17. âtev.
Y Novem meata 1. septembra.
1886.
s
■M
lil-
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. ÍE 15. TSAcega meseca. C«Da jim je za celo Kdor želi kako oznanilo t „Dolenjske Norice" ua-leto 1 gld., za pol leta Ď0 kr. — NaroĆniDO to dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadiiiiiij črkami eprejema J. Krajec v Novem mestu.	8 kr, za enkrat, dvakrat lâ kr., trikrat 15 kr.
O pašnikih.
Palnibe imenujemo Tse tiste prostore, na katerih ničesar ne prideljujemo, ampak samo našo živino pasemo. Navadno se za pašnike vsi oni prostori ali travniki rabijo, kateri so slabo zaraščeni in na kterih ne zraste toliko trave, da bi jo bilo vredno pokositi in pa tudi niso zarad svojih krajnih razmer za drugo obdelovanje pripravni. Oni ležijo po različnih krajih : na raTninah, po bregih ali celo na visokih hribih, so dobre, rodovitne pa tudi slabe zemlje. Dobro je pašnik« preorati, ker tako veliko Teč dohodkov donašajo, ali ker jih neobhodno potrebujemo, zatoraj bodo gotovo na dalje §e kakor pašniki v planinskih deželah in pa tudi v ravninah OBtali — neobhodno potrebni in zdatna podpora £0 namreč za vspešno živinorejo.
Premobre paânike moramo posušiti, to je,, po napravljenih jarkih toliko vode odpeljati, kolikor jo je preveč in vse to zato, da ne raste sama kisla trava, ktero živina uerada žre, in po kteri zdatno ne debeli. Nasprotno pa opeša-nemu pašniku tudi moramo z gnojem in napeljavo vodé pomagati ; dasiravno dobivajo nekoliko gnoja od paseče se živine, vendar je dobro
Če pašniku privoščimo tudi nekoliko pepela, mavca, komposta, z vodo mešane gnojnice, apna, zmletih kosti, iu da tudi pastirji Živinski gnoj enakomerno po pašniku razgrnejo, ker ga na kupu pustiti ni dobro ; z druge strani pa naj se tudi, če je le mogoče, napeljuje zgodaj v spomladi, pred ko se namreč paša prične, voda na pašnike in moramo tudi iz taistih vse odstraniti, kar vspeŠno rast trave ovira ; moramo, namreč geruiovje in trnje uničiti ali izkrčiti, Tse krtine in holmce poravnati, jame zasipati; plevelne rastline, kterih živina ne ljubi, zatreti, kamenje pobrati in odpraviti, borne in slabo zaraščene pred zimo prekopati, da jih mraz dobro prešine, ter v zgodnji spomladi znova z različnim za travnik najsposobnejšim travnim sismenom, postavim z angleško ljuliko, latovko, pahovko, medeno travo, ovčjim repom, biberne-lico, belo in rudečo deteljico, hmeljno lucerno, kakor tudi z ovsom, koruzo, krompirjem i. t, d. obsejáti oziroma posaditi, dasiravno zgubimo t taisti spomladi pašo, ali v prihodnji jeseai že zraste trava za košnjo in še celo drugo leto bomo dobili dobre pašnike, na kterih ne bode živina stradala posebno Če k rasti trave z re-fienimi vrstami gnoja pripomoremo.
Podlistek. O napovedovanji vremena.
(SpiaaJ za j,Dolenj3ke NoTice* Ferd. Seidl.)
(Koaec.]
Ljudje sicer zmajevajo z glavo, kako bi na Dunaji mogli vedeti, kakosno vreme da bo pri nas; ali kjerkoli so poskusili, prepričali so se, da Dunajski napovedovalci večidel zadenejo. Posebno v severni Ameriki uživajo take napovedi vso č^t. Tam vsaki dan v vsako vas pride po telegrafu napoved, in ljudje ne gredó na polje de se jim ne oznanja dobro vreme, Zlasti imenitno je pa mor-Baijem vedeti, če jim preti nevihta, ako se spuste na moije. — To se dandanes povsod ob moiji naznanja, kjer barke ostajajo. Za vremenske napovedi izdajo v severni Ameriki na leto veft ko poldrugi milijon goldinaijev. — O Amerikancih
pa vemo, da ne izdavajo denaija, ako niso prepričani, da jim koristi.
V Avstriji ne morejo toliko za tisti namen potrošiti, tudi ko bi zeld koristno bilo — ker denaija ni. Zato pa na Dunaji ne napovedujejo vreme za vsak kraj posebej, ampak povedÓ le, ka-košno bo vreme za primer na Kranjskem, spodnjem Štajerskem in Koroškem sploh. Večkrat je vreme po vseh teh slovenskih krajih enako, večkrat pa tudi ne, takrat pa to povedó. Kjer si toraj telegrafije napovedi naroče, mora jih prav za prav dobiti tak mož v roke, katerega so bukve in lastna izkušnja podučile, da more natančneje odločiti, kako se ho obrnilo. Treba mu je v ta namen ozirati se na nebo in oblake, opazovati mora termometer in barometer in vedeti mora od kod prihajajo vetrovi. Tudi dve posebni pripravi, ki jih imenujejo spektroskop in psihrometer, ste važni.

134. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
šteT. 17.
Ni dobro zgodaj spomladi priSeti po pašnikih pasti ia živino po celem paSaiku preganjati, ampak jih moramo z živimi mejami v dele razdeliti, ker s tem dosežemo, da žíWqo enkrat naženemo na ta kos, drugikrat zopet aa druzega, in tako z onim vrstenjem in izpremenbam na počinjenem prostoru zopet veliko dobro travo za palo dobimo. Tudi moramo v živo mejo nekoliko visokih gozdnih, boljše pa se storimo, Se sadonosnih dreves redko zasadimo, da bode živina pod njimi dobivala v hudi vročini potrebno senco, v nevihti in de^u pa zaželjeno zavetje, za kteri aluSaj pa se je vendar boljSe, če ee naredi hlev, kamor se živina v viharnem vremenu steka. Na suhih pasaikih je drevje zavoljo vlage, ktero izhlapuje ie zlo koristno in pospešuje rast trave. O vrednosti in dohodku pašnikov so pa mnenja zlo različna; nekteri vrednost pašnika sodijo tako, da so'pašniki prve vrste oni, kteri davajo štirdeset stotov kerme na en oral, slabi pa oni, na kterih štiri do áest stotov kerme na enem oralu zraste. Tudi raz-vrstujemo pašnike po njih dobroti v več podvrst, postavim pašnik za krave, pašnik za ovce, pašnik za svinje, pašnik za pitano živino i. t. d. Za krave so dobri, za svinje močvirni, za ovce revni suhi, za opitanje živine pa jako rodovitni, navadno ob rekah in potokih ležeči travniki najbolje prikladni.
Gospodarstvo imenujemo vsako pravilno človeško djanje, s kterim našim duševnim in telesnim potrebščinam zadostujemo ; zatoraj mora vsaki pravi gospodar dobro vedeti, da se sploh gospodarstvo le z mnogo klajo ter tudi z dobrimi pašniki vzdigne in zboljša; zakaj, kjer je mnogo kerme, zamore se mnogo živine rediti; kjer je mnogo dobro rejene Živine, tam je mnogo dobrega gnoja, tam je gospodarstvu prvi steber
postavljen, ker gnoj je vir vsega gospodarstva. Zadovoljni zamorejo biti tedaj ljudje v krajih, kjer imajo zraven dobrih travnikov tudi dobre pašnike ; kjer živina na pašnikih, posebno v letnem času, ko zarad hude vročine v hlevu stati ne zamore, Še vendar le dobre jedi najde, daairavno po nasvetu umnih gospodarjev več dobička imamo, Če je živina v hlevih, in da se tudi bolj redi, kakor pa če po pašnikih hodi, gnoj brez pasebne koristi trosi in še morebiti večkrat strada; zatoraj svetujejo taisti, če je. samo mogoče, na primer rodovitni zemlji z ugodnim podnebjem, ob bregu i. t. d., da pašnike v travnike, njive, saduuosnike, vinograde, ali na preveč odsolnčnem kraju tudi v gozde spreobrnemo, na primer mecesen, jelko, Černi-kasti bor, smreko i. t. d. zasadimo. Visoki hribi in planine, kamor se v polettiem Času Živina na pašo goni, pa niso za drugo rabo, ker podnebje in merzla sapa tega ne dopušča, zatoraj bodo vBduo pašniki ostati morali.
ArUon Kupljen.
Za poduk vsem Dolenjcem.
(Dalj«.)
V kmetijstvu izšolani gospodarji bi po mojih mislih z vso reaoobo poprijeli ee polje-deljstva, le še božjega blagoslova je treba — in boljše bi se kmalu Čutili.
Dokler ne bodo imeli ljudje djanskega poduka o kmetijstvu, bodo vedno pri starem ostali. Tudi teh knjig, ki jih je že izdala družba BV. Mohora o raznih predmetih kmetijstva, ne morejo prav rabiti — črka je mrtva brez dejanskega poduka.
Ne rečem, da ne zaajo nekateri, vsi pa le ne. Časi so taki, da je treba zemljo posiliti, naj več rodi, kakor navadno za to, ker zdaj je
Slednja določi, je-Ii bo čez noč mraz ali ne. — Takega pa ni, ki bi vselej na tanko zadel, in ki bi nikoli napake ne napravil, ker smo vsi zmotljivi ljudje. Eno in drugo na kar se opira, predrugači se lahko iznenadno, in mali razločki v barometru na pr. morajo že velike razlike v vremenu napraviti, na drugi strani pa tudi precejšnji razločki ostanejo brez nasledkov. Posebno previdnost zahteva barometer. Sploh se sicer misli, da bo dež, kedar živo srebro v njem upada, in da se bo zjasnilo, kedar se dviga. Ali to dostikrat ni res. — Še manj se da sklepati, da bo več dežja čem bolj barometer upada. Štirinajstletna opazovanja v Novem mestu učé, da je v maji barometer sploh niži kakor v aprilu, in res pada maja meseca več dežja, kakor aprila, v juniji pa stoji živo srebro mnogo više, in tedaj pade mnogo več dežja! Na drugi strani je barometer
prav imenitna priprava onim, ki izvedo kako visoko stoji živo srebro ne le v domaČem kraji, ampak po mnogih mestih. To pa je le Dunajskim vremenoznancem mogoče, ki to vsaki dan po telegrafu zvedó.
Bolj zanesljivo je nebo — pa tudi ne vselej. Ako na primer pridejo od one strani kjer solace zahaja tisti drobni oblaki, ki se razprezajo po nebu, kakor pajČeviua, takrat se mora pač z veliko gotovostjo reči, da bo v 24 mah dež. Tudi je večkrat deŽ, če drugi oblaki od one strani prihajajo. Kedor hoče vreme na dalje časa veijetno napovedovati, mora biti na kraji, kjer se mnogo neba razgleda, in se dohajajoči oblaki že od daleč vidijo. Tista naloga je mnogo teži, ako oblake opazimo še le, kedar so skoro že nad glavo, kakor na primer v Krškem, kjer ste najvažngši strani — zahodnja in vzhodaja — zakriti, in
Teč „ust" in zob kakor cekdaj. To bi ee doseglo pa le z umnim, okolSčinam kraju primernim obdelovanjem zemljišč. Kmetovalcu je treba poznati „elemente" (scovne prvine) s katerimi je v najbližnji žlahti, s katerimi ima opraviti, kakor so: zrak, voda, gorkota, svetloba i. t. d. Znanje tega noben stan toliko ne potrebuje, kakor poljedelec. Na tem je veliko ; veš li, kako vpliva ta ali oni element na polje, vinograde itd, ?
Zoper ta „element" se moras večkrat vojskovati , pogostokrat jih pa s trudom iskati (p. vodo) ; ljudem se velikokrat škoda godi, ker BO pozabili ali zamudili o pravem času in ob ugodnem vremenu kopati v vinogradih, kositi po travnikih in senožetih.
Res je, Bog je gospodar vsega, ako on rasti ne dá, zastonj sejea, eadis in prilivašj aii ravno ta modri gospodar je dal Človeku pamet, ne le za to, da jo ima, ampak veliko več zato, da jo r^bi : kdor tega ne stori, je leni evan-geieki hlapec, ki je talent zakopal; slabo rabiti dušne iii telesne moči se pravi Bogu nehvaležen biti. Sploh se sme reči, da ljudje premalo rabijo svoje dušne in telesne moči Bogu v Čast, eebi v prid in bližnjemu v korist.
Tudi srednje moČi veliko storé — na dobri Tolji in pridnosti je vse. Naš Zveličar je pač bil prijatelj — človeštva; posebno veliko priliko je jemal iz poljedeljekega življenja, z njimi je pojasnjeval svoj nauk, in mikavnega delal ; tako zamorejo po njegovem zgledu posebno nči-telji mladine s kmetičem pogovarjati se o poljedcJjstvu, Živinoreji, sadjereji i. t. d. — V spomladi pa z žago v roki in z drugo cepilno robo obhoditi vrte, pašnike in drevje žlahtniti, zraven pa povabiti šolarje in sosede.
Y iej reči tudi duhovnik lahko veliko stori. Ne sramu} se tega dela! Sv. Frančišek Xaver
uči: Kristjana ne bodi nobene reči sram, kakor le greha. Ko bi se to ponavljalo leto za letom, gotovo bi bil vspeh velikansk.
Njega dni so se pečali s poljedeljstvom in živinorejo kralji in drugi imenitni gospodje ; sinovi in hčere njihove pasli so čede, to je bilo častno opravilo. Rimski kralj Numa Pompiliua (kakih 700 let pred Kristusom) je Rimljanom prav toplo priporočal ljubezen do poljedeljstva. Pri neki priliki so si Rimljani moža Cincinata od pluga poklicali, da naj jim zapoveduje ia jih na vojsko pelje. Po končam vojski mož zopet prime za plug. (L. 358 po Kristusu.)
(Konec prih.)
kjer ni mogoče razznati vladajočega vetra. Zelo tesko je povedati, jeli bo nevihta ali pa netrajen, prehoden dež v domačem kraji, ali le v bližnji soseski.
Sploh se s pomočjo dunajskih viemenskih na-povedij zadene v sto dnevih 85krat, včasih več, včasih manj. Več dandanes ni mogoče doseči; in razumni ljudje so s tem zadovoljni. Na Nemškem in po nekod v Avstriji so kmetijske družbe prevzele oskrbljevanje telegrafnih vremenskih poročil — in to je najbolji dokaz, da je nova uprava tudi kmetovalcu na korist. Pač se dobé ravno med kmetovalci stari izkušeni možjé, ki mnogokrat glede bodočega vremena resnico pogodijo, ali teh ni veliko. Trdneji zaupanje pa zaslužijo oni, ki svoje izreke ne stavijo le na temeljito izkušnjo, nego poznajo tudi neprimerno razšiijeno obzorje.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Skozi Ljubljano peljala se je cesaričina Štefanija z malo nadvojvodinjo Elizabeto 24. pr. m. zvečer. Na kolodvoru zbralo se je vtjhko ljudstva, posebno gospa in gospodičin. Mudila se je samo 12 minut potem se je odpeljala zopet dalje proti Trstu, kjer ostane nekaj časa v gradu „Miramare", v katerem je bil cesar Maksimilijan.
Slovenci iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Istre in Hiovaške peljali so se v zlato Prago, obiskat Čehe. Sprejeli so jih povsodi velikansko in vsem ho gotovo ostalo to v vednem spominu. — Slovenci pa so si tudi sedaj ustanovili društvo ss. Cirila in Metoda, katerega namen je podpirati slovenske šole in učence. Res, zadnji čas je bilo že to, kajti drugače bi naši nasprotniki nam povsodi vtlačili svojo robo. — V Šent-Vidu nad Ljubljano obhajali bodo ta mesec 800 letnico domače fare. Za to slovesnost delajo se že velike priprave.
Na Koroškem v Celovcu zbrali so se odlični možje raznih uradov, da se posvetujejo, kako narediti, da bi žganjepitju konec storili. Iz vseh okrajev Koroške je slišati, kako strašno je že ta bolezen vkoreninena. Celo otroci, ki pridejo v šolo, prineso seboj flašico z šnopsem, to je njihov za-juterk. — Ta mesec vršile se bodo tudi velike vojaške vaje, katere si bodo ogledali sami svitli cesar.
Na âtajorskem v Gradcu so zidarski pomočniki popustili delo, zaradi dolgega dela in male plače.
V	Trstu praznovali so rojstveni dan našega svitlega cesarja z veselico, pri katerej ako tudi je bilo slabo vreme ter bliskalo in grmelo, so bili navzoči vbí veliki uradniki, edino mestni Župan se je zbal slabega vremena. Morebiti se je bal zameriti Lahom, ali kali?
V	Krome/ižu na Moravském sešla sta se naš svitli cesar in ruski, spremljana od svojih ministrov. Vsega sveta so bile obrnjene oči aedaj
■Â
fl h .-f:
Ki:

tja ; rsak časopis bi rad vedel kaj in kako ! A nihče pravo ne ré. Le to je istina, da je naše cesarstvo âe bolj prijateljsko z ruskim, in da se ohrani mir.
Iz Bosne podalo se bode blizo 200 podanikov, dá se pokloni našemu cesarju in obljubi zvestobo ; prosili pa bodo tudi presvitlega cesarja naj Bosno in Hercegovino vzprejme za vedno pod svojega orla.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Laški državljani so kaj hudi na ministra zunanjih zadev, ker je storil, da so se laski vojaki odposlali v vročo Afriko zemlje si pridobit; a pri tem pa ginejo, đa je groza; veliko jih je že stala ta odposlatev in naposled bodo morali še vse pustiti ter domu iti. Milijone in pa vojake bodo zastonj darovali.
Ni je morebiti dežele pod solncem, ki bi v dveh letih morala toliko pretrpeti in prestati, ko uboga âpanjska. Kar so grozovite povoduji pustile, pokoačal jim je preteklo leto potres; in kar je še temu ostalo, požrle so kobilice, sedaj pa mori ljudi strašna kolera, da človeku srce pretresa. Samo v enem tednu je zbolelo 25.130 ljudi za kolero, umrlo pa 7926. — A nesreč pa še ni zadosti za ubogo Španijo. Sedaj zadela jih je še druga nesreča, namreč, da je državi pošel denar, zaradi vseh teh strašnih nesreč. Vendar so še ponosni âpanjci na svojo čast; zbralo se jih je blizo 15.000 ljudi ter zahtevalo, da naj se Nemcem pot pokaže iz naselbin, katere se hoče ona polastiti.
Uboga Afrika sedaj res veliko trpi, vsaka ptuja država jo hoče kos dobiti. — Nemci odposlali so mnogo ladij in bark tja, da si pridobé nekaj naselbin. A nesrečni Spanj ci jim pa tega ne dopusté, ker so oni bili prvi, ki so te naselbine že imeli. Ne vé se še, ali jim bo nemški kancelar to pustil ali ne, njemu pravijo, da je železen mož, in da se mu mora vse pokoriti.
Angleži so res pravi kramarji ; kodar slutijo, da je kaj za dobiti, jim je dobro ; a vendar so se zadnji Čas opeharili. Ni se jim posrečilo utrditi Egipta, in zato, ker še le zdaj sprevidijo, da ne gré, odposlali so k Turku nasvet, naj Turčija prevzame red in odgovornost Čez deželo Faraonov. Pa Turčija ni nič kaj pri volji. Ona pravi, ako storim to, bo moje, za druzega pa neiiem krompirja poberati iz žrjavice.
Francozi bodo imeli nove volitve za državni zbor. Kako bo kaj potem, se ne vé. Do sedaj so imeli slabo ; odkar so naredili postavo, da se labko loči mož od žene in nasprotno, zgodďlo se je že mnogo, kar Škoduje sveti veri in državi. A to je le edini uzrok, ker ljudstvo voli take poslance, brezvemike? — Sedaj razsaja tudi kolera, katera se vedno bolj širi.
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
Napreduj in uči se! „Kakor so delali moj oče, ki so bili imovit in pameten mož, tako hočem delati tudi jaz." Tako Čujemo izgovai^ati se kmeta, kadar se mu kaj novega v kmetijstva in gospodarstvu priporoča. Ne misli, dragi moj, da ti gospodje, knjige, novine, kaj novega le samo za kratek čas priporočajo. Da se knjige, novine spisujejo, to prizadeva dotičnim pisateljem mnogo truda, pa oni ti v njih dobrih svetov ponujajo le iz ljubezni do tebe in do splošne domovine. Ti rojaki bi naposled pustili, da bi ti po starem svoje polje, svoj vinograd obdelaval, ako bi še stari časi bili, ako bi še veljale stare navade in šege, stare noše in stari nizki davki. Ali na svetu se je vse izpreraenilo, vse podražilo, davke so povišali, zavoljo tega se ti pa svetuje, da tudi svoje gospodarstvo tako prenarediŠ, da bi ti večji dobiček prinašalo, da bi z njim ložje zadostoval dandanašnjim teijatvam. Zavoljo tega premišljaj najprej sam, kako bi si svoje dohodke na pošten način pomnožil, in opazuj tudi drugod, pri sosedu, pri umnih kmetovalcih, pri glasovitih gospodarjih, kako kmetujejo in gospodarijo. Hodi tudi poslušat v kmetijske zbore ali v šolo, kjer se o kmetijstvu predava. Čitaj kmetijske bukve in kmetijske novine, posebno ^Dolenjske Novice", v katerih za majhen denar velike kupe dobrili naukov dobiš.
Ker mnogo naših častitih čitateljev ne vé, kako se zalepijo po kaki naključbi pretrgani bankovci jim naznanimo sledeče: Sedanji bankovci, kteri imajo na obeh straneh eno in isto veljavo, se ne smejo zalepiti, če se pretrgajo z navadnim papiijem, kakor se je to lehko zgodilo pri prejšnjih papirnatih denarjih. Cesarske kase ali blagajnice vzemo le take raztrgane bankovce brez ovira za polno veljavo, če so zalepljeni s tenkim svilnatim papiijem ali kako drugo tako tvarino, skozi ktero se labko vidi, da bankovca nič ne manjka. — Bankovci pa, kterim bi kak del manjkal in se zgubil, oddajo se pri nas le pri deželnem plačilnem uradu (Landeszalamt) v Ljubljani, toda samo za tisto veljavo, ktera se postavno odmeri in od tega urada določi.
Ogibaj se pravd! Pravde so že marsikaterega kmeta pokopale: „Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda," je stara prislovica. A jaz še celó rečem; „Boljše je, da pravičnik malo škodo trpi, kakor, da krivičnik dolgo pravdo izgubi.'' Pri pravdah imajo navadno le drugi dobiček, samo tisti ne, kteri se^v pravde spušča. Koliko potov imaš, kadar se tožiš, koliko ti je treba kolekov (štempeljnov) plačevati, in koliko ti odvetnik za-račnni! In če si pravdo dobil, vprašam te, ali ti bode tvoj nasprotnik mogel poplačati vse stroške,
17. ster.
DOLENJSKE NOVICE.
stran 137-
iU ko iti va
íJ,
QO
ae Ï0 le Ti
m še ia tu io di íii al aj
ín
a, ii.
U ja
l
S, ti.
ves trad, jezo in prepir? Nikoli ne! Zato ti svetujem: Poravnaj se na lep način s svojim upnikom, z razžaljivcem in razžaljencem. Le ne pravdaj se nikar î	_
Piáe nam se;
Iz Záplaza na Dolenjskem. — Kakor vsako leto, tako tudi letos, obiskovana je zelo takajŠ-nja bo^a pot. Vzlasti zJaj o vélikem Jernejevem shodu dné 21. avgusta, pri.Šlo 'je bilo nebrojno romarjev, seveda največ iz Doleajskib pokrajin, ter iz bližnje Štirske in Hrvaške. Sme se jih povprek računati kakih 5 do é tisož. Koliko molitve in petja se je o tem času tu storilo, vé, kdor je slišal! — Izvratni podobar, g. Kusljan iz Eake na Dolenjskem, pa je ravno pred tem shodom dodelal ter postavil tukajsoji romarski nedodelani cerkvi dva nova oltarja v rimskem in deloma v bizantinskem alogu, kar ae je romarjem zelo dopalo; saj pa je tudi res vse hvale vreduo delo teh oltarjev! Treba je se marsikaj tukajšnji cerkvi; no, Časoma se bo že Še kaj zaojo storilo.

Domače resti.
ě
(O prihodu prevzvišenega gospoda knezoŠkofa Ij ub I j a n sk ege k delitvi sv. birme na Dolenjsko.) Prijetna poročila natrl dohajajo iz mnogih krajev o pripravah za sprejem prevzvišenega gosp. knezoškofa. Prav tako, ljubi Dolenjci, saj to bo le vam v čast, če spoštujete moža, kterému ste po Bogu v du.?no skrb izročeni. — Veliko čast pa bodete tudi skazali mil. gosp. škofu z lepim vedenjem v cerkvi pri delitvi sv. birme, pa tudi zunaj cerkve in ob cestah, ker se bodo vozili, povsod jih spoštljivo pozdravljajte — in ne skrivajte se za hiŠni ogel. Dolenjci ste dobri ia krotki ljudje, ne prikrivajte tedaj iz napčne sramožljivosti vaše lepe lastnosti.
(Frančiškanska cerkev v Novem mestu.) Doaedaj nismo imeli prilike, v Novem mesta veliko stvari občudovati, kar umetnijo zadeva, torej smo toliko bolj iznenađeni, ko stopimo tukaj v frančiškansko cerkev. Presbiterij, to je sprednji del cerkve, se popolnoma prenovljuje. Pri vratih vstopivši, takoj vidimo troje jako visokih oken z v krásnili barvah v steklo vžaga-nimi podobami. Će tudi oder, ki je po celem tem delu cerkve postavljen, nekoliko zakriva, vendar je na prvi pogled to nekaj krasnega. Bližej vstopiva!, ugledamo oltar, ki ga stavi občeznani mojster Peter Toman izLjubljane. Zopet lepotija, in človek ne vé, bi se čudil krasnemu, lepo pisanemu mrameljnn, ali lepemu Čistemu delu. — Sedaj je dogotovljenega za silo le toliko, da bo prevzvišenemu gospodu knezoskofu mogoče, ga o
priliki deljenja sv. birme posvetiti. ~ Kaj se pa godi na odru? Obok in stene se imajo slikati na opresen zid. Vidimo gori slavnoznanega akadem. slikaija gospoda Ogrina; no, prepričani smo, da bo zopet le kaj krasn^ in umetnega napravil. — Težko pričakujemo časa, da se bo vse našim očem odprlo, in ne bomo zamudili takrat bolj podrobno poročati o tej novi krasoti. ObČudovaje izvrstno misel in dobri okus pri tem skozi in skozi umetnem delu ne moremo si kaj, da se Že danes zahvalimo preč. oo. frančiškanom za to olepšavo, ki bi bila večjemu mestu v Čast, in t» tembolj, ker so izročili delo domačim umetnikom,
(t P. Matevž Pibernik,) obžepoštovan doslužen katehet in frančiškan v Novem mestu umrl je v sredo 26. avg. ob pol âesti uri zjutraj v 83. letu svoje starosti. — Ranjki bil je 58 let v samostanu in 54 let maŠnik, ter skoro ves čas v tukajšnjem samostanu. Pogreb bil je v petek zjutraj. Pokopali so ga mil. gosp. prošt, spremljani od ohile množice gg. duhovnov, domačih in iz bljižnjih fará. — Vdeležila se je pogreba naj-odličneja gospoda in obilo ljudstva. Najbolji dokaz, kako je rajnik spoštovan bil.
(Cesarjev rojstni dan) obhajal se je tudi letos, kakor vsako leto, prav veličastno.
(Odlikovanje.) C. kr. okrajni glavar Novomeški gosp. Josip Ekel dobil je od pre-svitlega eesaija naslov iti značaj c. kr. vladnega sovetnika. — Čestitamo!
(Deželnim poslancem) izvoljena sta bila přetečeni mesec namesto umrlega gg. Rudeža in pl. Šneida gospođa Jakob Hren in Feliks Stegnar.
(V Toplice na Dolenjskem) došlo je do sedaj letos 1118 ljudi zdravja iskat.
(Slavnost SS. Cirila in Metoda.) Povedali smo že o slavnosti sv. Metoda v prejšnjih listih. Danes dostavimo, da se je iste vdeležilo jako veliko ljutbtva. Tuđi iz naše domovine jih je přetečeni mesec veliko tje romalo, in bili so v mnogih mestih, kjer so se mudili posebno v Pragi kaj slovesno pozdravljeni in sprejeti. Župan mesta Prage je ljubljanskemu mestu v spominek poklonil sliko, ki predstavlja praško mesto L 1606.
(V Štnartnem pri Litiji) bodo osnovali požarno stražo.
(Podpora.) Deželni odbor kranjski dovolil je 1500 gld. podpore posestnikom v kr&kem in kostanjeviškem okraji, kateri so bili pred kratkim po toči poškodovani.
(Na vinorejski šoli) na Slapu jo raz-pisanifi do 20. t. m. 6 štipendij. MladenSi dolenjski, idite se učit umnega sadjerejstva in vinarstva.
(Sejmi.) V Št. Lorenců bil je somenj 10. avgusta, prignali so 1350 glav lepe živine ali bilo je kljub lepemu vremenu malo kupcev. Na
138. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
štev. 17.

ÏL ■
i


Toplicah bilo je 13. avg. 900 glav živine in blizo 100 kozlov. V NoTem mestu 25. avg. pa je bilo 1400 glav živine, pri lepem vremeim živahna kupčija.
(Nove ceste éez Gorjance) je veS nego tretjina že planirane in je od tega oddelka 300 naetroT že čiato izdelanih, to je položen tlak in šute tako, da bi se lahko že vozilo po njem. Akoravno pa je visok državni zbor za letos od svote 29.000 gld., od katere pa 4500 pade na odškodnino posestnikov, dovolil le 10.000 gld,. izjavil se je podjetnik, da hoče cesto celo že letos v toliko prekopati, da bode v spomladi prihodnjega leta gotova. Koliki prid bode imela ta cesta, zamorejo gospodje, kateri še sedaj ne pripoznavajo potrebo preložitve tega klanca, iz tega posneti, da se je v teku 6 tednov tu četvero vttz prevrnilo; dné 1. avgusta dogodili ste se dve nepreči^ neka trgovka iz Novega mesta in nek voznik poškodovala sta se na obrazu in rokah težko, da sta hudo krvavela. — Če se pomisli, da je ctsta v sedanjem poletnem Času Buha, posuta, vsakako za vožnjo najugodnejša, kakošna vožnja mora torej v mrzli in ledeni zimi biti ; pa kaj ? — to vam pa zamorejo domačini, osobito pa gorenjski in metliški vino-tržci, katerim se je na tem klancu v najmanjši nesreči marsikateri kvinč razlil in barigla razsula, povedati — omeniti pa je tudi obilo teških telesnih poškodb, katere je ta klanec pri naj' večji previdnosti voznikov provzroČO.
{Stanje šolstva v NoTomelkem okraji 1. 1884—85.) V tem letu je bilo v tem okraji 21 enorazrednic, 6 dvorazrednic in 2 čveterorazrednici. Celodneven pouk je bil na 8, popoludneven na 21 šolah. Bilo je 25 slovenskih, a 4 so bile nemške Šole ; 27 Šol je bilo za oba spola, 1 je deška, 1 dekliška šola. Na novo se je otvoril 1 razred (na dvorazrednici na Mirni). Šolska poslopja bo v obče dobra; tudi zdravstvene razmere zadostujejo. Šolsko pohištvo pa le po nekem zadostuje. Zasebne ljudske šole ni bilo nobene, bile so pa tri šole za silo. V šolo je hodilo 2268 dečkov in 2119 deklic, ukup 4387 otrok. Za šolo godnih otrok se je štelo 5882 (3042 dečko, 2840 deklic). Y primeri se šolo godnimi otroci kaže se, da se je hoja v šolo od lanskega leta nekoliko izboljšala. V srednje ali druge Šole je hodilo 39 otrok, 4 so se doma poučevali. Tesno aH duševno za šolo nezrelih otrok je bilo 96. Takih otrok, kateri radi velike oddaljenosti^ radi po-mankanja šol in razredov, radi revščine niso mogli v šolo hoditi, je bilo 1142. Od šole oproščenih (v smislu § 17. postave od 29. aprila 1873 1.) je bilo 562 otrok, zaponavljavno šolo je bilo 1151 godnih, hodilo jih je pa v šolo
919. Učiteljev je bilo 36, učiteljic 5. Poučevalo se je v obče dobro in vedenje učiteljev je bilo lepo, skoro bi rekel — prav dobro.
Kmetijski napredovalni šoli ate bili samo 2. Delavnost krajnih šolskih svetov je bila le srednja. Od nadzorovanih 38 razredov jih je bilo 20 prav dobrih, 12 dobrih, 5 srednjih in 1 nezadosten. Šolskih otrok je šolo zanemarjalo 383, t. j- 18%. Šole za silo (3) so štele 82 otrok, — 27 učiteljev ima spričevalo učiteljske sposobnosti, 7 spričevalo zrelosti, 2 sta hila brez spričevala. Učiteljice (5) inaajo vse uže drugo spričevalo. Na 3 slovenskih šolah se je nemščina obligatno poučevala, na 1 pa prostovoljno. Na 19 šolah se je nekoliko v telovadbi, na 17 pa v ročnih delih poučevalo. Šolarskih knjižnic je bilo 24 z 2246 zvezki. Okrajna učiteljska knjižnica je štela 357 kujig v 455 zvezkih. Občine so imele 25 lastnih poslopij 1 pa najeta poslopja ; od teh je bilo 9 prav dobrih, 12 dobrih, 6 povoljnih in 2 nepovoljni poslopji. 14 šol je preskrbljeno s predpisanimi učili, 15 pa ne z vsemi. Šolskih vrtov je bilo 25. Na šolskih drevesnicah raste 11.999 dre-vesec, Pocepljenih je 2416 drevesec. Letos je bilo 1212 drevesec cepljenih.
(Stari zvonovi.) Gorska podružnica, župe sv. Križa pri Turnu na Dolenjskem, dala je bila letos zvonaiji g. Zamaži v Ljubljani preliti svoje tri jako stare zvonove, namreč: liti so bili prvi 1430, drugi 1431 in tretji 1432 leta. Pač velika starost teh zvonov ! Kajti že pred polpe-timi stoleti so našim pradedom slavo božjo ozna-njaU.
(Toča pobila.) Iz Mokronoga se piše: Pobila je toča v vaseh Gorenje, Srednje in Spodnje Lakovnice, dalje v Pavli Vasi, v Tršini, na Krzinjflkem Vrhu, v Zalogu in na Vinem Vrhu. Škoda je velika ; zelo trpela je ajda in sadje, posebno pa je obžalovati škod» po vinogradih. — Balje poroča se iz Rake, da je isti dan toča napravila veliko Škodo na polji ia v vinogradih po vaseh Celine, Jelenk, Gradiše, Koritanca, Podulce, Vrh, Senice in Cirje. — Ravno tisti dan uničila ja toča veliki del pridelka vasem Debenc, Bačje, Ostrožnik, Gorenja Vas, Ribjek, Sv. Križ, Pugled in Brezovica. Pred ta dan pa je toča razsajala po občini Št. Jarnej in je veliko Škode napravila vasem Breska Vas, Gorenja Gomila, Ćadeš in Draskovec. Tudi med Trebnjem in Mirnopečjo je toča bila. Pa tudi drugod.
(Strela udarila.) Iz Toplic na Dolenjskem se piše : Dné 5. avgusta udarila je strela T hlev posestnika Andreja Pečaveija ter ubila 3 vole, vredne 230 goldinarjev. Iz tega hleva odskočila je v sosedni hlev Josipa Zbašnika ter ondi usmrtila jednega koštmna.
(Mrtvega našli.) Z Rake v krškem okraji se poroča: Daé 16. avgusta nasel je nek hlapec fanta Lojzeta Jakliča iz Jarćeka mrUega na neki njivi. Ker je imel ta veČ udarcev na glavi, sumi ae po pravici, da se je dogodil zloSin ÍD to tim bolj, ker je bil prej ta dan v neki gostilni v Slemenu pretep, katerega ee je tudi ubiti udeleževal.
(Čudni bolnik) je v Malih Dolah pri Velikem Gabru; star 68 let, in je živel 52 dni ob samej čisti mrzli vodi, ter je popolnoma ozdravel. Nam se sicer to neverjetno zdi, ker pa naročnik „Dol. Novic" J. M. iz M. to za gotovo trdi, povemo, kakor on poroča.
Ajda kaže — v kolikor so došla porofiila — v Galieiji dobro. Druga setev na plaaiaakih in kraških tleh se je zaradi suše zakasnila.
Pozni krompir in repa potrebajeta akoro po vaeh krajih izdatnega de^a, da se bosta mogla razvijati, Ce pride kmalu dež, pričakovati je pri obeh, osobito pri ropi, obilo pridetka. O gnilobi krompirja niso se od nikoder doàle pritožbe.
Zgodnjega krompirja pridelalo se je ua Solnograškem in Koroškem te srednje.
Hmelj obeta v nekaterih ôeskih krajih srednjo, v Galioiji in na Gorenjem Avstrijskem dobro srednjo letino.
Gledè vinske letine dohajajo od vseh atraaij ngodna poroCila.
Od pečkatega sadja pričaknje se boljša tetina, nego mnogo let sim; ëespelj pa bode po nekaterih krajih mnogo, po druzih skoro nič,
■i' 1
t
K
Razne vesti.
* (Množitev človeštva.) V našem stoletji se prebivalstvo v Evropi in Ameriki neizmerno naglo množi. Leta 1788 štelo se je v Evropi 145 milijonov )rebivalcev, zdaj pa biva na istem prostora 350 mili-■onov Ijndi, in še veliko več bi Jih bilo, ko ae bi vedno selili odtod v druge dele sveta, zlasti v Ameriko, kamor jib le iz Nemčije odhaja do pol milijona na teto. Če ae bo človeštvo v prihodnjem stoletji v isti razmeri, kakor v sedanjem času množilo, potem se bode Čez 100 let tisoč milijonov tjndi v Evropi tlačilo. Severna Amerika pa jih bode Itela 800 milijonov. Angleški učenjak Griffen, ki je nedavno v Londonski statistični družbi govorit o tej množitvi prebivalstva, računal ]e, da ae je v poslednjih stotetjib pomnožilo prebiva stvo na Angleškem od 12 milijonov """ onov, tedaj za 200''/o, na Rnskem od 27 onov ali za 260®/o, na Nemškem od 15 onov ali za 2007q, na Francoskem od 25
__ _ - ____onov aLi za 50%, ^na Avstrijskem od 20
na 38 milijonov ali za 90Vo' Ce bi prebivalstvo raslo po istih odstotkih, bito bi 1985, leta v Evropi in Ameriki 1000 milijonov Angležev, ker se je prebivalstvo v severni Ameriki v tem časa od 41/2 na 62Va milijonov namnožilo. — Kako bode treba ljudem pridnim in varčnim bití, ko jih bode toliko na svetu.
„Slov. Nar.«
na	36 mili
na	98 miti
na	45 mili
na	37 mili
Letina v Avstriji.
Iz porofiila poljedelskega ministerstva o letini sredi avgnata t. t. posnemljemo naslednje: Rž obnesla se je sploh srednje; slama bila je slaba, zrnje boljše, V nekaterih krajih Galicije jej je mnogo škodovalo neugodno vreme ob žetvi.
Pšenice pridelalo se bode le srednje.
Ječmena se je z nekaterimi malimi izjemami pridelalo le srednje. Zrnje se sieer hvali, vender je po nekaterih krajih mu mnogo škodovalo neugodno vreme (v Galieiji), ko je delal zrnje in dozoreval.
Ovsa pridelalo se je todi te srednje; slama bila je posebno slaba.
Sočivje obeta, izimai fižol v Koroški in grah v vzhodnji Galioiji, tudi te srednji pridelek.
Bolj vesela pa 80 poročila o koruzi (tnršioi), katera obeta dober in obilen pridelek.
Opravki meseca kimovca.
Kar je se otave ostalo, naj se pokosi, dokler BO se bolj gorki dnevi. Pesino in zelno perje se obira in svinjam in živini pokuha. Tndi koruzna slaiia naj se požanje ia živini poklada. Ozimna žita sej, da pred snegom se dobro obrastejo. Proso se požanje, omane in posuli. Ta mesec se večinoma vse s polja spravi, kar je dozorelega. — Kedar začne že slana padati, ne sme živina zgodaj na pašo. Sadje lepo obiraj, kar je boljšega, shrani za zimo, kar je slabejega pa posuši a i porabi za mošt. Tudi od sadja pečke nabiraj in jih posadi na primeren kraj, da si novih drevesce izrodiš. Krompir lepo shrani in preberi, da ne bo gojil. Glej, da slaba zemljišča z blatom in dobro prstjo zboljsaŠ. Kar so baČete nabrati mogle, so nabrale, in zdaj se jim mêd izreže, kar ga same ns bodo potrebovale. Bezgove zrele jagode, patersitj, žaU bel in druge koristne rastline se nabero in aa potrebo shranijo, — Za mošt in vino pripravljaj posodo, sode, kadi, prese itd. Na vr u so poseje aimska salata ia zelje. Posadi se tudi zimska čebnla in češenj.
Smernice.
Kako priprosto kmečko ljudstvo raxnme nemški „hoehf" V neki večji vasi na Kranjskem je imovit sta-ninar in krčmar svojim raznhn gostom napravil večerno veselico z dvema godbama: ena kratkočasil» je žejne pivce v spodnjem prostoru nove hiše; tu j« igrala „raesengasta" muzika; na vrtiču igrali so pa „kostrunova čeva" (štrajh). To na vrtičn bito je vso židane volje, spuščali so se v zrak tndi raketi; govorilo se je slovensko in nemško. Pri napitaicah nemških slišal se je „gromoviti" hoch! hoch! Kmečke ženske, ki so zunaj stale in ta nerazumljivi »hoch" slišale, govorile so potem med seboj: Kaka nesreča se je neki zgodila danes tu na vrtn, ker vpijejo: „noh, uoh!" Kaj pa jeto uoh! nohî — Pri naa je navada, da tako zdihujemo, kedar nas kaka nesreča zadene ali če sa kdo močno vstraši.
Neki mož pride v krčmo in poprosi eno klobaso. Se mn tudi postreže. Mož vpraša natakarico: Koliko stane klobasa? Ona odgovori: „Dvajset krajcarjev". Mož molči ; kar ga vpraša natakarica : Oče, hočete se soli in popra zraven? — E, hudimaa; nočem, saj je zadosti stana.
■ K)!

Pri Beki hiSi so èevljarja {šoštaija) imeli. Mati eo skuhali polno skledo štrukljev in Da kolćeke zre-Kane t »kledi na miao prinesli. Prej so pa otrokom naročili, da naj počasi jedo io jemljejo le po en košček na enkrat. Šuštar pa je bil dva nabodel; otrok Tà viditi nevoljen postane in se kremži. Ko mati řez prag T hiio stopijo, Andrejček na ves glas zavpije: Mati! — anstar je pa dva vzel!
Sejmi na DolertJsTcem.
Ehié 1. septembra v Eadečfth, Višnji gori, 7- sept T Zagrađen; 9. sept, y Lasicah in Bu-šeći vasi; ponđeljek po malem Šmarnu v Št. Vido pri Zatičini; 14. septemb, v Žužemberku iu v Brusnicah.
Loterijske srtike.
Trst 14. avgusta 51 31 14 25 16
„ 29. avgusU firadec 22. avgusta
34 41 65 17 28 82 51 18 62 80
Za prihodnje šolsko leto priporoča
Šolske knjige
in vse za šolo potrebne stvari
J, KRAJEC v N&vem mestu.

Proda se iz proste roke hiša štev. 157 V Novem mestu z najlepšim razgledom po okolici, z velicimi lepimi sadnimi vrtovi tik hiže, posebno pripravna za kacega mniiovlj enega dnhovna ali uradnika. — Več o tem pove lastnica ravno tam, ali pa tndi opravništvo „Dol. Nov." I62—aj
bi rad stopil meščanski učenec, ki je tretji razred (enako 3. realki) s prav dobrim vspehom dovršil. — Več o njem pove ravnateljstve meščanske Šole v Krškem. [03]
Y ta
Šivalni stroji.
F
■CO
k
V
Najbolši slove Singer-in CIrkular šivalni stroji 25 letnim poroštvom (ga-raneijo) prodaja od 40
naprej
Šivalni stroji.
\
» ta

i
J
Pri graiiilnl
Thurn Gallenstein
na Dolenjskem
se naslednje stvari proti prav ugodnimi pogoji d» najmanj tri leta v najem dajo:
MIÎE ÍQ	^ najboljšem stana pri vedno
1.	m m lU itt^tt obilni vodi, ako bi kdo želel, se tudi zraven dado njive in travniki.
2.	Lepo aronđirano posestvo
skim poslopjem 13 oralov, 1077 □ sežnjev njiv,' 13 oralov 1248 □ sežnjev travnikov, en oral 1178 QseŽ-njev pašnikov in 10 oralov 1121 □ sežnjev hoste za pridobitev stelje. Ta kmetija se tudi proda.
3.	Več njiv in travDttov, iS
se tudi lahko primerna stanovanja dado.
Več o tem se izvé pismeno ali ustmeno pri oskrbnistvu graječine Thurn Sallenslein, posta Sv. Križ na Dolenjskem,	[68—2]
-V

Mlin
stoječi sredi trga Žužemperka, na moSni stanovitni Krški vodi, iz 7 tečaji, 8 stopami in vso opravo ia popolnoma dobrem stanu, se odda ua merico in z prav ugodnem pogojem izurjenemu oženjenemu mli-naiju takoj aH pa ob novem letu, bolj natanko se izvé pri podpisanemu lastniku.	[54—3]
Frauc Pehaiii,
lastnik mlina in dveh vodnih žag v Žnžemperku,
ar*-^


J
Kdor se hoće dobro nasmejati,
naroči naj se na
urjev Koledar,
katerega izda
uredništvo „JURIJA S PUŠO'' v Trstu oktobra meseca t L za leto 1886>
Jnrjev koledar imel bo obilo zanimivega smešnega berila, pripovedek in pravljic, smešne prigodbe v prozi in poeziji, vse z lepimi podobami okinčano. Jurij je tudi prerok in bo prerokoval, kar se do sedaj nobeden ni, ker ima železno dušo, se ni bati, da bi poginil, ampak bode bril burke da bo smeh. — Ceua mu je samo 55 kr. — Denar in pisma naj se pošiljajo: upravnižtvu „Jurija s puèo v Trstu, [56-3]
Pri Otoški grajSčini je	[52-3]
m^ 800 veder ^
dobrega čistega vina od leta 1879., 1881. in 1884., po 6 do 16 gld. Teder, naprodaj, katero se tudi na drobno po vedrih proda.
OdrOT^rni nradaik,	ia laloÍDik i. Kr^ec.
VoTomeito. — Natiinil J. Sr^ec.