AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ m LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLIV. — VOL. XCLIV CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 22, 1941 Švica izpušča francoske vojne ujetnike Vichy, Francija. — švicarska vlada je izpustila prvi oddelek francoskih ujetnikov, ki so bili internirani od lanskega junija. V tem oddelku je bilo 80,000 vojakov. Vlada jih bo poslala na njih domove" potem, ko jih bo uradno odpustila lod vojaške službe. To je samo majhen del ogromnega vojnega materiala, ki so ga vzeli Angleži Italijanom v Libiji. Cele skladovnice municije, p^šk, strojnic in topov so dobili Angleži v Bardiji in drugod. Angleži so začeli z splošnim naskokom na Tobruk London, 22. jan. — Poročilo iz Sydney, Avstralija, poroča, da je Tobruk, paduL.dum:*. Angležem v roke. Kaira, 21. jan. — Angleške čete, ki so se strnile okrog pristanišča Tobruka, katerega brani 30,000 fašistov, so pričele s splošnim napadom na mesto. Napad so pričela letala, ki so vso noč metala bombe na utrjeno mesto. Zjutraj je pa začelo obsipavati mesto topništvo in čete so se zaganjale na utrjeno ob-krožno črto, d,a bi našle najmanj zavarovano mesto. Angleži imajo mesto obkoljeno že od 5. januarja. Iz fronte v Eritreji se pa poroča, da angleške čete stalno pritiskajo za Italijani, ki so se v nedeljo-umaknili iz angleškega Sudana, ki so ga bili zasedli še v poletju. Grki so odbili močan izpad Italijanov Atene, 21. jan. — S fronte se poroča, da so grške čete odbile enega največjih in skrbno zasnovanih italijanskih napadov 'v sektorju Tepelini. V tem brezupnem poskusu Italijanov, da bi zadržali prodiranje Grkov, so izgubili fašisti še nekaj svojih postojank in mnogo vojakov. Severno od Klisure so Grki zopet napredovali kljub silnim snežnim viharjem. Ko so zavzeli neko višino, so zajeli 100 italijanskih vojakov s tremi častniki, več topov in mnogo zabojev municije. Včeraj so italijanska letala napadla P ire j. Nanje so se zagnali angleški letalci in v boju sklatili dva italijanska bombnika, ostale pa zapodili v beg. Na tisoče ljudi je zrl boj iz Aten, pet milj proč. IZRAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Eveleth, Minn. — Pred dnevi je tu umrl pionir Anton Boben, star 86 let in rojen v Stranski vasi pri Semiču v Beli Krajini. V Ameriki —- vc? čas v Minneso-ti — je bil 49 let in tu zapušča dva sinova in tri hčere poleg Številnih vnukov in pravnukov. Sharon, Pa. — Dne 12. januarja zvečer sta bila pri sankanju ubita dva slovenska dečka, bratca Fred in Joseph Vodeni-čar, prvi star 13 in drugi 12 let. Bila sta sinova rojaka Jos. Vo-dsničarja. Povozil ju je faksi. Brooklyn, N. Y. — Dne 14. januarja je tukaj na porodu umrla Mary Mihelič, stara 39 let in doma iz Zdehovega v Beli Krajini. V Ameriki je bila okrog 20 let in tu zapušča moža in dva otroka. Ameriškipolkovnik je v Bolgariji Sofija, Bolgarija. -— Ameriški polkovnik William Donovan, ki potuje po Evropi in opazuje bojne fronte, je dospel v Bolgarijo in bo sprejet pri kralju v avdi-jenci. Donovan je potoval preko vse severne Afrike in si ogledal tamošnji položaj. Nato se je odpeljal preko Grčije v Bolgarijo. -o- Popravek Napačno se nam je sporočalo, da se nahaja Mr. John. Požar v Lakeside bolnišnici. V resnici se nahaja v St. Alexis bolnišnici. Delavski praznik naj bi bil pozneje Atlantic City. — Predsednik Roosevelt je nasvetoval, naj bi se praznoval Delavski praznik (Labor Day) en teden pozneje. S tem bi bilo mnogo pomagano poletnim bivališčem, ker navadno se začno s tem dnem seliti izletniki nazaj v mesta. Letošnji Delavski praznik bo 1. septembra, za več dni bolj zgodaj kot navadno. Smrtna kazen za požig v Franciji Vichy, Francija. — Nek odpuščeni kmetski delavec je iz maščevanja zažgal svojemu gospodarju hišo in hlev. Oblasti so ga prijele in obsodile na smrt. Tako ostre kazni v Franciji še ne pcmnijo za sličen prestopek. -o- še na mnogo let! Mr. in Mrs. Frank Potočar, 1543 E. 45. St. obhajata danes 41. obletnico zakonskega življenja. Otroci in prijatelji jima želijo, da bi zdrava in vesela v sreči doživela zlato poroko. Letna seja Nocoj ob osmih se vrši letna seja Skupnih društev fare sv. Vida. Prošeni so vsi stari in novoizvoljeni zastopniki in zastopnice, da se udeležijo. Urediti bo treba tudi za prihodnjo veselico. KAR JE PREVEČ, JE KONČNO PREVEČ Miami Beach, Fla. — Stanley Sykes je ustrelil šoferja Jack Meanesa iz Akrona, O., s katerim sta skupaj stanovala. Ubijalec navaja kot vzrok, da je Meanes rabil celo leto njegovo zobno krtaČico, glavnik in brivno britev. ZELO TEHTEN VZROK Newbern, N. C. — Sodnik Carr je oprostil nekega državljana od porotniške službe, ker mu je dal ta jako tehten vzrok. Povedal je namreč, da mu je zdravnik predpisal, da mora jesti šestkrat na dan, česar ne bi mogel izvršiti, če bi bil na poroti. V bolnišnici Mrs. Frances Allen (Šile) iz 1188 E. 61. St. se nahaja v St. Alexis bolnišnici. Obiski so dovoljeni. V soboto ali nedeljo pride domov. Zahvala za obiske Mrs. Frances Culkar, 870i Rosewood Ave., se zahvaljuj« svojim številnim prijateljem u cvetlice, obiske in darove za ča sa njene bolezni. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bi odpeljan v Lakeside bolnišnici Frank Brian, 831 E. 207. St Prijatelji ga lahko obiščejo. Vojak je delal proti povelju, dobi medaljo . London. — V angleški armadi je strog ukaz, da ne sme noben vojak sprožiti topa, če tega ne ukaže njegov častnik. Topničar Bennett tega povelja ni upošteval. Bil je z nekim drugim vojakom pri svoji protiletalski bateriji, ko se prikaže prav nizko nemški bombnik. Bennett se ni mogel vzdržati, pa je pomeril, sprožil in Nemec je treščil na tla. Bil je poklican pred vojaško sodnijo radi kršene discipline, toda tam so ga obsodili, da bo dobil veliko vojaško medaljo za svoje delo. ŽENO IN HČER JE VPREGEL V PLUG Prestala operacijo Gdč. Mary Kuhel, 7828 Union Ave., je srečno prestala operacijo in se sedaj nahaja doma, kjer jo prijateljice lahkib obiščejo. Vrli mladenki želimo skorajšnjega popolnega okrevanja. Pobiranje asesmenta Tajnik društva Dom št. !25 SDZ naznanja članstvu, da bo pobiral asesment v petek večer 24. januarja, ker se vrši v soboto plesna veselica, članstvo je [ prošeno, da to upošteva. dobil. Dolžil je ženo, da je to pismo zanjo. Vzel je puško in grozil, da bo vse postrelil. žena mu je pa skrila naboje. Ko je šel mož spat, je žena nabila puško, šla k moževi postelji in mu sprožila strel v hrbet. Mož se ni niti ganil. Hči je gledala ves prizor. Potem je žena vso noč sedela v sobi. Zjutraj je skuhala zajtrk za otroke, nakar je poslala hčerko k sosedom po pomoč. Eden izmed sorodnikov je pripeljal Mrs. Brandel v mesto k šerifu. Družina ima pet otrok v starosti od 14 do 5 let. Poi-tsmouth, O. — Mrs. Gol-die Brandel, stara 30 let, je prišla k šerifu in mu izpovedala, da je ustrelila svojega moža. Z materjo je prišla tudi njena 14 letna hči Ollie, ki je gledala, kako je mati ustrelila njenega očeta. Mrs. Brandel je izpovedala, kako jo je mož neprestano mučil. Lansko leto jo je celo s hčerjo vpregel v plug, ki sta ga morala vleči. Bil je tudi zelo ljubosumen in jo je neprestano pretepal. Sosedov fant je pisal pismo njeni hčeri in mož je to pismo DOMOVINA AMERICAN HOME TO BO ANGLEŽEM PRAV PRIŠLO! V "Fišerci" bodo sedaj delali razne dele za ameriške bombnike Govori se, da bo tovarna prenehala izdelovati ogrodja za avtomobile in bo izdelovala samo dele za letala. Tovarna; bo začela z delom najbrže v poznem poletju. DO 15,000 DELAVCEV BO DELALO V TEM NOVEM PODJETJU Genex*al Motors korporacija naznanja, da bo spremenila ogromno Fisher Body tovarno na Coit Rd. in 140.'cesta v podjetje za izdelovanje delov za dvo-motorne bombnike. Fisher Body in podružnice v Detroitu bi napravile potrebne dele za 200 bombnikov na mesec. Iz zanesljivih virov se poroča, da bo lokalna Fisher Body popolnoma prenehala izdelovati ogrodja za Chevrolet avte, kar 1 se bo preneslo v tovarno v Grand Rapids, Mich. Tukaj bi se pa izdelovalo samo dele za letala. E. J. Gleason, manager Fisher Body, elevelandska divizija, naznanja, da so načrti za preosno-vo tovarne že narejeni. Kadar bo začela tovarna obratovati s polno paro na novih naročilih za letala, bo zaposlenih tukaj in v Detroitu do 15,000 delavcev. Lokalna tovarna zaposluje zdaj 3,-500 delavcev v dveh šihtih, pet dni na teden. Gostje v džungli Ko so Nemci Zvedeli, da so ameriški mornarji strgali nemško zastav&& poslopja nemškega konzulata v Sun Franciscu, so 'penili od .Jeze. Z,(čeli s& I'lWl Q.Škm- ... dalu, ki se ne pripeti niti v afriški džungli, kjer celo divjaki spoštujejo pravice gostov. Toda kaj so pa naduti naciji počenjali pred nekaj leti z Amerilcanci! Ko je bil leta 1933 v Berlinu ameriški poslanik Dood, je poročal o več slučajih skrajne brutalnosti nemške sol-dateske. Bili So ponovni slučaji, da je nemško vojaštvo dejansko napadlo Ame-rikance. Če so marširali po ulici nemški naciji in če jim niso ljudje s pločnika salu-tirali, je stopil kak vojak iz vrste in zbil gledalca na, tla. V treh slučajih so bili na ta način pretepeni ameriški državljani. Ameriški poslanik se je pritožil samemu Hitlerju, ki je obljubil, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Pa ni pomagalo nič. Torej, kako so pa Nemci spoštovali svoje goste? Ali so bile takrat berlinske ulice kaj boljše kot afriška džungla ? -o-——— Bob Feller bo dobival v tej sezoni $30,000 plače Metalec žoge od clevelandske-ga teama Indians, je včeraj podpisal pogodbo za igranje v letošnji sezoni. Splošno se govori, da bo dobil najmanj $30,000 za to sezono, kar je najvišja plača, ki jo je še kdaj dobil kak metalec žoge. Prošlo sezono je dobil Feller $27,500, ko je dobil 27 iger. Prestal operacijo John Bradach, 19620 Ormis-ton Ave. je prestal operacijo na slepiču v Glenville bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2 do 3 popoldne in 7:30 do 8:30 zvečer. Težka poškodba Ana Požun, 993 E. 78. St., Suite 5 si je zlomila roko, ko ji je spodletelo na ledu, hoteč iti na ulično železnico. Nahaja se v bolniški postelji doma in prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Iz Romunije se poroča o bojih med redno < armado in gardisti ; Belgrad, 21. jah. — V diplo-! matskih krogih sp dobili poročila iz Buchareste, da so se boji med redno romunsko armado in nacijsko železno gardo raznesli : že na razne kraje po deželi. Diktator Antonescu bo najbrže razglasil vojaško diktaturo, da bo tako lahko obvladal položaj. železna garda je imela najbrže tajne arzenale, ker nje pristaši so oboroženi z puškami, strojnicami in ročnimi granatami, če so posegle v boj tudi nemške čete, še ni znano. Nocoj so bile pretrgane vse telefonske in* brzojavne zveze z Romunijo. Vsa romunska policija je bila dana pod kontrolo vojaških oblasti. Vlada je izdala razglas, da bo smrtna kazen za vsakega, ki ubije kakega nemškega vojaka. Demonstracije so se pričele sinoči, ko je bil ustreljen na bu-chareški ulici nemški major Doering. Napadalec, je neki 31 letni Sarandoz, rodom iz Turčije, toda zdaj grški državljan. Pri njem so dobili kreditna pisma na ameriško banko in pisma iz Amerike in Anglije. -o- Cesarica gre za možem London. — Bivša etijopska cesarica Quizzero Mene je odpotovala iz Londona, da se pridruži svojemu možu Haile Selassie, M še nahaja v Sudanu, v angleški Afriki, ž njo potujeta tudi obe njeni hčeri. S seboj je vzela cesarsko krono, ker je trdno prepričana, da jo bo dela zopet kmalu na glavo, ko bodo Italijani pregnani iz Etijopije. -o- Novi uradniki Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednik Tony Drenik, podpredsednik Frank Jereb, tajnica Martina Hribar, 15232 Waterloo Rd., blagajnik Louis Elovar, zapisnikarica Uršula Branisel; nadzorniki: Tony Weiss, Andy Jerman, Louise Skerl. Seje so vsak 3. četrtek v : mesecu ob 7:30 v SDD na Wa-, terloo Rd. Za cenejšo vodo Mestna administracija in zbornica sta se zedinili na začasnem i načrtu, da se zniža ceno vodi v Clevelandu za 4 odstotke in 3% popusta onemu, kdor račun ob času plača. Za predmestja bi se - znižalo ceno vodi za 8r/o, in 7% i popusta za točno plačevanje, če i bo ta cena končno sprejeta, se j bo znižala cena od 79c na 74.88c '. in s popustom za točno plačeva-i nje na 72.74 centov. Z avtom se postavi William Leskovic na Hubbard - Rd. Madison, 0. je kupil te dni - kaj lep nov avto. Kupil ga je v - Painesville, kjer je zaposlen To-i ne Babič mlajši iz Hubbard Rd. kot prodajalec avtov. TVA~NA POSTELJI odgovorila, če je bolna, je c, vprašal stražnik. "Ali spi, ali je i- pa mrtva," je odgovorila stari-e ca. o Stražnik je šel gori v spalnico i. in tam našel v postelji truplo a tretje sestre, odeto s težkimi e suknjami in odejami. Mrliški i- oglednik je izjavil, da je mrtva >o že najmanj tri mesece in da jf i- umrla naravne smrti. čepra\ i- sestre živijo na relifu, pa so na-a, šli pri njih bančne knjižice zs ta več tisoč dolarjev. 18 NOVI GROBOVI Frank Pirnat t smo že poročali, je umrl lnk Pirnat, star 56 let. Do-| je bil iz Velikih Poljan pri iruci, odkoder je prišel v velarid pred 35 leti. Tukaj 'ušča žalujočo soprogo Maslena Levstik, hčer Jane meSa po pol brata Louisa, v rem kra.iu pa enega brata in i sestri; 33 let je bil zapo-1 Pn Union Salt Co. Bil je 1 dr»štva Glas elevelandskih št. 9 SDZ in samo-ga društva Srca Jezuso-Pogreb se bo vršil v pe-zjutraj ob devetih v cer-sv; Vi(ia in na Kalvarijo poišče iz Frank Zakrajško- , ^pogrebnega zavoda, 6016 Ave. Naj v miru po-' Preostalim naše sožalje. , Frank Avsec tfuron Road bolnišnici je ' Minil Frank Avsec, star 65 ' stanoval je na 1446 E. 57. "ogreb se bo vršil iz po-zavoda Frank Za- ( Jsek- Podrobnosti prinese- , Jutri. 1 Carol Ann Hornung !10C1 je umrla v Charity 1 ;ls»ici Carol Ann Hornung, ! ,a ®tlri mesece in šest dni, J ;a hčerka Michaela in A'ne &llu«g> iz 1793 E. 31. St. Pose bo vršil iz pogrebnega sda A. Grdina in Sinovi, « _ k- £2. St. v petek zjutraj 1 frkev sv. Nikolaja. i . --'—o--- ca Je brez moči Sttammočni sosedi, i ;err>e, Švica. — švicarsko ča-:8Je J'e obdolžilo Marcela Go-lanskega predsednika švi-republike, da je poslal C1 Ji orožje, ki ga je vzel in-3^nim Poljskim vojakom, ki ® borili v francoski armadi. ! a 0 moremo izjavljati svo-ralnost, a}co izročamo oro-P°ljskih vojakov Nemčiji, ko ja Poljska še vedno v jj1.2 Nemčijo," piše časopisje. .Je smo dovolili nemškim pčarjem, ki so. pristali na m ozemlju, da so se vrnili s :rmjjetali v Nemčijo. To je Nemčija zahtevala, toda a napravili, če bo zahtte-et1St° Anglija za svoje letalce 0 a? Mogočne države zahte- onV>>m* Se fnoramo ponižno 1 !>' komentira časopisje. Cadets vabijo! ' mce vežbalnega krožka No-^adets št. 49 SŽZ že sedaj [j Pisateljice in znanke, pa moški spol, da se ' 21 njih prijetne veselice 9". arja v jagrovi dvorani na Mair Ave. in 222. cesta. Duektorska seja cto 0;l 7:30 se vrši se;ia di" t *?Ja Slovenskega društve-u°ma na Recher Ave. Vab- 'ektorjiOVOiZVOljeni in prejšnji TRI MESECE MRT Camden, N. J. _ Tri Mille7~ živ 1 e> VSe Stare nad 70 let> jele mirno med sosedi. Ta-*alo so šle med ljudi, da se °m m nič čudno zdelo, ko ;er ene videli že 0d avgusta. >bek "l6 Pa prišIa najmlajša *a, k sosedu in rekla, da je li ei)a hiša- Ljudje so pokli- mov01S°'.da jo spremi leP° >vj; raznik je dobil v sta-j sestro Margaret. Vpra- me° r' ^ tretja sestra, v spalnici je, je ta i r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C 2a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES* United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.________ No. 18 Wed., Jan. 22, 1941 Demokracija ne umira! "V očigled velikih nevarnosti, kakršnim nismo stali še nikdar nasproti, je naš namen, da varjemo in nadaljujemo poštenje in čast demokracije." Tako je govoril predsednik Franklin Delano Roosevelt, ko je podajal prisego kot predsednik ^edinjenih držav za svoj tretji termin, ter nadalje svečano izjavil: "Mi ne gremo nazaj! Mi tudi ne mislimo stati na enem mestu. Kot Amerikanci gremo naprej v službi za našo domovino, kot je to volja božja. "So ljudje, ki mislijo, da je bododčnost v tiranstvu in sužnosti in da svoboda umira. "Toda mi Amerikanci vemo, da temu ni tako. Demokracija ne umira . . ." Velike in pomenljive so besede najvišjega predstavnika naše dežele, ki je v pondeljek podal prisego svojemu narodu, da bo izpolnoval dolžnosti svojega urada v blagor narodu in domovini. Obratno je pa dolžnost vsakega ameriškega državljana, ne glede na njegovo politično prepričanje, da izkaže predsedniku popolno zaupanje in mu da vso podporo. To še posebno zdaj, v teh dneh preizkušnje, ko mora naša vlada gledati, da obvarje deželo pretečih nevarnosti. Samo v tem pravcu je pravi patriotizem in zagotovilo za zdravo bodočnost Zedinjenih držav. » Za dobro ime naroda Ameriška publika, ki seje dokaj zanimala za mednarodno razstavo v Clevelandu, zelo hvali program, ki je bil podan zadnjo soboto v mestni dvorani ob priliki "Jugoslovanskega dneva." Razstavo je obiskalo v dnevih od 4. do 19. januarja do 150,000 oseb'. Rekordno Število obiskovalcev je bilo pa v soboto večer, preko 9,000. Iz tega se lahko sklepa, da je bilo v soboto na razstavi zelo mnogo naših ljudi. Tako je prav! Pokažimo se, kadar gre za dobro ime naroda. Pokažimo se ob takih prilikah, da bodo druge narodnosti videle, da nas je nekaj, da smo narod v Clevelandu, ki nekaj šteje. Tisti, ki so obiskovali razstavo vsak večer, tako časnikarski poročevalci in oni, ki so izvrševali tam razne uradne funkcije, so bili vsi vzhičeni nad našim programom. Splošna sodba je, da je bil ta program krona vseh programov. Ponosni smo na to in gotovo je to v zadočenje vsem, ki so pri programu sodelovali. Razen v enem slučaju, ni nihče odrekel sodelovanja. Vsa čast tistim, ki se niso izgovarjali. Na take vedno lahko računamo, da bodo storili svojo narodno dolžnost. Čas in trud posameznikov gre v takih slučajih za skupni kredit narodu. Bodimo vedno taki in vedno pripravljeni doprinesti svoj delež za skupno stvar, ne da bi pričakovali za to posebno hvalo ali dobiček. Zavedajmo se ob vsaki priliki, da smo narod, ki ne zaostaja za nobenim drugim, ne nnrndnpm zanosu ne v kulturi. S tem širimo slavo in dobro ime našega naroda v tej novi domovini ter bomo vedno stali v prvi vrsti. Ob vsaki priliki se zavedajmo, da smo potomci kulturnega slovenskega naroda. Bodimo vedno ponosni na to in upoštevani bomo. Narodne obveznosti Vse, kar premore naš narod v tej novi domovini, si je moral postaviti.sam. Niti kamenčka v naših narodnih zgradbah ni podedoval od svojih prednikov. Prišli smo v novo domovino na prazno ledino. Edino, kar smo prinesli s seboj iz naše rojstne domovine so bile pridne roke, zvesto slovensko srce, slovenske šege in navade, pa slovenski ponos. To vse so naš! pionirji položili za podlago svojemu bodočemu narodnemu življenju v novi domovini in na tem temelju so začeli -graditi narodno imovino: cerkve, šole, narodne domove, podporne organizacije. Postavili so si mogočne zgradbe, v katerih goji narod svojo srčno, dušno in umsko kulturo. Ako se ozremo okrog sebe, si moramo čestitati, da delo ni bilo zaman. Danes imamo in lastujemo zgradbe, na katere smo lahko ponosni. Imamo organizacije, kulturne/in gospodarske, ki so v velik kredit narodu. Naše narodno bogastvo gre v milijone dolarjev. In vse to je sad in uspeh pridnega slovenskega naroda. To naše narodno bogastvo nam kaže, da smo napreden narod, da nismo narod slabičev. Vse to kaže, da se zavedamo svojih dolžnosti in -svojih obveznosti. Da, obvezposti! Vse naše narodne zgradbe, bodisi cerkve ali šole, organizacije in kulturna društva, banke in posojilna društva, vse vzdrževati- je naša narodna obveznost, ki je tako potrebna kot naš. vsakdanji kruh. Ob zaključku prošlega leta, ko slišimo letne bilance teh naših narodnih institucij, vidimo, da še vedno napredujemo. Dokler pa napredujemo, rastemo in dokler rastemo, smo zdravi. Pojdimo v tem pravcu naprej. Narod je cenjen po svoji izobrazbi in kulturi, pa obenem po svojem narodnem bogastvu. Slovenci v tej novi domovini nismo zadnji, če ne stopamo celo precej daleč pred drugimi. Ne odnehajmo! Bodimo vedno dovzetni do svojih narodnih obveznosti! Ne smemo se izpostavljati nevarnosti brezdelja za naše narodne institucije, ne smemo dopustiti, da bi se začeli njih temelji rušiti. '- i rTT»i,..i. ..... .... .. Ji BESEDA IZ NARODA . -» .<»..«—. « ———•—•—•—•—•—1—• ....... . ———t, Janko N. Rogelj: Slovenska narodna čitalnica ob 35-letnici Vj letošnjem letu bo minulo 35 let, odkar se je ustanovila Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu. Med nami so še ustanovniki, ki se dobro in lepo spominjajo tistega poletja, ko je pričela med njimi živeti ideja, da bi ustanovili čitalnico, kjer bi se shajali naši Slovenci v Clevelandu, ki so hrepeneli po duševnem razvedrilu. Ni bilo to tako lahko delo, toda našli so se ljudje, ki so šli preko ovir ter dali ideji kos samostojnosti in pot v bodočnost. Treba je bilo pojmovati pomen čitalnice in njeno veliko nalogo, da so prišli do enotne misli: Ustanovimo čitalnico. Dne 29. avgusta, 1941 bo 35 let, odkar so se zbirali v Knauso-vi dvorani zavedni Slovenci, med njimi tedanji urednik "Nove Domovine," gospod Rajko Fajgelj, da se posvetujejo o ustanovitvi čitalnice. Bili so povečini člani "Slovenskega Sokola," društva "Triglav" in društva "Naprej" št. 5. Slovenske narodne podporne jednote. O tej ustanovitvi nam koledar tiskovne družbe "Nova Domovina" za leto 1908 podaja sledeče poročilo. "Na seji so se vsi navdušeno izrazili in sklenili, da se imenuje "Slovenska Narodna Čitalnica." Prvim predsednikom je bil izvoljen g. Fran j o ičierne, podpredsednikom Peter Pikš, glavnim tajnikom, ustanovitelj čitalnice, g. Rajko Fajgelj, blagajnikom g. Ivan Pirnat. čitalnica brez denarnih sredstev ni mogla dobiti, oziroma.: najeti pripravnih prostorov, se je takrat oglasil g. G. Travnikar, kateri je prepustil brezplačno del njegovih prostorov. S skromnimi močmi se je pričelo. Pisalo se je naj-prvo na vse slovenske ameriške časopise, ki so velikodušno začeli pošiljati brezplačno svoje časopise na čitalnico. Iz malega raste veliko; zanimanje za čitalnico je začelo prihajati večje in kmalu je čitalnica štela okoli sto članov. Z majhno mesečnino 25 centov na mesec, se je kmalu toliko nabralo, da se je moglo naročiti precej časopisov iz starega kraja. Dne 28. novembra je čitalnica priredila svojo prvo veselico v Knau-sovi dvorani, ki je nadvse nepričakovano dobro izpadla. Dohodki veselice- so bili toliki, da si je čitalnica takoj naročila 250 knjig, večino krasno vezane. Ob tej veselici je tudi prvič nastopilo več društev, kakor "Triglav," ki je pospešil sijaj veselice s svojim pevskim zborom, kakor tudi obstoječe društvo "Sava." Dne 9. januarja, 1907. so se vršile prve glavne volitve odbora. Izvoljeni so bili z veliko večino : Predsednik Fr. Černe, podpredsednik P. Pikš, prvi tajnik Louis J. Pire, (Rajko Fajgelj je radi preobilih poslov odstopil že med letom), blagajnikom A. Grdina, in knjižničarjerh Louis J. Pire. Med tem se je čitalnica iz svojih začasnih prostorov pri g. G. Travnikarju preselila v svoje prostore na 1365 East 55th cesti, kjer se je kmalu udomačila. Preskrbela si je lepo omaro za knjige, čitalnica je takrat imela listov: slovenske iz Amerike in iz domovine, tako nekaj nemških in angleških, čitalnica je takrat imela 315 knjig, večinoma krasno vezane. Pričelo se je takrat tudi s predavanji. V enem letu svojega obstanka je čitalnica imenovala za izvan-redne zasluge, ki sta jih pridobila za čitalnico, "dva častna Člana, to je: g. Rajko Fajgelj, usta-novnik, kateremu gre prva za- hvala, da imamo S. N. čitalnico in da se je pričela tako dobro razvijati. Potem g. Anton Be-nedik, ki je bil vedno mož na mestu, kjer se je šlo za koristi čitalnice: On je bil istočasno tudi tajnik "Slovenskega Sokola." Po preteku enega leta so se priglasile tudi ženske in dekleta, ki so postale članice čitalnice." Samo toliko imamo danes podatkov o ustanovitvi čitalnice. Rad bi dobil kaj jasnejšega iz prvih zapisnikov, toda teh ni več. Do leta 1910. sem se poslu-žil ustnih izročil, kjer se pričenja zopet pisana zgodovina. V naši Slovenski narodni čitalnici visi slika prvega odbora. Na sliki so: Frank černe, Jože Kalan, Ivan špehek, Zupančič, Ivan Avsec, Anton Benedik, Peter Pikš in Ivan Pirnat. (Zadnji štirje so že umrli.) Ustno izročilo pove, da se je ob ustanovitvi vpisalo 28 članov, med katerimi je bil tudi poznani in delavni čitalničar Frank Korče, ki je veliko pripomogel k temu, da je čitalnica dobila pomen, ki gre takemu kulturnemu zavodu. V letu 1907 in 1908 je bila precejšna kriza med delavci v Clevelandu. Denarja ni bilo; prišlo je tako daleč, da je bila čitalnica v denarnih zadregah, o čemer bomo slišali še pozneje, čitalničar Frank černe je takrat stopil do članov in rojakov, da naj priskočijo na pomoč. Nabral je vsoto 65 dolarjev, čitalnica si je zopet opomogla. Iz preje omenjenih prostorov se je čitalnica preselila na St. Clair cesto, v bližino 55. ceste, k čitalničarju Rudolf Perdanu: od tam na 61. cesto k Levstiku. Med tem časom so se vršili manjši boji med čitalničar j i. Pričela so se izmenjavati mnenja, čistilo se je obzorje, vsa pripovedovanja kažejo, da je bilo življenje v čitalnici zanimivo. Kako se danes radi pogovarjajo 3tari čitalničarji o tistih hudih dnevih, kako šele danes trezno presojajo: Kdo je imel prav, in kdo zopet ne. Iz tistih in poznejših časov nam govori o posameznih nedostatkih in navodilih tako zvana* "Pritožbena knjiga," katerega je na razpolago vsem čitalničarjem v Čitalnici. Predolgo bi se zavleklo to pisanje, ako bi vam navajal podrobnosti, ampak zaradi boljšega pojmovanja, kaj se je godilo takrat v čitalnici, jo omenim na tem mestu. V letu 1910 se nahaja čitalnica na St. Clair Ave. in Norwood Rd. Potreba je zahtevala, da so morali preseliti hišo na Norwood Rd. in Glass Ave., in tako se je s hišo preselila tudi čitalnica. Tudi malo ognja je bilo takrat, da so pogorele zavese v čitalnici, toda knjige niso zgorele. Predsednik čitalnice je bil takrat Josip žele, tajnik Mike Lah in blagajnik Požun. V tem letu se napiše tudi Spominska knjiga z zgodovino čitalnice. Te spominske knjige ni več danes med arhivi čitalnice. V zapisnikih tega leta se čita, da so bili pridni in aktivni sledeči čitalničarji: Josip Kalan, Primož Kogoj, Frank Hudovernik, Slave Trošt, Ivan Lah, Karol Rogel, kolektor, Anton Peterlin, Spetič, Mike Lukner, Peter Pikš, Hin-ko Bole, Milan Trošt, Zamljen, Frank černe in drugi. V majskem zapisniku je omenjeno, da je darovala za čitalnico Mrs. Kromar en dolar. To omenim samo radi tega, ker je bila ona ena izmed poznanih in zvestih čitalničark, ki je darovala marsikateri dolar v korist čitalnice. Ona je ostala zvesta čitalničar-ka do svoje smrti. Koncem istega leta se čita v zapisnikih, da se čitalnica zanima za zidanje "Sokolskega doma." Na občnem zboru v mese- cu decembru se dovoli iz čitalni-ške blagajne 25 dolarjev. Na istem zborovanju imenuje čitalnica Jos. želeta in Ivana Laha za častne člane Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. čitalničar Lah je naslednje leto odpotoval v domovino, čitalnica je v njem izgubila dobrega člana in vestnega kolektorja. V čitalniški odbor za leto 1911 so izvoljeni sledeči: Jos. žele predsednik, Peter Pikš podpredsednik, Adolf Petrič tajnik, J. Požun blagajnik, Anton Peterlin računski tajnik, in v nadzorni odbor sledeči: Frank Hudovernik, Frank Strehovec in Primož Kogoj. Knjižničar ostane Charlie Rogelj, ki nosi prvenstvo tega urada pri Slovenski narodni čitalnici. (Dalje prihodnjič.) Priznanje komur gre Na ponovni apel in zahtevo delničarjev Slovenskega doma na Holmes Ave. je na delniški seji radi oddaljenosti in velike zaposljenosti odklonil nominacijo za ponovno izvolitev večletni direktor in predsednik Mr. Anton Jerman, če bi ponovno kandidiral, kar je bila želja direktorja in velike večine delničarjev, bi ga zopet primorali, da bi nadalje prevzel predsedni-štvo. Mr. Anton Jerman namreč živi v Wickliffe, Ohio, 9 milj od naše korporacije. Da se je v resnici zavedal vjažnosti sft'oje pozicije, naj bo povedano, da ga ni bilo dneva v tednu ali nedelje, da se ne bi oglasil v Slovenskemu domu', povprašal po tekočih poslih, prispeval svoj narodni davek in odšel. Kljub veliki oddaljenosti je bil večkrat po dvakrat na dan v Slovenskem domu. ičle je bila kakšna nujna zadeva ali izredna seja je zadostovalo, če smo ga poklicali na telefon in v pol ure je bil na | mestu. Kar nismo zmogli oni, l;i smo stanovali v bljižini korporacije, je to storil naš predsednik Mr. Anton Jerman. Ob zaključku njegovega termina je dobro, da pogledamo rekord njegovega predsedni-štva. Kot predsednik korporacije je s svojim direktorjem lepo izvedel dobro uspelo proslavo dvajsetletnice. Refinancirala se je stanovanjska hiša in na njej zmanjšal dolg za $3,700.00. Posodil je na nizke obresti $4,-300.00, da smo lahko brez težav refinanciranje izvršili ter pri tem prihranili okrog $1,300. o vse se je izvršilo pod njegovim nadzorstvom in z njegovo pomočjo v letu 1939. Preteklo leto 1940 je bilo tudi plodonosno v znamenju dobrega gospodarstva. Mr. Anton •Jerman si je zadal nalogo, da mora direktorij hraniti in odplačevati dolgove. V mesecu juniju, 1. 1. je predsednik potrdil kupčijo dodatnega zemljišča, za katerega smo v gotovini plačali $647.50. V januarju lanskega in v januarju letošnjega leta se je odplačalo na dolg na stanovanjsko hišo vsakokrat po $2,-000.00 skupno $4,000.00. Hiša je sedaj popolnoma plačana. Poleg vsega tega se je pa odplačalo poleg obresti tudi na dolg pri SDZ nad $2,000.00. če vse to pogledamo in še mnogo drugih dobrin, ki jih je Mr. Anton Jerman storil v korist korporacije je naša dolžnost, da se mu najlepše in iskreho zahvalimo.' Če hočemo biti iskreni* objektivni in pošteni, moramo Mr. Anton Jermanu priznati, da karkoli je storil v korist Slovenskega doma na Holmes Ave. od početka do sedaj, da ni nikoli iskal osebnih koristi, ampak je vedno in rad veliko žrtvoval v korist narodne ustanove. Največji narodni greh bi imel oni, ki bi kdaj dvomil na dnjegovo iskrenostjo in globoko poštenostjo. Da je temu tako lahko izpričamo vsi oni, ki smo že mnoga leta ob njegovi strani skupno delovali. Mr. Anton Jerman ni govorniški ekspert, toda v njem je utelešena lepa lastnost, da je previden, razsoden, pošten in najboljši gospodar. Zdi se mi, da so v narodnih zadevah njegove lastnosti bolj postreb-ne k uspehu kot pa košare praznih in lepo donečih besed brez cilja in smisla. Ob zaključko naj se v imenu direktorja Slovenskega doma na Holmes Ave. najlepše zahvalim dosedanjemu predsedniku Anton Jermanu želeč, da ostane z nami z nasveti in dobro voljo tudi v bodoče. Ob slovesu iz urada pa mu kličemo: "Po enoletnih počitnicah Te hočemo zopet z naši sredini." Joško Penko, tajnik Slovenskega doma na Holmes Iz Maple Heights, 0. Komaj je preteklo tri leta, kar se je gradil naš Narodni dom, pa je že premajhen. Takrat se je mislilo, da bodo prostori kot so, odgovarjali našim potrebam, ker pa vedno več ljudstva zahaja v naš dom, je potrebno, da se še nekaj prizida, da bo odgovarjalo sedaj nim potrebam. Poleg vseh slovenskih društev in klubov, zborujejo v domu tudi: American Legion of Maple Hts., Lempco Union Local No. 1444 I. A. M„ Maple Heights Republican Club, Maple Heights Business Men Ass'n., ter Maple Heights Home Owners Inc. Radi tega so delničarji na letošnji letni seji sklenili, da se v tem letu poveča klubove prostore, ter se napravi tudi točilnica poleg dvorane, ker potem bi odgovarjalo sedaj nim zahtevam. Pa še pozneje kaj več o tem. V nedeljo 12. januarja, se je vršila seja Mladinskega pevskega zbora "Kraljički," tudi na tej seji se je pokazalo veliko zanimanja za zbor, ker se je seje udeležilo večje število staršev in podpornih članov kot kedaj prej. Tudi celotni odbor je bil izvoljen na tej seji, kar je znamenje, da bodo "Kraljički" še dolgo žvergoleli. V soboto 25. januarja zvečer, pa priredi društvo Dom št. 25 SDZ ples v dvorani SND, to je znamenje, da se bomo zopet enkrat prav dobro imeli, ker vse priprave so v dobrih rokah, ravno tako tudi godba, za katero skrbi naš prijlubljeni godbenik Louis Simončič. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, da pridete v soboto večer v Maple Heights. Vstopnina je samo 25c. Anton Perušek. Vojni ujetniki v starem veku Usodo vojnih ujetnikov lahko zasledujemo tako daleč nazaj, kakor lahko zasledujemo vojne. Njihov položaj je bil vedno zelo težak. V starem veku so smatrali vojne ujetnike za sužnje in je lahko zmagovalec, oziroma nasprotnik, ki jih je ujel, počenjal z njimi, kar je hotel, že takrat so jih uporabljali za težka javna dela, kar je še tudi danes v navadi. Znano je, da so vojni ujetniki že 1350 let pred Kristusom pod egiptovskim kraljem Ram-zesom II. skopali prekop do Ni-love delte skozi Vadi Tulumat na jug proti Črnemu morju. Isti kralj je naložil Izraelcem plačevanje tlake. Z njihovim delom je spremenil velike puščave v rodovitno zemljo. Pod njegovim naslednikom so se Izraelci preselili v Kanaan. Zato pa v Egiptu niso prenehali z javnimi deli. Egipčani so se bojevali z vsemi sosedi. Pri vsakem bojnem pohodu so nalovili več ali manj ujetnikov. Pod njihovo oblastjo je bilo vedno mnogo ujetnikov Skitov, Tračanov, Indijancev, Abesincev. Njihove žulja-ve roke so postavile krasne egiptovske hrame, sfinge, obeliske in piramide, ki jih še danes občuduje ves svet. Omenjeni prekop, ki so ga skopali Ramzesu II. vojni ujetniki, je znamenit zavoljo tega, ker j"e to prav za prav pr' ški prekop. Faraon ga: gel dokončati, ker so m1 nirji dokazali, da je i Rdečegam orja višja odf* Slanih jezer, pa je •>■, strah, da bi vdrla morsi'. v deželo in bi povzročil^ poplave. Novo merjenj«' potrdilo. Višinska razlit gladinama Slanih jezer ^ čega morja znaša sedem1; Prekop je kmalu zasul j Dvesto let kasneje ga je£ novno očistiti faraon N€ teh delih.je bilo zaposlen^ 000 vojnih ujetnikov. N>; lo proročišča je tudi on pl z delom. Prekop je do^ le leta 522 pred Kristusf zijski kralj Darij Hi-sta^ je podjarmil Egipt. Tako vidimo, da so voj! niki že dolgo pred Kristu,; vrševali dela, ki jih koffl re današnja tehnika. bil pač že od nekdaj n4 najcenejša in najzanet, delovna moč. Q -o--i Salamonska razso^ li V okolici Kodanja je ^ tomobilist nedavno pov<| Pritekel je kmet, in zM njo tri krone odškodni"'* mobilist bi jo nato lahKf1 seboj. Ta se pa s terflr njal. Cena se mu je z, videl, da j® ne moreta zediniti sam1] ene krone, je dejal: "D"? bosta prišla do svoje !' Nato je velel vozaču, n4 dve kroni. Ko je imel . rokah, je izvlekel der.-f priložil iz svojega še eHr Denar je izročil kmetiH gos pod pazduho in ser od obeh z besedami: ni nisem še nikoli priš^ si." Oba moža sta se z0, pristala sta na to sa''.| razsodbo si odpustila M!' de in odšla vsak svojo f IIIISIIIIIIIIIIIIIII p Ce verjamete C^Smi al' pa ne - j| imiimimimiii /•--S^r^ Tale je že malo p oZn moja krivda, če jo je medil toliko časa na . M Veste, nekje v Colli«j naše pridne ženice prip1' žičnico otročičkom. ^ .Francka, ki zna tako le'gj slčat, je bila tudi zrave'1^ Da bo pa bolj učinRo,|t bodo otročički imeli bowl • da je Miklavž res živa bitje in da to niso sai"r so naprosile nekega 1 se je oblekel v tisto ^i1 uniformo, si nadel na "p go belo brado in kot ta^r vzhičenim otrokom p*e " rila. , Otroci so kar zijali,!. deli prijaznega Miklavž; J je delil tako lepa darilci, so se ga bali, pa so se ft privadili in ga obstop''1? ' i kali za rokav in brado. F i v ne • ''v Miklavž, ki je tudi Jo dober človek in zlata d^jti začel jemati otroke dflft drugim v naročje in -ti: prisrčkano objemal, %c otročičkom mlada srčeCJti pila radosti. Wi Tako je dobila od ;e "kis" tudi mala Francu zelo brihtno dekletce. če k materi in jih zaše^b "Mama, ali imajo tu<| t sih salune?" "Seveda ne, prism®« reče mama. "Kdo ti je ? I vedal?" P "Povedal mi ni nihČ|J s me je prejle Miklavž prav tako dišal kot nfl^-i' pride V soboto večei' * saluna." ^txxxxxx v P1"' IlliriITtIITItITITttTHITTTTT»»»IIIIimi;i 3 m'1 je SATAN IN IŠKARIOT Zopet nekaj o šolah Piše Anton Grdina Po nemškem izvirniku K. Maya ^ j I^^Q^EXXXXXTYmrT TTY TTTTT YTTTTTTTT Y T I I I 1' 3C X X XXXX1L3 Jiico sem mu že pohabil, rogali so se mi, devetdeset do- pem mu vsaj levico, dovolj pesrečen. Udarec po gla-pa položil na tla vsaj za [časa, da bi se z Mimbre-pmaknila. 110 sem ga čakal s puško v pjal je, oči so mu bile pe, zavihtel je nož, planil e. pčil sem, brž prijel pu-rev in zamahnil. Sunil je p1 Po zraku, udaril sem ga pm po glavi. ' f1 je, obležal. £°vi ljudje so zatulili, kot |kdo odira. Prepričani so | bili, da sem jim poglava-Blizu pa si niso upali. 0l-a so se vračali tisti, ki fteli po puške. Pametnej-pČili po konje. P bi tvegal, če bi se bil P1" Treba je bilo oditi na Plla sva se in zbežala po h konjem. Mimbrenjo s I1 zdravimi nogami me je Prehitel. Ko sem prišel korakov daleč, je že izgi-ovinkom, pa se koj spet I a konju je sedel, mojega rljal za vajeti. Res pame-»stroumen deček je bil! pku mi je prihitei napro. aha' sem, obrnila sva ko-I oddirjala nazaj po poti, po pripotovali, fcama so streljali Yume. p11 ni zadel^ Hen sem bil. Da bi me jspet dobili v pest, na to 1 bilo treba več misliti. < lbl Jih bil pustil, šel na- : Fimbrenjem in z njihovo F Osvobodil rojake izseki kl so nekje med potom zali' varstvu čete Yumov. * Prej sem moral misliti P- Namreč na haciende-njegove črede. fe so mu upepelili pošlo-' gozdove, berač je bil, uni-1 3;iJ sem čul v Uresu, da že1; f j več tako bogat ko izpo-' j. jG črede so mu še ostale |Je bilo precej. Vsaj neko-F -le lahko opomogel z nji-I zato sem mu sklenil čre- tda so bile še v rokah Yu-fanj jim jih nisem mogel I' Mimbrenji s0 mi mora-fagati. F bodo prišli o pra-fsu? I dm je minilo, odkar sem | r^a sel a k Nalgu mo- '' bočnemu bivolu,' in ga .1 ,vZa Pomoč. Mogoče da r'sli k velikemu hrastu ob |°2da, kjer s?no ge domeni- sestanemo, mogoče pa Fa še ni bilo. Zaneslji- r bil°. če šem vzel v račun, f m°ral še nekaj dni čaka-fie. r- fe »o medtem Yume s čre-fodšli — ? i . J lsem v^del, kje ležijo tre-: njihovi wigwami in pasji/ Prašal sem Mimbrenja, f! vedel. Ugibal sem. 'L(liu sem potoval kot ujetij "niami in Vete ja je odre-|'.lsi počitek. Počitek, tako rail> J'e bil potreben, ker fo Lf, sestoji iz velikega štirikotnika, ki je razdeljen po širokih cipres-nih drevoredih na štiri, enako velike ploskve. Novi del božje njive, ki se razteza ob vznožju griča S. Bartolomeo, ima obliko velike elipse.-t. .Pokopališče samo je obdano z neštetimi arkadami, v katerih so na obeh straneh več ali manj umetniško pomem bni nagrobniki. V marmonatnih vežah, ki se na soncu snežnobelo lesketajo, se vrstijo okrogline za okrogli-nami, stebri za stebri ^spomeniki za spomeniki, sohe za soha-mi. In vsakateri nagrobnik je, čeprav ne zmeraj prvovrstna kiparska umetnina, vendarle pa pretresljiva priča duše italijanskega ljudstva. Vsi skupaj so ganljivi simboli trpljenja in ljubezni živih svojcev. Tako predstavlja Campo Santo v Genovi množinsko ■ bivališče mrtvih, ki nima s svojimi, naravnost razkošnimi marmornatimi nagrobniki niti malo podobnosti z idiličnimi božjimi njivami jnaSih mest in vasi. Skoraj bi človek primerjal ta Campo Santo z neznanskim, na prostem razstavljenim muzejem kiparske umetnosti, kamor obiskovalci ne prihajajo zaradi mrtvih, marveč zaradi umetnin, ki so ondi raz- stavljene. Pri tem pa ne moremo očitati živim svojcem, ki so dali postaviti vse te marmorne umetnine, da bi jim nedostajalo pietete ali da bi si pieteto napak razlagali. Zakaj, sleherna umetnina, pa če je še tako načičkana, ima tu svoj globlji pomen, če hodiš po tej božji njivi, za kar bi pa potreboval kar dneve Časa, da bi si ogledal vsaj najlepše nagrobnike, je človek prevzet že od materialne pripravljenosti za žrtve, ki govori iz preob-loženosti bogatih spomenikov. Res je, da spričo bližnine mesta Carrare s svojimi velikanskimi marmornimi kamnolomi, ki so iz njega narejeni ti spomeniki, niso tako dragi, kot bi bili pri nas; res je tudi, da delo kiparja, pa bodi da je umetnik majhen ali velik, ni tu tako drago plačano ko drugje; vendar stane takle spomenik poleg potrebnega prostora brez dvoma neznansko veliko denarja, mnogo več, kot ga pri nas celo najbogatejši ljudje izdajo za kak nagrobnik. Umetniški pomen nagrobnikov na Campo Santo se izraža j ako različno, kakršen je bil pač okus, ki je dal napraviti te spomenike. Poleg presunljivih, oduševljenih umetniških tvorb genialnih domislekov in občudovanja vrednih zamislic glede na izvedbo, se pa šopiri tudi kričeč, po svojih divjih stranpotih smešen, naravnost oduren naturalizem. če človek vidi, na primer, kar mrtvaško posteljo z umirajočim in vse svojce v naravni velikosti, z vsemi modnimi muhami kakor v panoptikonu upodobljene; ali če se žalost svojcev prav teatralno v vsej obupanosti prikazuje, tedaj spričo take liespameti in neokusnosti le nemo zmaješ z glavo. K sreči pa je videti, da se je takšen okus, ki se je zlasti konec minulega stoletja razčeperil na Campo Santok vendarle že preživel. Dobro pa vpliva dejstvo, da vsebujejo vse marmorne skupine, neokusne in oduševljene, toliko resnične življenjskosti, toliko zares prirodnega, da se zazdi samotnemu, z domišljijo darovitemu obiskovalcu pokopališča, ko da se mu prikazujejo sami strahovi v blestečem se soncu. Tako mogočne, življensko resnične in človeku Stične so te umetnine. Kdor se, oddaljen od vrveža kri-tikujočih obiskovalcev na Campo Santo, z ljubeznijo in gano-tjem poglobi v nastrojenje božje njive in njenih marmornih umetnin, temu morejo vsi ti ljudje v marmorju veliko povedati. -o- trukom. Chicago. — Dne 16. t. m. je umrl Louis Dular, star okrog 70 let in doma iz Valte vasi pri Novem mestu. Bil je eden izmed starih naseljencev in tu zapušča ženo, šest sinov in tri hčere. Noranda, Que., Kanada. — Dne 23. decembra je bil v tukajšnjem rudniku ubit Andrej čiampa, star 41 let. Tu zapušča ženo, na Elyju, Minn., pa dva brata. MALI OGLASI SRNJAKOVA in KOKOŠJA VEČERJA v soboto 25. januarja pri JERRY ZUPCU 982 E. 207. St. Vabijo se tudi znanci in prijatelji iz Barbertona. Obeta se najboljša zabava. Postrežba prijazna. Igrala bo fina godba. Pridite in se zabavajte. Dobra služba Ženska, srednje starosti, dekle ali vdova, ki zna kuhat in vodit samostojno gospodinjstvo, dobi stalno delo; plača $10 na teden; en dan v tednu pro'sta. Zglasi naj se osebno pri John Potokarju, 6517 St. Clair Ave. zgorej v ureadu (20) IZ NAŠIH NASELBIN Greenwood, Wis. — Dne 28. decembra je bil pri avtni nesreči ubit Mike Trampuš, star 30 let in rojen v Ameriki, njegov brat je pa bil težko pobit. Nesreča se je zgodila, ko je John Trampuš peljal brata iz bolnišnice v Madisonu domov in med potjo je kolidiral z nekim avto Zuihici obramba. — Slika nam kaže veliki bombnik ameriškega izdelka Douglas tovarne, ki ga imenujejo "Hemisphere Defender." Tu si lahko predstavljate njega velikost v immri z drugimi predmeti v tovarni v Santa Monica. C al. Izdelujejo ga že štiri leta. Bre'z prestanka. lahko prevozi 7,500 inilj, prostora ima za 125 Uoroženih-moz.^ Ce^ krila meri 212 čevljev, dolg je 112 čevljev, hitrost nad 210 milj na uro. Specialno na boljših Permanent Waves Nič stroja, nič žice. Kompletno za $2.50 in več. Bohar's Beauty & Barber Shop 6023 St. Clair Ave. Za sestanek pokličite EN 1590. (Jan. 22, 24) Hiše naprodaj Je prijazna hiša za eno družino, 7 sob, garaža, vse v dobrem stanju, primerno za večjo družino. Nahaja se na 72. ulici, med St. Clair in Superior. Cena $4,700. V Collinwoodu je naprodaj hiša za dve družini, 8 sob, dve garaži, lep vrt. Cena $4,300. Nadalje hiša za 2 družini, 10 fsob, 2 garaži, cena $5,300. Matt Petrovich 253 E. 151. St. KE rim ore 2641-J (Jan. 23, 25) Beer Garden naprodaj Prav poceni se proda Beer Garden. Proda se radi bolezni. Nahaja se v slovenski naselbini. Dobi še tudi stanovanje zraven .obstoječe iz treh sob. Naslov izveste v uradu tega lista. _(20) Delo dobi kuharica v restavrantu. Vprašajte na 390 E. 156. St._ (19) Za hišno delo Išče se ženska srednje starosti za hišno delo pri dobri družini. V soboto popoldne in v ne-delfo ves dan prosta. Poizve :se pri L. R. Miller, 1007 E, 61. St, _ (18) ~"TK)Bf¥rPREMOG! Po zmerni ceni L. R. MILLER FUEL CO, 1007 E. 61. St. ENdicott 1032 (22) Službo išče za hišna opravila ženska srednje starosti. Vprašajte na 2977 E. 79. St. (19) krivdo za svoja dejanja. Obrni se k Bogu in dosezi spravo z njim — za odpuščanje pa ne prosi toliko mene kot njega —" "Da, vidim," je grenko rekel Erlend. Nato nista več .govorila. In drugo jutro je odjezdil nazaj v Nidaros. Bil je že nekaj dni v mestu, ko je nekega večera prišla za njim v Gregorjevo cerkev dekla gospe Sunnive. Erlend si je mislil,- da se mora vendar še zadnjič pogovoriti z gospo, in je naprosil dekleta, naj bo zvečer na preži, da pride po isti poti kot sicer. Kot kurji tat se je moral plaziti in plezati, da je prišel do izbe, kjer sta se sestajala. Zdaj ga je bilo skorajda bolestno sram, da je kljub letom in položaju tako ponorel. Toda izpo-četka ga je to mladostno početje zabavalo. Gospa Sunniva ga je sprejela v postelji: "Zelo pozno prihajaš?" se je zasmejala in zazevala. "Zdaj pa se podvizaj, prijatelj irijoj, in smukni v posteljo, se bova že kesneje pogovorila, kje si bil tako dolgo —" Erlend prav za prav ni vedel, kaj naj stori ali kako naj ji pove, kaj mu leži na srcu. Nehote si je pričel odpenjati obleko. "Neumnosti sva uganjala, Sunniva — in gotovo ni kdo ve kaj pametno, da bi nocoj ostal tukaj. Saj je gotovo pričakovati, da bo Baard prej ali slej prišel domov?" je dejal. "Ali se bojiš mojega moža?" je zbadljivo rekla Sunniva. "Saj si vendar sam videl, da Baard še takrat ni napel ušes, kadar sva mu na vsem lepem pred očmi uganjala svoje šale. če izve, da si bil ponoči tukaj, ga bom že prepričala, da so to le stare čenče. Mi vse preveč zaupa —" "Res, zdi se, da ti vse preveč zaupa;" se je zasmejal Erlend in zaril prste v plave lase in v polna bela ramena. "Misliš —?" Zgrabila ga je za zapestje. "Ali tudi ti zaupaš svoji ženi? Jaz sem bila še sramežljiva in poštena, ko me je Baard dobil —" "Mojo ženo pa le pustiva lepo na miru," je ostro rekel Erlend in jo izpustil. "Kako to? Ali se ti zdi manj spodobno, če govoriva o Kristini Lavransovi, kot pa o mojem soprogu gospodu Baardu?" Erlend je stisnil zobe in ni odgovoril. "Ti, Erjend, si pač eden tistih moških," je porogljivo rekla Sunniva, "ki imajo sami sebe za tako privlačne in lepe, da se nobena ženska ne sme obsojati, če se pred njimi njena čednost zdrobi kot steklo — pa tudi če bi bila sicer trda kot jeklo." "Tega si o tebi nikdar nisem mislil," je sui-ovo odvrnil Erlend. Sunnivi so se zabliskale oči: "Česa si pa iskal pri meni, Erlend — če je bil tvoj zakon tako dober?" "Rekel sem ti že, da ne omenjaj moje žene —" "Tvoja žena ali pa moj mož "In Kristini je tvoja ljubezen deveta briga?" se mu je ro-gala. "Saj sem vendar videla, kako nežno te navadno pogleduje, Erlend —" "Zdaj pa jezik za zobe," je kriknil mož. "Morda je vedela, koliko sem vreden," je rekel trdo. "Midva, ti in jaz, sva si pač enaka — "Pa ne," je Sunniva vprašala preteče, "da naj bi bila jaz nekakšen bič, s katerim bi ti rad ustrahoval svojo ženo —?" Erlend je nepremič' težko dihal: "Naj bo po tvojem! se mi pa sama nastavi "Le glej," je rekla "da bič ne zadene tebf Sedela je pokonci $ in čakala. Toda Erlefflj ti genii, da bi ugovait se spravil s svojo P1" Oblekel se je in brezc odšel, (Dalje prihodnji "Ti sama si zmerom začela govoriti o Baardu in ti sama si ga najhuje sramotila," je raz-kačeno rekel Erlend. "In če bi ga tudi ne bila sramotila z besedami — to sem pa vendarle mogel vedeti, koliko ti je bilo do njegove časti, ko si si poleg njega vzela še drugega moškega. Ona pa — ni prav nič utrpela, če sem se jaz pregrešil/' "Ali bi mi rad povedal — da Kristino ljubiš, čeprav me imaš dovolj rad za igračko —?" "Kako rad te imam, ne vem — ti pa si mi pokazala, da me imaš rada —" Sigrid Undset: KRISTINA — LAVRANSOVA HČI V II.—ŽENA Or sicer pa ne bi bilo Kristini podobno, da bi iskala pomoči pri nadškofu — ima vzrok zato — sicer pa se hoče prostovoljno ogibati zakonske postelje, dokler ne bi sprevidela, da se iskreno kesa. Kristina ne bi nikdar dopustila, da bi se vse to razvedelo. Vendar pa se je v njem zgenila misel, da že precej dolgo natančYio ve, česa je njegova žena zmožna in česa ne. Ponoči je ležal v svoji postelji in preudarjal to in ono. Postajalo mu je jasno, da je bilo njegovo vedenje še veliko bolj nespametno, kot se je bil tega izpočetka zavedal — da se je zapletel v to nesrečno pustolovšči- no ravno zdaj, ko ima največje načrte pred seboj. Preklinjal je samega sebe, češ, zmerom je še zbog svoje žene tak norec, da se je dal pognati v to. Preklinjal je Kristino in Sunnivo. Hudiča, saj vendar ni nič bolj udarjen na ženske kot drugi možje — prejkone je imel z njimi manj opravka kot večidel njegovih znancev. Ampak videti je; kot bi mu bil sam ne-bodigatreba skuhal to kašo — nobeni ženski se ne more približati, ne da bi se do ram ugrez-nil v močvirje —. Zdaj pa mora biti tega konec. Bog hodi zahvaljen, da bo zdaj kmalu imel drugega posla. Kmalu, kmalu dobi nemara pismo od gospe Ingebjorge. Da, tudi tukaj se ne more odkrižati babjih reči, a to je pač kazen božja za grehe njegove mladosti. Erlend se je v temi zasmejal predse. Gospa Ingebjorg gotovo razume, da je res tako, kakor so ji bili pojasnili. Gre za to, ali bodo Norvežani postavili zoper kralja Magnusa enega izmed njenih ali pa enega izmed sinov njene nezakonske sestre. In otroke, ki jih ima s Porsejem, ljubi, kot ni nikoli ljubila drugih svojih otrok —. Kmalu, kmalu — potem mu bosta spet polnila prsi pstri veter in slana morska sapa. Bog nebeški, kako dobro mu bo delo, ko ga bodo premočili morski valovi in ga bo zdravo prepiha-lo do samega mozga — ter bo tako neznansko dolgo varen pred vsakršnim ženskim onegav-ljenjem. Sunniva — naj si misli, kar hoče. K njej ne poj de nikdar več. In Kristina naj le jezdi za-stran njega na Jorundgaard. Zanjo in otroke bo morda najbolje in najvarneje, če prežive poletje nekoliko bolj od rok v gudbrandski dolini. Kesneje se bo že spet spravil z njo —. Drugo jutro je odjahal gori na Skaun. Vendar mu ni dalo miru, dokler ne izve, kaj namerava žena. Sprejela ga je vljudno, krotko in hladno, ko je še tisti dan dospel na Husaby. Rekla mu ni niti besedice, ne da bi jo bil vprašal, tudi neprijazne ne, in mu tudi ni branila, ko je zvečer prišel in kakor poskusil leči v zakonsko posteljo. Ko sta pa nekaj časa tako ležala, ji je obo-tavljaje se hotel položiti roko na prsi. Kristinin glas je trepetal, vendar Erlend ni mogel razbrati, ali od bridkosti ali od srda, ko je zašepetala: "Menda vendar nisi tako nizkoten, Erlend, da bi mi hotel življenje še bolj zagreniti. Zdaj se ne morem prepirati s teboj, najini otroci spe okoli naju. In ko sem že imela s teboj sedem sinov, bi mi bilo najljubše, ako bi najini posli ne izvedeli, da vem, kako si me razžalil —" Erlend je dolgo molče ležal, preden si je drznil odgovoriti: "Da. Bog mi odpusti, Kristina, razžalil sem te. Tega ne bi bil — tega gotovo ne bi bil storil, ko bi me ne bilo tako težko zadelo, da si mi tistega dne v Ni-darosu prerekla tako hude besede. — Nikar ne misli, nisem prišel domov, da bi si izmoledoval tvoje odpuščanje, dobro vem, da bi si izmoledoval tvoje odpuščanje, dobro vem, da bi preveč zahteval od tebe, če bi te zdaj tega prosil —" "Razumem, Munan Baards-son je imel prav," je odvrnila Kristina, "nikdar ne pride tisti dan, ko bi ti sam prevzel nase Bivši mehiški predsednik Plutarco Elias Calles, ki je živel v izgnanstvu' v San Diego, Cal. se namerava sedaj vrniti nazaj v Mehiko. To je 63 let star bivši "iron man," ki pa je sedaj priporočil administracijo predsednika Manuela Avila Ca-maclio in mu obljubil vso pomoč. *Jm* V m M Jfc :;ik fpl: 1£«oč • lyr^* Hilt w m v; & - . . Vi! ° 10c*ni Wkmi^i \ M'TŽ?'V % nor; ----" je m Podmornice, ki so bile do sedaj zasidrane p phiji v vojnem pristanišču, so bile proglašene kotraz a so še vedno dobre. Sedaj jih bodo prenovili in beo v< žile v varstvo pristanišč in druge patrolne, svrhe.-Ho c V SPOMIN ENO LETO JE. ODKAR JE UMRLA IN NAS ZA VEČNO ZAPUSTILA NAŠA SOPROGA IN MATI Helen Bezek Eno leto .le minilo, odkar zapustila si nas Ti, žalostni so dnevi bili. ker pozabiti moč', Te ni. Dom naš poprej tako prijazen, veselje, sreča bila v njem. sedal pa pusto je in prazno, samo spomin na Tebe v njem živi. Žalujoči ostali: Soprog LOUIS, Hčeri HELEN in LUCY: sin STANLEY Cleveland, O., 22. januarja, 1941. ^ . ----,-------------- ^ ,scir <► Mi vam zopet nudimo fino kupčijo v pohišfcle dimo največ za vašo hranilno knjižico V zameno%ve ^ pohištvo. si % PERUSEK FURNITURE t la] S 809 East 152nd St. MUlberry S8ol.( \ Odprto v pondeljek, četrtek in soboto tudi z^jav r Za boljše pohištvo in vrednosti pojdite k Perf^ S jklk UČITE SE ANGLEŠČINE t iz Dr, Kernovega v Winthrop Rockefeller je edini neporočeni sin John D. Rockefellerja, mL, ki se sedaj pripravlja, da vstopi prostovoljno v ameriško armado, ker je njegova "draft-na" številka previsoka in bi mogoče moral čakati še dve leti predno bi bil poklican. Star je 28 let. Nacijski agent Eugen J. Burke, star hO let je bil aretiran v Chicagu, ker je nabiral izurjenih delavcev za v Nemčijo. Je še vedno nemški državljan, čeprav je v tej deželi že 15 let. "ENGLISH-SLOVENE RE A DEB" kateremu je znižana cena £ fl/t in stane samo: £b(J" Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA :| 6113 St. Clair Ave. Cleveland, yi Mala filmska zvezda Shirley Temple, ki je sedaj stara 11 let, se je morala zglasiti na sodniji v Los Angeles,, da je dobila dovoljenje podpisati kontrakt s filmsko di-užbo za nastop v filmu z $2,500 tedenske plače. Pogodba velja za eno leto. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE v« OBLAK MOVER ŽENINI IN NEVESTE^ Rose Palčič ki so za vedno zatLsnili svoje mile oči dne 21. januarja, 1940. Srce zlato našlo je pokoj, kjer ni trpljenja ne skrbi, Bor odvzel nam drago mater, a spomin v srcih vedno živi. "žalujoči ostali: Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Naša slovanska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderso" JOSEPH, sin. MARY KNAUS, JENNIE KOTNIK, in JOSEPHINE JEZERC, hčere. Cleveland, O.. 22. januarja. 1941. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st Si. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Iz bojazni, da se v ameriških in zapadnoindijskih vodah nahajajo magnetne mine so opremili ameriški potniški parnik "America" z magnetnim kablom potom katerega so te vrste mine poškodljive in so tako ladje izven nevarnosti. M*