Pvitniua plačana t gotovini. IZHAJA VSAK T0RBK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Storilki Din 1*60. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. f ^lelou St. 2552. Ljubljana, v soboto, dne 14. decembra 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 146. Skupka konferenca gos^eders&i med&tmmkov w Btsegradu Kakor smo že poročali, se je začela v torek popoldne v prostorih beograjske trgovske zbornice skupna konferenca gospodarskih predstavnikov iz cele naše države. Konference »o se udeležili predstavniki vseh zbornic, razen podgoriške, kakor tudi predstavniki Centrale industrijskih 'korporacij. Konferenco, ki je bila .sklicana na inicijativo ljubljanske zbornice za TOI, 'je otvoril član te zbornice g. direktor Anton Krejči iz Ruš. Po formalni otvoritvi je bil za predsednika konference izvoljen domačim predsednik beograjske trgovske zbornice g. Mil ut in Stanojevič. Prvo vprašanje dnevnega reda je bila razprava glede skupnih predlogov m revizijo splošne carinske tarife. 0 tem vprašanju je obširno poročal tajnik ljubljanske zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. O referatu samem in o sprejetih resolucijah bodemo obširneje poročali v eni prihodnjih številk našega lista. 0 zakonu glede osnovanja zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je podal izčrpen referat generalni tajnik zagrebške zbornice za TOI g. dr. A. Čuvaj. Poročal je tudi o načrtu pravilnika za poslovanje in organizacijo tega zavoda. Diskusije o tem vprašanju se je udeležil tudi načelnik ministrstva trgovine g. dir. R. Steimmetz in inšpektor J. Grgaševič. iNato se je razpravljalo glede zakona o kontroli izvoza poljedelskih pridelkov. Glavni tajnik beograjske trgovske zbornice g. Svetislav Marodič je obširno poročal o koordinaciji dela in kooperaciji med našimi zbornicami. Sledil je še referat tajnika splitske zbornice g. S. Boškoviča o razširjenju delokroga zbornic in referat tajnika (industrijske zbornice g. Dragana Miličeviča o industrijski statistiki, o čemer bodemo tudi še obširneje poročali. Ob koncu razprav se je sklenilo, da se vrši prihodnja konferenca vseh gospodarskih zbornic v prvi polovici aprila 1930. leta v Dubrovniku in Podgorici. V petek se je nadaljevala skupna konferenca v prostorih beograjske obrtne zbornice. Na konferenci je podal tajnik industrijske zbornice g. D. Miličevič poročilo glede uveljavljenja mednarodne konvencije o carinskem premirju. Po izčrpni diskusiji je bilo glede tega važnega vprašanja precizirano naslednje stališče: Ta konvencija je po svojem duhu in besedilu sestavljena tako, da hoče stabilizirati carinsko politiko v posameznih državah. To stremljenje vsebuje že samo na sebi osnovno hibo, ker predstavlja sedanje stanje carinskega ustrojstva ogromne neenakosti. Te neenakosti se izražajo v nesorazmernih carinah in v neprimerni carinski zaščiti posameznih držav, tki gre v posameznih primerih in pri-merjaje jo z današnjo carinsko politiko v naši državi uprav do skrajnosti. Države, kakor n. pr. Španija. Romunija, Poljska, Francija in druge 'imajo mnogo višjo carinsko zaščito nego naše gospodarstvo. Ta zaščita dosega pri,nas povprečno 34%, med tem ko imajo druge države 50 do 99 odstotno. Zato je jasno, da bo to premirje koristilo le onim državam, ki so bile v svojem profesijonizmu naj-brezobzirnejše. Ako globlje in pravilno proučimo posledice, ki jih bo imela ta konvencija v sedanji obliki, potem je na dlani sklep, da bo nekim državam omogočila vsestranski gospodarski razvoj, dočim bo drugim preprečila ali celo vezala njihova sredstva za napredek in za njihovo eksistenco. Ta usoda izhaja že iz tega, da so mnoge države šele v polnem razmahu politično - gospodarskega razvoja in da si šele ustvarajajo pogoje za svoje sedanje in bodoče življenje. Vse to se v praksi izraža v živahnejšem delovanju, z izpremembo agrarnega ustrojstva, z novimi soci-jalnimi in duhovnimi potrebami itd. Vse to je izraz gospodarskih inicijativ za ustvaritev novega narodnega življenja. To prakso v vseh njenih manifestacijah pa bi hotela konvencija o carinskem premirju zavreti in zaustaviti. Naše zbornice in gospodarske organizacije ne vidijo v konvenciji niti ene možnosti, ki bi mogla služiti kot jamstvo proti gospodarskim in socijalnim nevarnostim v posameznih državah zaradi porasta prebivalstva in poostrenega valovanja emigracije. Konvencije ni nadalje moči spraviti v sklad z najosnovnejšimi interesi našega domačega gospodarstva tudi iz teh razlogov: Mi smo svojo gospodarsko zaščito zgradili postopoma, upoštevaje pri tem organski razvoj na§e proizvodnje. Izogibali smo se skrajnostim im zaostritvam naših mednarodnih gospodarskih odnošajev. V dokaz služijo ta-le dejstva: Mi smo se od vsega začetka ločil/ od nekih drugih gospodarsko mnogi bolje organiziranih držav s tem, da smo vztrajali na načelu največje in brezpogojne ugodnosti pri izmenjavi gospodarskih dobrin z inozemstvom. Mi smo sestavili in vporahljali carinsko tarifo, katere povprečna višina je daleč izpod onega, kar so sprejele mnoge države v naši bližnji iin daljni okolici. V svojih trgovinskih pogodbah smo vezali več kakor polovico svojih tarif. Mi smo že leta 1922 — torej med prvmi v Evropi — ukinili vse uvozne in izvozne prepovedi in smo kot prvi sprejeli inicijativo Društva narodov za odstranitev mo- l tenj in zaprek mednarodne trgovine. Druge države tega niso storile. Pač pa so medtem razširile zaščitno politiko za svoje gospodarstvo. Zaščitili so celo taka področja gospodarskega udejstvovanja, za katera nimajo niti prirodnih pogojev. Mnoge države so časih celo s silo oteževale izvedbo celo takih sporazumov mednarodnega značaja, ki so jih same potrdile. Posledice tega stanja čutimo na vseh koncih in krajih. Te reperkusije čutimo na našem zmanjšanem izvozu, na poslabšani potrošnji v notranjosti, na padanju rentabilnosti vseh vrst udejstvovanja, na vedno večji konkurenci inozemskih proizvodov. Zato smatrajo zbornice in centrala industrijskih korporacij za svojo dolžnost, da gornje okolnosti naglasijo in podčrtajo, da pa navzlic temu izjavijo, da sprejemajo vse ukrepe za ureditev mednarodne gospodarske in zaščitne politike, ker so globoko prepričane, da vodi sedanja neurejena zaščita v neizbežno gospodarsko anarhijo. Primerni ukrepi te vrste so nujno potrebni in z njihovim pravičnim izvajanjem bo ozdravljeno sedanje stanje na carinskem področju med posameznimi državami. Ustalitev tega stanja i bi pomenilo ovekovečiti neenakost razvojnih pogojev. Zato je potrebno, ako naj se s carinskim premirjem urede gospodarski odnošaji med državami, da se vpoštevajo tile predlogi: 1. da se naj predhodno ravnoprav-no izvede proporcionalna carinska zaščita po gospodarski strukturi posameznih držav, upoštevaje pri tem njihovo ustrojstvo, razvoj in njihove nujnosti, z drugimi besedami, da ni dobro izvesti konsolidacijo carinskega reda v gotovem času, to je da se veže na gotov rok. 2. da se z vsemi napori, ko bo konvencija stopila v veljavo, omogoči izvajanje načela o nedopustnosti vsakršne rezerve glede na .agrarne carine, ki obstojajo v raznih državah. 3. da se v konvenciji jasneje formulirajo določbe o dumpingu in predvidijo sredstva za učinkovitejši postopek, ako se pojavi. 'Posebna deputacija je izročila kompetentnim mestom smernice in vse sprejete predloge. Nove številke o trgovini med Jugoslavijo in češkoslovaško. Mesečni pregled o zunanji trgovini Češkoslovaške za mesec oktober navaja izvoz iz Jugoslavije v češkoslovaško s 26.800.000 Kč. Od januarja do konca oktobra 1929 je odnosna številka 264,729.000 Kč. Izvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo je izkazan za oktober s 111,317.000 Kč, vseh prvih deset mesecev z 813,239.000 Kč. Najvažnejši predmeti izvoza iz Jugoslavije v Češkoslovaško v mesecih januar do oktober so bili sledeči: tobak 44-9 milijona, žito, sladje, sočivje, moka in močnati produkti 42 2, klavna in vprežna živina 47-2, živalski produkti 26*1, kemične pomožne snovi in kemični produkti 21-56, sadje, zelenjava rastline in njih deli 20 4 milijona. V skupini izvoza iz Češkoslovaške v Jugoslavijo v prvih letošnjih 10 mesecih so na prvem mestu bombaž, bombaževa preja in iprejmo blago z 283-78 millj. Kč, nato železio in železnina s 124-75, volna, volnena preja in tozadevno 'blago 114-97, stroji, aparati in sesltavine iz lesa, železa alti nežlahtnih i kovin 52-51, usnje in usnjeno blago 36-86, lam konoplje, džuta itd. ter tozadevna preja in blago 30-23, steklo in stekleno blago 26-6. Gornje številke nam povedo, kako močno pasivna je naša trgovina s Češkoslovaško; v oktobru je bilo razmerje 26-8 proti 111-3, v vseh prvih desetih mesecih pa 264 7 proti 813-2. Nedavnio smo v daljšem članku opozarjali na to in smo tudi omenili, da s« pasivnost jugoslovanske 'trgovine v primeri s češkoslovaško od leta do leta množi. OBRESTNA MERA. Prav pred kratkim je znižala Avstrijska banka obrestno mero od 8 na 7'A %, sedaj beremo o Angleški banki, da je obrestno mero na novo znižala, im sicer °d 5'A na 5%. Avstrijske banke in hranilnice so Narodni banki takoj sledle s primernimi odredbami. Tudi na jugoslovanskem denarnem trgu se stalno javlja olajšanje, denarna likvidnost pri bankah je velika. Raounijo na še na-; daljino zboljšanje denarnotržnih razmer ! in iposebno še z ojačenjem inozemskih ; ponudb kapitala ter inozemskega glaiv-j ničnega dotoka. * • ft Gospodarska kriza Nemčije. V zadnjem času so se množile vesti o zlomih nemških itvrdk in denarnih zavodov, in novi insolvenčni val je vzbudil veliko pozornost. 0 tem piše sekcijski šef dr. Fr. Gaertner: lNazadovanje delniških vrednot na berlinskem efektnem trgu po dobi najvišjih tečajev cenijo na 6 milijard mark, od koje vsote odpadeta ca. dve milijardi na tekoče leto. Sicer se v bilancah delniških lastnikov to ne . pozna v polni meri, a izgube so vsekakor ogromne. Ne zadenejo samo špekulantov, temveč itudi industrijce in trgovce, kojiih kreditna baza je z razvrednotenjem njih efektnih de-potov občutno zožena. Najvažnejši vzrok za dvig in za padec je dotok inozemskega kapitala, ki je dohajal zlasti v letih 1806/27 potom javnih in zasebnih posojil. Ustvarjena je bila umetna konjunktura, ki se je ustavila slednjič na borzi in je pognala kvišku vrednostne papirje. Špekulativna udeležba širokih plasti prebivalstva je ito gibanje na hausse še podžgala. Ko sta pa rastoča denarna potreba newyorškega trga in naraščanje špekulativnega zanimanja ameriškega občinstva placiranje nemških listin zmeraj bolj otežkočala, se je morala Nemčija — prisiljena im za široke kroge popolnoma nepričakovano — omejiti na svojo lastno glav-riiono moč. Trgovina in industrija sta si skušali pomagati naijprvo s prodajo efektnih paketov. Bolj ko se je ta tendenca širila, tembolj je padala sprejemna moč trga. Pripomogle so k temu še nadaljne okoliščine. Najprvo je dividendna politika mnogih nemških delniških družb ozlovoljila ravno one kapitaliste, ki kupujejo delnice kot naložilne vrednote. Uprave so rajši za kakšno new-yoršlko posojilo dale sedem odstotkov in več, kot pa da bi omogočile delničarjem udeležbo na donosih konjunkture. Sicer so uprave utemeljevale svoje postopanje z že visokimi delniškimi tečaji, z velikimi stroški bančnih kreditov itd., kar je bilo vse precej utemeljeno; a posledica je bila vendarle ta, da je ono občinstvo, ki pride vpoštev za trajno placiranje industrijskih vrednot, rajši imelo v New Yorku naložene listine nemške industrije; rentirajo se s 7 do 8%, glasijo se na dolarje in nudijo kolikor mogoče veliko varnost proti padcem konjunkture. Druga okoliščina, ki otežkoča financiranje industrij in stanovanjskega stavbarstva, je 10-odstotni davek na donos kapitala. Tretji usodni vzrok pičlosti kapitala je finančna politika mnogih mest. Lahkota, s katero so se mogla v letih 1926 in 1927 placirati v New Yorku mestna posojila, je dovedla do izvršbe raznih projektov. A ti projekti niso bili vsi zdravi: častihlepje nekaterih županov in tekmovanje mest med selboj je dovedlo do realizacije tudi takih načrtov, ki nikakor niso v skladu z bogastvom in z dohodki povojne dobe. Opomini dr. Schachta se niso zadosti upoštevali, in to tem manj, ker so tudi ameriški posredovalci denarja težkočo placiranja v New Yorku predstavljali le kot začasen pojav. Tako so si pomagale mestne finančne uprave s tekočimi dolgovi, k čemur so pritegnile v prvi vrsti hranilnice Občinske bančne zavode in njih zveze. Zgledi so vlekli, in mesto je sledilo mestu. Sedaj so javni kreditni zavodi, deloma tudi velebanke, obremenjeni is poldrugo milijardo mark ki alk orodni h občinskih dolgov, kojih mobilizacija je sedaj komaj možina. Na Deri in pride nad 400 milijonov mark. Zborovanje nemških mest je izdelalo sedaj sanacijski program, ki načeloma [prepoveduje nove investicije, zaenkrat za eno leto. Napravili hodo tudi urade, ki naj proučujejo vprašanje mestnih posojil. Sicer 'naj se pa za odplačilo tekočih občinskih dolgov porabijo sredstva hranilnic, in sicer v prvi vrsti njih prirastek. Prva posledica krize 'je ta, da morajo^ omejiti mesta gradlbo stanovanj. Vobče se pa gospodarska kriza pozna najprvo v zaključnih industrijah. Število brezposelnih strokovnih delavcev v 'tekstilni industriji je naraslo n. pr. od 4-4% vpisanega strokovnega delavstva v letu 1927 'na 1‘1'1% v letošnjem septembru. Kovinska industrija pa ne kaže še nobenega padca, produkcija črnega premoga in koksa ne pada, rjavi premog je v znamenju polne konjunkture. Pri kovinski industriji se visekakor ugodno poznajo posledice racionalizacije. A strojna industrija kaže že padec v naročilih. Naraščanje konkurzov in poravnalnih postopanj ter meničnih protestov nas opozarja na težkoče v razdelitvenem aparatu blagovnega Obtoka vsled »slabljenja zadnje roke. Industrija se hoče razbremeniti z ekisportom in se udi, da dovoljuje v eksportu velike popuste. Vsekakor je izvoz v zadnjih mesecih močno narasel, uvoz pa padel. Ta pojav je v naravni zvezi s pomanjkanjem inozemskih posojil, kojih dotok se je mogel realizirati vendarle v blagu in je moral imeti za posledico pasivnost nemške 'trgovske bilance. Od poletja naprej je bilanca aktivna, posledica dietnega zdravljenja. ki jo je naložil nemškemu gospodarstvu New York. To zdravljenje sicer boli, a je okrepilo pripravljenost, da se odpravi zlo z lastnimi sredstvi. 'Z bližnjo haaško konferenco in s končnim sprejetjem Youngovega načrta se izvrši nemška finančna reforma, ki bo odločilnega pomena za na-daljno oblikovanje gospodarstva. Reformirati ise bo morala dohodnina, izdelati se bo moral resen varčevalni program javne roke itd. Le 'tako se bo mogla kriiza odpraviti. Iz Amerike same ne more priti pomoč. Zakon o zatiranju rastlin-skih bolezni in škodljivcev. Nj. Vedioainstvo kralj je na predlog ministra poljedelstva predpisal in proglasil zakon o pobijanju bolezni in škodljivcev na kulturnih rasti«nah. Zakon ima 24 členov. Pred vsem predpisuje, da je vsak lastnik ali zakupnik zemlje dolžan obvarovati rastline pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, in se ravnati po predpisih vladnih organov in ustanov. Dalje govori zakon o dolžnostih državnih strokovnjaških organov im državnih poljedelskih ogledinih in kontrolnih postaj glede uničevanja rastlinskih bolehni in rastlinskih škodljivcev. Občinska oblastvia so dolžna ukreniti vse potrebno za pobijanje bolezni na rastlinah. Za zatiranje gotovih škodljivcev se &mejo deliti nagrade iz občinskega poljedelskega zaklada. Ban je dolžan za pobijanje rastlinskih škodljivcev in bolezni predpisati metode in potrebne ukrepe. V dolžnost bana spada tudi zatiranje kobilic. Stroške nosi polovico država, četrtino banovina, četrtino pa zainteresirana občina. Naposled govori zakon o pritožbah in kaznih. Denarne kazni gredo v blagaljne občinskega poljedelskega zaklada, odnosno državnega poljedelskega zaklada. Zakon dobi obvezno moč BO dni po objavi v Službenih no-vinah. Kvalitetn mamka X 0 IM 9 M n N k 2 O V i diSave znamke SLON' SLAVNA ZALO®A F. ŠIBENIK m Zahtevajte povsod 1 AVSTRIJSKI ZVEZNI KANCELAR O GOSPODARSKEM POLOŽAJU AVSTRIJE. V velikem španskem dnevniku »El DEBATE« je priobčen razgovor njegovega dunajskega dopisnika Sanda z avstrijskim zveznim kancelarjem Sohober-jem. Glede gospodarskega položaja Avsitirije in njenega posojila pravi Scho-ber: »Inozemsko posojilo je za Avstrijo potrebno. Avstrija more potrebne investicije izpeljati tedaj, če dobi kredit; ona potrebuje denar za investicije v poljedelstvu, za razvoj njenih vodnih sil, za zgradbo njenih promejnih potov, zlasti za ojačenje njene industrije itd. Avstrija hoče živeti in hoče svetu pokazati, kaj zmoTe, a ne razpolaga s kapitalom, ki je potreben, da svoje gospodarstvo na novo poživi. Ce bo dobila potrebna sredstva, bo podala Evropi in vsemu kuJitumentu svetu dokaz svoje nove zmožnosti in moči. Avstrija se je v zadnjih desetih letih tako dvignila, da obstopi opravičeno upanje, da smatra svojo nalogo v evropski na rodni družini za resno in da hoče biti polnovažen čili tel j miru v Evropi.« NAZADOVANJE KONZUMA VINA V SLOVENIJI. Znani vinarski strokovnjak g. Andrej Zmavec se bavi v zadnji številki mesečnika »Naše gorice« z vprašanjem nazadovanja ikonzuma vina v Sloveniji in navaja, da je bila leta 1924. pobrana trošarina na vino v Sloveniji na 480.500 M vina, leta 1927. na 385.300 hi in leta 1928. na 352.300 hi. Posebno se je znižal konzum vina v buteljkah. V letu 1924. se je za trošarini k) 99.900 hi in leta 1928. 53.800 hi vina v 'buteljkah. ŽELEZNICA IN NARODNO GOSPODARSTVO. O tem predmetu je predaval na tehniški visoki šoli na Dunaju prometni ravnatelj Sedlak od avstrijskih zveznih železnic kat konzumentinji najrazličnejših gospodarstva na oblikovanje prometa, o postanku in pomenu voznega reda, o zveznih železnicah, o tarifni politiki itd. Nato je razpravljal o stanju zveznih železnic kot konsumentin najrazličnejših pridelkov in izdelkov narodnega gospo- r darstva in je pokazal, da so železnice največji 'konsument državnega telesa. Avstrijske zvezne železnice dajo narodnemu gospodarstvu Avstrije vsako leto okoli 700 milijonov šilingov, deloma indirektno v obliki osebnih dohodkov, deloma d rektno v obliki izdatkov za prometni materija! m prometna sredstva, za ohranitev in cubnovo železniških naprav, torej tudi za gradbe in dobave. Trgovina. V Osijeku se bosta vršila v letu 1930 dva velika sejma, ki bosta spojena z gospodarskimi razstavami, prvi od 3. do 12. matja, drugi od 30. avgusta do 8. septembra. Prijave se sprejemajo že sedaj. Trg vojvodinskega hmelja je bil v zadnjem času nekoliko boljši, a cene so se gibale na višini prejšnjih nakupov. tiki port kavčuka i/. Malajskih držav je vsktd u'k njene omejitve v produkciji narasel v prvih 11 letošnjih mesecih pjoiii isli dobi lanskega lela za 186.760 Ion na 528.680 ton, to je za 55 odstotkov. Produkcija egiptskega bombaža je po zadnjih cenitvah navedena s 7,916.000 kantari. 1 kantar je \\'/ kg. Avstrijska Narodna banka je znižala obresino mero v eskomptni kupčiji od 8 na 7 'A %. Švica je znižala uvozno carino za prašiče nad 60 kg od 50 na 30 frankov in sicer za čas od 2. do 31. t. m. Švica kupuje, kot znano, najbolj Yorkširske prašiče (teža 100 do 120 kg). Tudi ogrski izvoz žita raste; v lanskem oktobru so ga eksportirali 286.000 meterskih slolov, v letošnjem pa 540.000. Ogrska je z dosedanjimi zaključki zdlo zadovoljna; v pirvih štirih mesecih efeportne kampanje je prodala že 3,650.000 meterskih stotov žita. Za pniimer povemo, da je eksportirala Jugoslavija v leiošnjem oktobru 1,380.000 meterskih slotov žita, kar je ca. 250% ogrskega izvoza. Tobačna kriza na Grškem. Med grškimi producenti tobaka se je pojavilo gibanje. ki utegne privesti do krize. Vsled majhnih odkupnih tobačnih cen zahtevajo kmetje ne samo njih zvišanje, temveč tudi osnovanje stalnega urada za financiranje tobačne industrije ob udeležbi inozemskega kapitala. Poljska petrolejska družba »Galicia« izkazuje 492.000 zlatov čistega dobička. Dividende ne bodo razdelili nobene; 25.000 zlatov so dodelili razervne-mu skladu, ostali znesek so pa prenesli na novi račun. Češkoslovaška ena največjih dobaviteljic stekla. V letu 1928 je znašal celotni svetovni izvoz stekla 7-6 m lijard čeških kron. Na tem izvozu je udeležena Nemčija s 25%, Belgija z 19 4% in Češkoslovaška z 19%. Za gradbo mostu med Beogradom in Zemunom je došlo skupaj sedem ponudb, med njim: šest od nemških tvrdk. Rumunska industrija žveplene kisline v zadnjem času kaj hitro napreduje. Pogajanja Rumunije z drugimi državami potekajo le prav počasi; to pa zato, ker od dežel, s katerimi ima Rumu-nija najvažnejše trgovske zveze, nobena noče biti prva, zato da bi pozneje potom največje ugodnosti b la deležna vseh onih koncesij, ki so jih dobile že druge države pued njo. Konkurzov v Avstriji je bilo v novembra 55, poravnalnih sodnih postopanj 134. Špansko stabilizacijsko posojilo bo znašalo 350 milijonov peset, podpisovanje se bo pričelo 1. januarja 1930. Lowenibrau A. G. v Munchenu bo razdelka 15-odstotno dividendo; lani 14 odstotkov. Hranilne vloge v Avstriji so pričele v zadnjem času zopet naraščati in sicer prav izdatno, kar je .posledica političnega pominjenja. Izvoz ruskih vžigalic v Nemčijo je dosegel v oktobru rekordno viSino 3.850,000.000 kosov. Importi iz drugih dežel niso bili pomembni. Tudi eksport iz Nemčije je zelo narasel, vsled velikih nakupov Kitajske in Francije; v oktobru so eksportirali 1 milijardo kosov proti 20 milijonom v lanskem oklobru. Glavni delež pride na Kitajsko. Bolgarija je naročila pri Centralno-evropski skupini železnih tovarn v Pragi 10.000 ton tračnic in železniškega matenijala v vrednosti 12 milijonov Kč. Združene pivovarne d. d. Schvvechai i. dr. bodo razdelile 10-odstotno dividendo; lani 9%. Angleška in Francoska banka sta razpolagali na koncu novembra s sledečimi zlatimi zalogami: prva s 133,700.000 funti, druga s 40.800 milijoni frankov. Padec cen v cinku je zahteval svojo prvo žrtev; velika angleška tvrdka En-gilish Crowen Spelter Co Ud je sklenila, da ustavi obratovanje. Sledile bodo tudi druge obratne redukcije in bodo v teh razmerah najbrž tudi cinkovi rudniki svoje dobave omejili. Racionalizacija v trgovini. Racionalizacija je magična beseda, je izraz, katerega se danes oprijem-'Ijejo vsi narodi, na vseh poljih človeškega delovanja. Racionalizacija ni nič drugega nego organizacija človeškega delovanja, oziroma način tega, po katerem pridemo po najkrajši poti z najmanjšim naporom do največjega učinka. Drugače pove-damo, uporabljajte energijo tako, da se ne utrudite, a kljub temu dosežete velik uspeh. Organizacije dela, ali kakor jo imenujemo znanstvene organizacije, manjka celokupni organizaciji produkcije in konsuma ter njih posredovalcem. Airnerikanci so se tega prvi zavedali in tam se je rodila 'ta nova veda in razvijala se je do sedanje višine. Ni danes v Evropi naroda, ki bi svoje najboljše sile posvetil ravno temu vprašanju. Najboljše glave sveta oznanjujejo, da rešitev iz krize je samo v racionalizaciji svetovnega gospodarstva. V tem zmislu se dela v industriji, trgovini, prometu, v znanosti in umetnosti in v življenju vsakega posameznika. V industriji in poljedelstvu je opažati že velik napredek v tem zmislu. Pa tudi v trgovini ne zaostaja. Marsikdo bi se vprašal, v čem obstoja racionalizacija v trgovini. Trgovina je vendar nekaj, kair zavisi od vseh mogočih zunanjih vplivov, katerih se trgovec ne more ubraniti. Racionalizacija mam pa pokaže, da se da tu dosti narediti in da trgovec, ako zna in je sposoben, lahko kljubuje tudi krizi in hudim gospodarskim pretresi ja jem. Mora pa a vsem svojim aparatom stati vedno na straži. Predpogoj dobro načete racionalizacije je vsekakor organizacija interesentov, to je ljudi gotove stroke. V organizaciji pa ni dovolj, da figu-rira 'ta ali oni samo kot član, mora tudi aktivno sodelovati in to v dobrobit celokupne organizacije. Organizacija brez aktivnosti članov je mrtvo rojeno dete. Organizacija ščiti interese celokupnosti, in se postavi nad po-edinea, ker skupnost gre za gotovim ciljem, ki je v dobrobit vsem. V organizaciji mora črpaiti vsak vse sile in 1 mora se postaviti nad organizacijo in oni, iki so organizirani, zahtevajo od organizacije več nego ji sami nudijo, ako ji sploh, raizen članarine, kaj mu- Varstvu skupnih interesov organizacije pa slede še drugi faktorji, ki zavzemajo važno mesto v trgovini, glavno in najbolj pereče vprašanje pri nas je ekonomija kapitala. To ne zadeva samo velekapital, zadeva v isti meri malo trgovino, kakor trgovski '-cncem. Feri ekonomijo kapitala razumemo ono delovanje in uporabo kapitala, ki stremi za tem, da uravnava obtok denarja tako, da je le ta vedno v obratu in nikdar ne počiv$. K temu je pa potrebna kontrola in nadzorovanje trga, njega potrebe in njega zahteve. Čim hitreje kapital živi, tem jačji je njegov učinek v obliki — dobička. Važno vprašanje so tudi stroški obrata, posebno na one stroške, katere imenujemo standardstroške im ki so Stalni in vedno enaki, moramo polagati veliko važnost. A na sttroške splošno polaga vsak pameten trgovec najivečjo važnost. Važna je tudi analiza trga. Trg sestoji iz več plašiti, in na te posamezne plasti moramo polagati veliko važr post, !z ozirom na njih kupno moč, konstrukvijo njih želja in okusa. Pri analizi trga pride v poštev reklama. Reklama, ako hoče imeti res pravi učinek, mora biti taka, da je usmerjeno do gotove plasti mase, kateri hočemo prodati. Reklama za vse je nesmisel, ker vsem ni mogoče prodajati. Dama z avtomobilom ne bo nikdar stopila v temo in zabasano trgovino. Za njo je velika fina trgovina z velikimi okni, kamor se kmetica ne upa, ker ne odgovarja njeni duševnosti, ni domača. Organizacija reklame ! je točka, na katero sitavj mansiikateri trgovec vse svoje upanje, ker imamo predmete, katere ee proda le z ogromno in dobro organizirano reklamo. Važna točka v racionalizaciji trgovine Priporočajte, prosim, svojim cdiemalcem priljubljene ' , . „ . . NAiGGIiwe izdelke za juhe. Lahka prodala Razpntuja v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Leinlk, Maribor, Cankarjova 26 Dober zasluiek! je tudi izbera prodajalcev oziroma (nameščencev ter njih šolanje. Danes nima amisla, da govorimo »prodajati zna vsak . Ni res. Za prodajanje v trgovini je 'potrebno, da 'ima človek razne duševne in telesne vrline, ki so n e obhodno potrebne za pridobivanje novih odjemalcev. Tehnika pridobivanja naših odjemalcev je stvar rekla-klame, a obdržanja teh je spet stvar osobja. Ako le to nima potrebnih lastnosti, so vsi stroški reklame uničeni. Je še nebroj drugih stvari, katere hočem razjasniti in obdelati v na-daljnih razpravah, v katerih hočem proučiti ameriški siistem dela in ga aplicirati na naše potrebe. Kar se je doseglo v Ameriki, ise da tudi pri nas. Metoda je Ista, samo pota so druga. Znanstvena organizacija dela, oziroma racionalizacija trgovine, ki ni nič drugega nego znanstveno zamišljeno obdelovanje trga, podprto z vsemi vedami, od psihologije in psiho-tehnike pa tja do spretnosti bon tona. Je to kompleks ved, ki ustvarjajo modernega človeka in mu dajejo možnost, da se kl jub krizam in gospodarskim pretresljajem rine skozi življenje v popolno zadovoljitev sebi in drugim, to je trgu. V naši trgovini opažamo zadnje čase, da se giba in hoče korakati vštric z drugimi. Napredek bo ipa hiter in dober le takrat, aiko bomo opazili, da je naš mali in veliki trgovec spoznal /misel organizacije in aktivno sodeluje v njej. Prvi korak k racionalizaciji, to je v boljšo in svetlejšo bodočnost posameznika in države. Racionalizacija je organizacija stvari in reči, in kot 'taka je največja sila, ki zruši vse, kar se ji zoperstavlja. V tem znamenju koraka moderno gospodarstvo in mi moramo za njim. G. Gomišček. Dr. Juri Štempihar: Meddržavna civilna pravna pomoč kraljevine Jugoslavije. f Nadaljevanje.) Za priznanje tujih pravorekov veljajo deloma drugačna splošna načela kot za izvršbe premoženjskih zahtevkov. Do-čim je pri slednjih državljanstvo strank neupoštevano, je pni priznanju v toliko odločujoč čini t olj, da se tuj pravorek /oper lastnega državljana ne prizna. Pravoreki se v teh mejah medsebojno priznavajo ludi v razmerju med on mi državami, med katerimi ni izvršbe za premoženjske zahtevke; zadostuje gola dejanska vzajemnost za priznavanje tudi tedaj, kadar bi se za izvršbo zahtevala diplomatska vzajemnost oziroma se od vzajemnosti sploh abstrahira {Lapajne, 1. c. str. 234). Tako se v razmerju med SHS na eni ter Madjarsko in Ru-munijo na drugi strani priznavajo sta-ležki pravoreki n. pr. v ženitnih sporih, dasi o tem ni nobene državne pogodbe in dasi ni medsebojne izvršbe (prim. Waliker, internat. Privatrecht HI. izdaja, str. 595 sled. in 635 sled.). Prevzemi varuštev in skrbništev po zaiprošenem oblastvu na zaprosilo domovinske oblasti imajo samo na zunaj izglad izvršbe. V stvari to niso. Po splošnih načelih in po meddržavnih pogodbah SHS (češkoslovaška, poljska, avstrijska p. p. pogodba) je za izvršitev prevzema potreben pristanek zaprošene oblasti. Ta ceni samostojno au fond, je-li prevzem v korist varovanca oz. slkiibljenca ali ipa ne. Tu gre torej za akte »pravne zaščite«; ne gleda se na to, je-li prevzem v neposrednem službenem interesu proseče oblasti. Prevzem se izvrši glede varuštva oz. skrbništva v celoti aiti pa samo glede posameznih odločb tekom varuškega oz. skrbniškega postopanja, ki ostane za-naprej pri proseči oblasti (po češkoslo- vaški p. p. pogodbi čl. 28 je samo ta slednja varianta mogoča). Tudi v slučaju prevzema samo posameznih aktov ne gre za pravno pomoč, zlasti tudi ne za »ugotovitve«, temveč za prevzem sa-moslojne razsoje au fond. Za p. p. je sploh značilno, da ni pre skušnje au fond in sicer pni nobeni vrsti p. p. Če se torej reče, da je za meddržavno izvršbo bistveno, da preskušnija au fond ne sme iti preko preskušnje pr držkov, potem ta bistvenost ne leži v tem, da bi se meddržavna izvršba vsled nje razlikovala od meddržavnih dostavitev, ugotovitev, itd. Marveč, bistvenost obstoji pri izvršbi v tem, da sploh ni nikake i z -v r š b e , če gre pre skušnja preko pridržkov. V tem slučaju pride do novega sojenja v drugi državi. Raznoterosti. V sem spadajočih zadevah se izkazuje p. p. ludi brez zaprosila; večinoma torej ni »prosečega« niti »zaprošenega« sodišča. Začasno in v omejenem obsegu poklicana oblast ima dolžnost, da pošlje obvestilo (o slučaju smrti, otvoritvi slečaja) ali da izroči premične premoženjske sklade (zapuščine, stečajmime) po meddržavnih koLzijskih normah pristojnemu domovinskemu sodišču, sodišču (glavnega) sedeža na pri š t o j n o poslovanje (prim. § 44 avstr. jur. norme), samo pa da začasno ukrene, kar je potrebno. To vse v svrho, da se omogoči pristojnemu sodišču redno poslovanje, torej v njegovem neposrednem službenem interesu. Glede »izročitev« je treba upoštevati, da je redno poslovanje pristojnega sodišča mogoče le, če se mu ne odstopi samo zadeva in spis, ampak tudi dotični premoženjski sklad sam (prim. Lapajne, 1. c. str. 237). ■Posameznosti glede obvestitev im .začasnih »ukrepov« (za .razliko od začasnih »odredb«, ki spadajo v izvršbo) glej Lapajne, 1. c. str. 282 sled. Meddržavne zapuščine (prim. Lapajne, L c. str. 225 sled.). — Posledice meddržavne razmejitve zapuščinskega pravosodja segajo globoko v posameznosti zapuščinskega postopanja samega, ne samo v pristoj-noistmi red zapuščinskih oblasti. V področju avstrijskega splošnega zasebnega prava je dedičem v vsakem slučaju prepovedan samolasten prevzem zapuščine (§ 797 s. z. z.); vsaka zapuščina pride pod zapuščinsko-oblastno zaporo in zapuščinska oblast do možnosti resničnega razpolaganja z njo. V večini držav je pa zapuščinsko-oblastna intervencija omejena, bolj ali manj in dedičem v odgovarjajočem razmerju mogoče, da se sami stavijo v posest zapuščine. Ako se v takih državah priznava domovinsko zapuščinsko sodstvo, se neredko zgodi, da se odstopi domovinskim oblastem samo spis brez zapuščine. Zapuščino samo so medtem mogoče že prevzeli smešeči se dedni preiten-dentje in kot beati possidentes se ne menijo posebno za odloke pristojne zapuščinske oblasti, ki pride naravno v icžaik položaj. Odpomoči se skuša z različnimi nadomestki zapuščiosko-oblastne zapore in z uvedbo konzularne intervencije potom konzularnih, pravno-pomočnih, zapuščinskih konvencij (prim. Jettel, Handbuch des internat. Privat- u. Strafrechits str. 70 sled.) Te pogodbe nimajo enotnega sistema in tako je pravni odnošaj naspram vsaki sopogodnici drugačen. Pa tudi razmerje proti isti pogodnici je pogosto nejasno, ker dogovorjeni sistem ni jasno izdelan in se včasih prav malo ozira na domačo zakonodajo in prakso. Posledica je, da najdejo te pogodbe v praksi prav slab odmev (prim. za razmerje med Avstrijo in Nemčijo Walker, Internat. Privatrecht, III. izdaja, str. 896; Krautmann-Kre^ht-HacM, 1. c. 1928, str. 229). - V praksi se smatra, da konzulati na podlagi klavzule največje ugodnosti niso upravičeni k oblastveni intervenciji v zapuščinskih zadevah, ampak da so omejeni na golo posredovanje in na zastopanje interesov odsotnih, neznanih, poslovno nesposobnih udeležencev. Za oblastveno interveniranje je potrebna posebna meddržavna določba, ki določa tudi obseg te intervencije. To je naravno, ker ggorn ruja konzularna oblastvena intervencija na sistem kapitulacij im je v državah z zapuščinskim postopanjem po avstrijskem vzorcu tudi odveč. — Nekaterim zadevnih pogodb ibi se dala posneti naslednja načela; ugotovitev in uprava zapuščine pristoji vsaj začasno krajevni oblast1, ki je pristojna tudi za razsojo in zavarovanje nedednopTavnih zahtevkov domačinov in krajevnih prebivalcev; šele potem seizroči čista zapuščina konzulu; zapuščinski stečaj pristoji vselej krajevni oblasti. — Razmerje SHS proti posameznim državam, v kolikor obstoje pogodbe, je sledeče: (Konec prihodnja.) NOVI VAL AGRARNE ZAŠGITNE CARINE V SREDNJI EVROPI. »Zagreber Morgeniblalit« prinaša dva članka uglednih inozemskih narodnih gospodarjev o gornjem predme,tu ter pravi, da je Jugoslavija od tega dejstva prav posebno zadeta ter da si bo morala iskati novih prodajnih trgov. Prvi članek je z Dunaja, avtor mu je dr. O.- Deutsch, naslov mu je: Das neue Agrarprogramm der 6ster-reiehischen Regierumg. (Povzamemo: V bližnjih dneh bo avstrijska vlada stopila pred parlament z novim agrarnim programom. Napovedano zvišanje carine naj tse kolikor mogoče hitro izvede, ker bi se znal morda kmalu skleniti mednarodni carinski mir in bi Avstrija svoje carine potem ne mogla zvišat L (Sledi to, kar smo že pisali o carini ina pšenico, rž, ječmen in moko v zadnji številki.) A še preden bo prišlo vse to v parlament, mislijo izvesti revizijo carinskih pogodb z Ogrsko in z Jugoslavijo. — Veliki dogodek letošnjega leta v Avstriji je bil. naravnost ogromni napredek mlekarstva. Da se mlekarstvo še bolj pospeši, se bodo vpeljale uvozne nakaznice za mleko lin mlekarske izdelke. Itd. Drugi članek je izpod peresa dr. R. Sohleaimger ja iz Rreslaua in pravi: Nemška carinska novela iz 1. 1925 poteče s koncem tekočega leta. S tem nastane za činitelje nemškega zako-nodajstva potreba, da so isi končno-veljavno na jasnem o vsebini nove carinske predloge. Težko za svoj obstoj se boreče nemško poljedelstvo stavi vrsto zahtev. Cene za glavne žitne vrste (pšenica, rž, ječmen) so sedaj v Nemčiji nezadostne, ker niso v skladu z višino nabavnih stroškov producentov. Državna nemška vlada namerava zato doseči z več odredbami za posamezne žitne vrste stabilizacijo cen na primerni višini. Bolj bistveni kot določitev novih nemških žitnih carin so iza jugoslovanske eksportne kroge sklepi trgovskopolitičnega odbora v državnem zboru glede nove nemške canne na živino in meso. Carina za govejo živino naj se določi na 27 mark, za ovce na 22-5 mark za rne-tersk! stot. :Pri carini na prašiče smatrajo pri ceni 70 do 85 mark za istfot živega blaga sedanjo carino za zadostno. če pade cena pod 70 mark, se zviša carina za 50 odstotkov, če se dvigne nad 85 mark, se zniža carina za 50 odstotkov. Sedanja avtonomna capina na meso v višini 45 mark za met enaki stot naj se obdrži. Zadnja postavka je zlasti važna za jugoslovanske eksportne kroge, ker ekspor-tira Jugoslavija v Nemčijo velike množine mesa. Nemški parlament bo o končnih sklepih glede novih carin razpravljal v tekočem mesecu« umi /.veza industrijcev v Zagrebu. Na zadnji svoji seji 10. t. m. je poročal generalni tajnik o stališču zveze glede revizije carinskih tarif. Od zveze zbrani materija) je že d op o slan ministrstvu za trgovino in industrijo. Dalje je poročal tajnik o udeležbi zveze pri anketah glede 'komunalnih ugodnosti za industrijo in glede socialnih zakonov. Zveza je intervenirala tudi za zaščito industrijskih interesov pri proračunski sestav banovin. Slednjič je poročal tajnik o taritncpolitičnih korakih zveze. Predsednik je opozarjal na bližnja mednarodna pogajanja o carinskem miru, h katerim naj se javi tudi zveza industrijcev. Tudi generalni tajnik je poročal o tej stvari. Pogajanja o koruznem kartelu potekajo zelo ugodno. Tako pravi poročilo iz Beograda. Gre za večkrat omenjeno ustanovitev koruznoizvozniškega kartela od strani Jugoslavije, Ogrske in Rutu unij e. Računijo, da bo sporazum dosežen v približno treh tednih, in ga mislijo raztegniti tudi na Bolgarijo. Kartel hoče doseči zboljšanje cen. Praktičnih posledic pričakujejo zlasti za lefo 1930. Poudarja se, da producirajo omenjene štiri države bolj ali manj enake koruzne ■vrste n je torej anomalija, da gre ogrska koruza po Donavi v Brajdo, jugoslovanska pa v Češkoslovaško. Namen sporazuma bi bila tudi zaščita skupnih agrarnih interesov proti industrijskim državam. Zastopniki jugoslovanske zveze eksporterjev ,so 11. t. ,m. obiskali ministra za trgovino in obrt in so ga informirali o dosedanjih razgovorih z ogrskimi in rurTMinskimi eksporferj’. Zlasti glede numunskih eksporterjev so bile po potrebnih pojasnilih odstranjene vse zapreke. Za telefonsko zvezo med Beogradom in Solunom prosi v vlogi na ministrstvo za trgovino im industrijo beograjska trgovsko m obrtna zbornica Izvoz posušenih sliv iz Srbije v tekočem letu znaša doslej 850 vagonov in;je na razpolago za izvoz še 150 vagonov. 1750 milijonov mark davčnih olajšav v Nemčiji! finančni program nemške vlade predvideva davčne olajšave v Višini 1750 milijonov mark, ki so pač razdeljene na pet let. Znižanje dohodninskega davka naj se izvrši v treh etapah v presledk h poldrugega leta. Olajšave pri dohodninskem davku bi znašale 1000 milijonov mark, pri obremenitvi industrije 300 milijonov, pri realnih davkih 400 milijonov itd. Tem olajšavam stoji nasproti zvišanje davka na tobak in pivo in znesku 400 milijonov mark. Nemškega telefona ne bodo dali v zakup. Že pred nekaj časa so se pojavile vesti, da je neki inozemski konsor-cij ponudil Nemčiji poleg vžigalionega posojila tudi telefonsko (posojilo. Govorih so, da bo dala Nemčija za posojilo v zakup dohodke iz telefona. Sedaj poročajo iz Berlina, da iso inozemski krogi za tako transakcijo pač (pripravljeni, da pa tako državno finančno ministrstvo kot državna pošta odločno izjavljata, da Nemci na take načrte ne mislijo. XiuMi.niah