, da sem mu delal krivico," je rekel McMurdo. "Toda boja ni hotel sprejeti, zato prepuščam zdaj vam, Mr. Ginty, da vi stvar razsodite, kakor gre telesnemu mojstru." "Tak kaj pa je?" "Neka mlada ženska. Toda ona je svobodna, da lahko odloči, kakor ji je drago." "Menite?" je izbruhnil Baldwin. "Med društvenimi brati lahko rečem, da je res tako," je rekel bos. "Tak tako vi odločate, ali ne?" "Da, tako jaz odločam, Ted Baldwin," je .rekel McGinty s poudarkom. "Ali si morda ti tisti, ki bi presojal, da-li je moja odločitev prava ali ne?" "Torej vi boste zavrgli človeka, ki vam je stal ob strani pet let, na ljubo tujcu, katerega niste še nikoli v življenju videli? Nikar ne mislite, da ste za vse večne čase telesni mojster, Mc-Gi