NO. Ameriška Domovina AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN EN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1951 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R VESTI LETO Lil —VOL. LIL ■ J E TITOVSEKE masovne organi- bor) Bevk Ivanko, vdovo parti-zacije, ki so bile že od nekdaj zana, ki je bila pa tudi sama v nosilec in središče vsega javnega bosti. političnega dela, so se v zadnjih LJUBLJANA.— — Sekretar leth močno zrahljale. OF (Os- Fizkulturne zveze Slovenije V. vobodilna fronta), AFZ (Anti- Jurančič je na plenumu Fizkul-fašistične žene) in druge podob-1turne zveze Slovenije iznesel v ne organizacije delajo oblastni- svojem referatu med drugim: — kom precej skrbi. Ne zato, ker ('"Zadnji čas je, da se osvobodi-bi obstojala nevarnost, da na- mo sektaških predsodkov, kakor stopijo proti njim in izberejo,“stari” ne spadajo v novo fizkul-druge, ampak zato, ker so ljud-Jturno organizacijo ali da neko-je postali do njih naravnost apa- ga odbijamo zato, ker je delal v lični. Njih gesla in fraze so po-!tej ali oni predvojni organizaci-stale nezanimive. Da jih ohra- ji.” ni j o pri življenju, sklicujejo gl. j ------o------- vodje vsemogoče sestanke ^gyg |,|oi[jrajO zbore, na katerih govore znane komunistične veličine iz prestolnice, seveda vse skupaj ne pomaga veliko. NA ZBOROVANJU OF za poljčanski okraj je govoril med drugim tudi tajnik izvršnega odbora (IO) OF. Obravnaval je1 notranjepolitična vprašanja, nato pa povdarjal uspehe, ki jih je dosegla jugoslovanska delegacija pri zasedanju ZN. To je v zadnjem času sploh zelo pri-lj ubij ena tema visokih govornikov. V Trbovljah se je zborovanja OF udeležila Lidija šentjurc, član Politbiroja KPS. “Na sestanku so ugotovili, da je poli-tično-ideološko delo pomanjkljivo v industrijskih centrih, 2lasti pa na vasi.” To se pravi po1 ^aše; Ljudje so siti večnih ob-Jub in “prostovoljnega” dela. hočejo zadostno hrano ter pri-hierno obleko in obutev. Ker utovci tega ne morejo in ne bodo mogli dati kljub ameriški polnoči, jih narod ne mara poslušati, zato so po njihovem mnenju “politično - ideološko premalo obdelani”. Zanimivo je, da se to dogaja prav v industrijskih središčih. METLIKA.—čeprav je frontna organizacija precej močna in' so pred volitvami pridobili 100 novih članov, je ostalo, kar se ^ela tiče, vse pri starem in se' Naloženih nalog še vedno niso ktili. (Ljudska pravica). KAMNIK. — Na Viru so izvodi v OLO (Okrajni ljudski od- Vremenski t prerok pravi: Večinoma oblačno, topleje in lahen dež danes popoldne in po-hoči. Tri na dan Komunistični priganjač Tone! Seliškar piše iz Ljubljane v Prosveti (ki seveda vse verno natisne), da je eden naj hujših dopisovalcev v Ameriški Domovini belogardist žebot. * * * Rdeči Tonček je zamahnil Graven! Piše in nekaj trdi, ne da bi se prej prepričal o resnici, ■^rav kakor Prosveta, ki mora P°tem popravljati. * * * ' Ra bo komunist Tone Seliškar a2e prebavljal ameriški fižol, mu zaupamo javno tajnost, da pol k mirni poravnavi korejske vojne' ^ako pravi premier komunistične Kitajske, ki trdi, da Amerika dominira Združene narode. TOKIO, — Premier komunistične Kitajske je izjavil, da “Zedinjene države in njihovi sokrivci” hočejo vojno in da so “blokirale pot do mirne poravnave v Koreji.” Tozadevna izjava je prišla po pekinškem radiu ter je prva o-ficielna reakcija na resolucijo Zdr. narodov, ki so proglasili komunistično kitajske., za agresorja v korejski vojni. Kitajski premier je dalje izjavil, da njegova vlada ne bo posvečala absolutno nobene pozornosti Zdr. narodov odboru “dobre volje”, kateri odbor je predlagan v resoluciji, da pomaga in posreduje, da se konča korejska vojna. Izjavil je, da je akcijo Zdr. narodov pripisati “dominaciji in nasilju”, ki ga izvajajo Zed. države nad Zdr. narodi. VDOR TANKOV PRI ŠEGULO Po uspešnem vdoru globoko v komunistične položaje, so se ZN kolone umaknile nazaj na svoje pozicije. TOKIO. — Močna sila Združenih narodov je zavzela kraj Anyang in okoliško hribovje 6 in pol milj od Seoula ter zanesla smrt in razdejanje v komunistične pozicije. V okraj so vdrle tri tankovske kolone s pehoto, ki je pobila najmanj 500 komunistov, nadaljnih 1,500 pa ranila in onesposobila za boj. Ameriški vojaki so planili na zakopane komuniste z bajoneti, ročnimi granatami in puškinimi kopiti, dočim so jih tanki držali v šahu. V roke zavezniških čet je padlo mnogo vojnih ujetnikov. O mraku so se ameriške kolone umaknile na svoje položaje, da se izognejo morebitni komunistični pasti. Zavezniške čete so namreč izpolnile svojo misijo: vdor kolikor mogoče globoko v komunistične položaje. Slovenska pisarna 6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 LIGINA LETNA SEJA se vrši prihodnjo nedeljo (11. feb.) ob 3 popoldne v šolski dvorani sv. Vida. DOMAČIJA OB REKI VISLI je naslov Ligine igre s SND na St. Clairju v nedeljo dne 18. febr. ob 3 popoldne. Prihodnje dni bodo na razpolago vstopnice na običajnih mestih. Cena za vstopnico $1. Odlomek iz debat senatorjev in kongresnikov k predlogu za pomol Jugoslaviji Tilov režim kar nadalje preganja Cerkev in duhovnike Kominformine trditve, da Tito kolaborira z Vatikanom, so gola propagandna izmišljotina. Senator McMahon, ki je glasoval za predlog, da se da Jugoslaviji ameriška pomoč, je v tozadevni senatni debati izjavil sledeče: “Ne morem pozabiti, da je Tito streljal na ameriške letalce šele komaj pred par leti. Tudi ne prezrem, da je on popolnoma v skladu s komunističnimi izročili preganjal verske osebe, da je bil antikrist, brezbožnik, da je zatrl svobodo besede, svobodo zborovanja, svobodo vere m bogoslužja. Vendar pa z ozirom na sedanje razmere, ko milijonom ljudi grozi nevarnost stradanja, nisem proti predlogu. Vesel sem pa, da se v zakonskem predlogu nahajajo pogoji, ki jamčijo za to, da ho ljudstvo zvedelo, zakaj mi to pomoč dajemo in v kakšnem duhu jo dajemo. . . Jugoslovansko ljudstvo mora vedeti za naše stališče, da naše pomoči ne ho tolmačilo, kot da mi odobravamo zatiranje, neusmiljena ravnanja, brutalne surovosti, ki jih je Tito izvajal nad ljudmi. . . Upam, da ho naša pomoč vendarle pomenila začetek povratka svobode ter vrnitve k spoštovanju človekovih pravic, ki prihajajo od Boga in ne od ljudi.” Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Restrikcije proti ogrskim diplomatom v Washinglonu Madžarski diplomati ne smejo prestopiti kroga osemnajstih milj izven okolja Bele hiše. Phil Slovaš- Ameriški Slovaki protestirajo radi zatvoritve škofov MIDDLETOWN, Pa. A. Hrobak, predsednik ke lige Amerike, je poslal predsedniku in kongresu protest proti zatvoritvi treh katoliških škofov v Češkoslovaški, ki jih je dal zapreti komunistični režim. “Zaskrbljeni smo nad krivičnostjo obravnave in obsodbe treh slovaških škofov ne zato, ker smo Slovaki, temveč zato, ker smo Amerikanci”, je izjavil v svojem protestu. “Ti škofje predstavljajo sle hernega izmed nas. Z obrambo človeških pravic in z obrambo politične ter verske svobode, o-ni branijo pravice slehernega posameznika.” V vsaki hiši naj bi bil koledar S voh. Slovenije “Del koledarjeve vsebine je posvečen vsem onim Slovencem, ki so se po sili razmer ločili od domovine in žive v večjih ali manjših skupinah razkropljeni po vsem svobodnem svetu: v obeh Amerikah, v Avstraliji in Afriki in po demokratičnih zahodnoevropskih deželah. V slehernem Slovencu, ki živi kjerkoli po svetu, vidimo svojega brata.” (Naš Koledar — Koledar Svobodne Slovenije za 1951. Naroči v —• J H. V 1 i. V_/ l/dj V J ^ A A v, »—'-».v » “ Zebot ni imel v Ameriški Domo-Jse pri Ameriški Domovini in stakni dozdaj še niti enega dopisa ne po pošti $3.25.) ah članka. Naj kdo naglo obve-' --------o-------- ,sti o tem rdečega Tončka, da ne oaj brat, daj sestra, spomni ko Še nani-oi Wool +ol™ u,Aoloo+; ! SE BEGUNCEV S KAKIM 1 naprej fiisal take budalosti.j DOLARJEM WASHINGTON. — Ker je o-grska vlada odredila nove re-trikcije proti amer. poslaništvu v Budimpešti, je ameriška vlada udarila nazaj z naredbo, ki določa, da madžarski poslanik m njegov štab ne smeta prestopiti kroga 18 milj izven okolja Bele hiše. Drž. tajnik Acheson je sporočil madžarskemu poslaniku Horvathu, da če hočejo on in njegov štab izven tega kroga, morajo imeti za to posebno dovoljenje državnega departmen-ta. Tozadevna naredba je odgovor naredbi madžarske vlade, ki jo je izdala pred tednom dni in ki omejuje gibanje ameriških diplomatov v Budimpešti na 30 kilometrov okrog poslaništva,— Državni tajnik je povedal madžarskemu poslaniku, da se bo v bodoče z madžarskimi diplomati v Ameriki postopalo tako, kakor postapajo Madžari z ameriškimi diplomati. Kominforma je pretekli teden obdolžila “Titovo kliko”, da deluje roka v roki z Vatikanom. — Kako nesmiselna je ta trditev, dokazuje smrt nadaljnih dveh duhovnikov v titovskih ječah, kjer sta umrla za posledicami surovega postopanja od strani ječarjev. Poleg tega je Titova policija aretirala in zaprla vse duhovnike in brate nekega samostana cisterijanskega reda v Sloveniji, kot poroča NCWC Service. Dalje je policija kaznovala nekega župnika tet; zaplenila denar, ki so ga darovali njegovi farani za popravilo cerkve. — Duhovnik je namreč “kršil zakon, ker je sprejel denar, ki je bil puščen na oltarju.” NCWC ugotavlja: “Govorjenje o izboljšanju odnošajev med katoliško Cerkvijo in Titovo vlado ni nič drugega kot propaganda komunistične vlade.” V Zagrebu so oblasti zaprle 20 , semeniščnikov in nekaj duhovnikov. ZASTOJ OSEBNEGA IN TOVORNEGA PROMETA Stavka kretničarjev je zelo okrnila osebni in tovorni promet. — Industrije bodo čedalje bolj prizadete. — V Washingtonu so v teku pogajanja za poravnavo. Osma obletnica— V sredo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Alojzijo Štirn v spomin osme obletnice njene smrti. Podružnica št. 14 SŽZ— Nocoj, v torek, ob 7:30 bo redna seja v navadnih prostorih. Članice so prošene, da se gotovo udeleže v čimvečjem številu. Prva obletnica— V četrtek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis Bavec v spomin prve obletnice njegove smrti. Obletnica— V sredo ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Joseph Hočevar v spomin osme obletnice njegove smrti. Zaroka— Mr. in Mrs. Ludwig Avsec iz 15100 Hale Ave., naznanja zaroko svoje hčerke Veronike Marie, z Albert Joseph Pestotnik, sinom Mr. in Mrs. John Pestotnik, Sr., iz 1036 E. 68th St. Kriminalna obravnava proti železniškim davkarjem v Argentini Oster nastop sodnika proti 49 kolovodjem stavke, ki je malone paralizirala argentinsko želez, omrežje. Rezultati stavke železniških premikačev so bili včeraj sledeči: Tovorni promet NYC železnice je skoraj popolnoma obtičal; uveljavljen je bil še nadalj-ni embargo pošiljk blaga in zelo je bila prizadeta proizvodnja v tovarnah. Clevelandski orkester, ki je imel odpotovati na svojo letno turnejo, ni mogel vlakom iz Clevelanda in je moral odpovedati svoj koncert v Newburghu, N. Y., kjer je imel nastopiti v nedeljo zvečer. Rudar ubil ženo in se skril na policiji GRAND RAPIDS, Mich. — Melvin Barrett, 31 let stari rudar, je iz ljubosumnosti ustrelil svojo ženo, mater dveh o-trok. Dočim ga je policija povsod iskala, je tičal on skrit v neki sobi policijske postaje, odkoder se je končno sam javil policiji. Pošiljke zdravil imajo prednost Pošiljke blaga, ki jih je hotela odposlati Railway Express a-gencija v 45 držav in v District of Columbia, so obtičale v Cie velandu. Agencija naznanja, da bo sprejemala za odpošiljanje droge, zdravila, serume, kirur-gične in bolniške potrebščine, mrtvaške krste in vladne vojne potrebščine. Ker je tako zelo okrnjen promet na železnicah, so zračne družbe prevzele nalogo prenašanja blaga, kateri prenos se je zvišal za 50 odstotkov. Industrija zelo prizadeta Od industrijskih družb v Clevelandu je zelo prizadeta Fisher Body divizija od General Motors korporacije, od katere je moralo ostati doma skoraj 3,000 delavcev. Novi grobovi Michael Barba Po dve in pol letni bolezni je umrl na svojem domu na 16016 Saranac Rd. Michael Barba, star 77 let. Bil je vdovce. Soproga Mary je umrla dec. 1948. Tukaj zapušča otroke: Stanleya, Mrs. Jean Gahagen v Pennsylvaniji, Zoro in Edwarda ter nečaka Josepha Barba iz Hale Ave. in več sorodnikov. Rojen je bil pri Podgradu, fara Hrušica. Tukaj je bival 35 let in je bil član dr. Sv. Jožefa št. 169 KSKJ in dr. Jugoslav Camp Št. 283 WOW ter Pod. št. 3 SMZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvaria pokopališče. Frančiška Leban V pondeljek popoldne je umrla na svojem domu na 6402 Va-rian Ave. Frančiška Leban, rojena Štrukelj, stara 81 let. Tukaj zapušča soproga Josepha. Sestra Amalia Kobal je umrla marca mesca 1950. Tukaj je bivala 48 et in je bila članica dr. Sv. Ana št. 4 SDZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos Vzpostava diplomatskih odnošajev med Nemčijo in Vatikanom BONN, Nemčija. — Verodostojni krogi kancelarjevega urada poročajo, da se Vatikan zelo strinja z namero ustanovitve diplomatskih odnošajev z žapadno Nemčijo. Dr. Clemens von Bren-lano, nemški generalni konzul v Rimu, je izjavil, da bo Nemčija' imenovala svojega poslanika za '/atikan takoj, čim bo v Nemčiji vzpostavljeno zunanje ministrst vo. Diplomatski odnošaji med Nemčijo in Vatikanom so bili u-kinjeni 1. 1945, ko je nemški Rajh formalno prenehal obstojati. Sedanji reprezentant Vatikana v Nemčiji je nadškof A. J. Muench v Fargo, N. D., ki vrši tudi posle regenta nuncijata v Kronbergu, blizu Frankfurta. doma skoraj Žele in Sinovi pogrebnega zavo-Republic Steel Ug na 05Q2 gt aajr Ave. ter V BUENOS AIRES. — Federalni sodnik Miguel Vignola je odredil kriminalno obravnavo proti 49 železničarjem, ki so bili za- korDoraciia ie že Drei , radi neustavne stavke pretekli / 3 CerkeV SV' Vlda ob 9:30 uri in mesec obtoženi “zločina proti °dPustlla 1’500 od svo-1lh 8’700inato na Calvaria pokopališče. tv . QGISVC0V. , , v • um I Danes (v torek> ali jutri bo Nobenemu obtožencu m bila v . , , , . , .. vv. „ . | večinoma vsem clevelandskim dovoljena varščina, pac pa je , , . ., , , j • i ■ v . J i industrijam pričelo pnmanjko- sodmk odredil delni začasni za-i .. . , . ,tv. vati surovin in drugih potrebščin za polno obratovanje. seg njih posesti v vsotah, ki va-rirajo od 10,000 do 100,000 pesov ($714 do $7,143). Te vsote bodo jamstvo za plačilo sodnih Položaj pri NYC železnici Zaradi stavke kakih 300 pre- bencev te železniške družbe. V ki se nedeljo sta odpeljala iz Cleve- Nič pogajanj is komunisti LONDON. — Voditelji britanskih sindikatov so odločno odklonili predlog za stik s sovjetskimi sindikati glede začetka konference o miru. — “Nihče nei - A A * iXV- XV O. JV J. Al Ju/J. C stroškov in odškodnin, ki jih bo-|naikačev pri NYC železnici je se-do morali plačati, če bodo spo- daj brez dela 1,500 drugih usluž-znani za krive. Neavtorizirana stavka, je pričela 22. januarja, je skoraj landa samo dva tovorna vlaka, docela paralizirala argentinsko Včeraj zjutraj so zaprli železni-železniško omrežje. Stavka je ško skladišče NYC železnice na bila končana 25. januarja, ko je Orange Ave. Več železniških centrov po deželi je v nedeljo zvečer sporočilo o naraščajočem gibanju, da prično premikači spet s svojim delom, toda hkrati dostavljajo, da ni še nikakega zagotovila, da 1950, bi se stavka končala. V nedeljo so se vršila v Wash- vlada prevzela obratovanje leznic. Prihranki ljudstva -20 milijard želi miru bolj kot kongres bri-j NEW YORK. — V letu tanskih sindikatov, nihče pa tu-^so znašale vloge ameriškega ljudi ne ve bolj, da bi taki razgovo-’dstva v raznih hranilnicah mingtonu ves dan pogajanja'med ri s sovjetskimi bpez vse koristi.” Frank Beretič V pondeljek zvečer je umrl na svojem domu na 665 East 159. St. Frank Beretič, st. Pogreb je pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. Več poročamo prihodnjič. George Babič V soboto zjutraj je nagloma umrl George Babič, 6516 St. Clair Ave. Bil je star 67 let in rojen blizu Sam obora na Hrvat-skem, odkoder je prišel sem pred 40 leti. Okoli 25 let je delal pri New York Central železnici, zadnji dve leti je bil v pokoju. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. sindikati bili bankah nad 20 milijard ali bili-jjonov dolarjev Vorošilov - 701etnik MOSKVA. — Dne 4. febr. je praznoval svoj 70. rojstni dan sovjetski maršal in podpremier vladnimi posredovalci in zastop-' Klementij Vorošilov, vojni tova- niki štrajkarjev. . i/AJ V WA l_/OAAl_/ v y v Iriš premierja Stalina. Dobra knjiga je najlepši dar najbolj trajne vrednosti. Roman “JUTRO BREZ SONCA” je takšna knjiga. Naprodaj pri Ameriški Domovini in stane $3.00. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON—John W. Snyder, tajnik financ, je priporočil kongresu, naj silno zviša davke, in sicer davek na avtomobile od sedanjih 7% na 20%, davek na radio in televizijske aparate, refrigeratorje in slično od 10% na 25%, davek na gasolin od 1 V2C na 3 cente pri galoni, davek na žganje od $9 na $12 na galono, davek na cigarete od 7c pri paketu na 10c. Itd. CLEVELAND. — Zaradi štrajka železniških premikačev je v Clevelandu brez dela že 10,000 ljudi. Sedaj se je stavka razširila že na Erie železnico. Mestu preti pomanjkanje sveže zelenjave in sadja. DUNAJ. — Neki tukajšnji list poroča, da je predsednik Češke Klement Gottwald padel v nemilost Moskve in da je pod policijskim nadzorstvom. To poročilo je prišlo istočasno s poročilom o misterioznem izginotju Vlada Klementisa, bivšega zunanjega ministra Češke. (Kakšna groza se ni-ki dogaja za železnim zastorom. Ured.). & /Imeri$ka Domovi ima /%• \n t m ■<-/% !%l—»«<>ivi» 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 ....g Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays________ General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. __________ SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 26 Tues., Feb. 6, 1951 Priče Titove kolaboracije Čikaški “Prosveti” je prišel na pomoč iz zasužnjene domovine neki komunistični pisač, ki pod naslovom “Ec-clesia militans” prav po komunističnih metodah blati katoliško cerkev z raznimi izmišljotinami in zavijanji! Seveda se bo “Prosveta” pridušala, da ni komunistično pobarvan liSt’v prvem članku piše komunist iz domovine med dru- t,im “Nekateri visoki predstavniki klera so dajali navodila okupatorju za učinkovitejšo in čim hitrejšo iztiebitev nagih __to je jugoslovanskih — narodov, tako škofje Bone- fačič, Rožman, Srebrnič.” Seveda za gorostasno trditev nima člankar niti najmanjšega dokaza! Laže naprej in naprej v prepričanju, da so bralci “Prosvete” tako naivno lahkoverni, da bodo verjeli! . Neki dopisnik iz Waukegana, Jože Zelene, pa v sedaj Titovem listu “Glas Naroda” z dne 2/. dec. 19S0, skuša z nekaj neslanimi ocvirki smešiti članke dekana Škerbca v A. D. Trdi, da se mu ni posrečilo, da bi opral škofa^dr. G. Rožmana. Saj dejansko škofa Rožmana ni treba nič prati, ker ni nič umazan, saj mu vsa komunistična propaganda, vsi lažiprocesi niso mogli dokazati niti enega zločina, niti ene kolaboracije, kar je dokazala tudi angloamerjška komisija. ki je preiskala njegovo zadevo in se je tako škof mogel brez vseh ovir vselit v U. S. in je bila odklonjena Titova zahteva po njegovi izročitvi. Kolikor je imel škof dr. G. Rožman stikov z okupatorjem, jih je imel, da je pomagal svojemu nesrečnemu ljudstvu, da je posredoval za žrtve komunističnega in okupatorjevega divjanja! Morda bo Jožeta Zelenca in Prosveto zanimalo, da je nekoč prišel celo sam Tito med okupacijo prosit k nekemu duhovniku, da bi ta šel k škofu intervenirat za nekega komunista! Dotični duhovnik sedaj živi tu v U. S. in more o tem pričati vsak čas, če je treba! Torej je sam junaški Tito prosil, da bi ljubljanski škof šel do okupatorja prosit za komunista! Ljubljanski škof se pri svojem delu ni nič skrival in ga je na takih potih lahko vsak fotografiral in take fotografije nič ne dokazujejo o kaki kolaboraciji. Jože Zelene piše, da so se Titovi “partizani družili z Nemci in Lahi vselej le z zvezanimi rokami! Seveda Zelenca ni bilo v Sloveniji med okupacijo,” ker sicer bi bil lahko sam videl, kako so komunisti nosili Hitlerjev kljukasti križ na rokavih, kako so vodili gestapovske patrole, ko so aretirale zavedne Slovence, lahko bi bil sam videl, kako so Lahi in Nemci dobavljali Titovim bandam orožje. Mi razumemo, da razni skriti komunisti v U. S. nočejo verjeti antikomunistom, ki so vse to videli in o vsem tem lahko vsak trenutek pričajo. Toda velikemu komunističnemu papežu Stalinu pa boste vendar verjeli? Poslušajte kominformske radio oddaje, berite njene tiskovine, ki neprestano trdijo, da je bil Tito in njegova družba v gestapovski službi, zaveznik okupatorja! Celo antikomunisti ne gredo tako daleč v svojih trditvah! Kratko: Stalin in njegova propaganda več in še hujše govori kot mi! Sklicujemo se torej na pravoverne komuniste, ki naše trditve ne samo potrjujejo, marveč povedo še hujše kot mi! O kolaboraciji med Titom in Nemci in Italijani pa prihaja vedno več popolnoma nepristranskih prič in dokazov, ki potrjujejo vse naše navedbe v polni meri! Pred dobrim letom je izšla v angleščini knjiga britanskega tajnega agenta S. Clissolda pod naslovom “Whirlwind.” Clissold je bil dodeljen od angleškega vojaškega vodstva britanski komisiji v Titovem štabu. Torej verodostojna priča, ki jasno potrjuje, da so imeli Tito in njegovi partizani zveze z nacisti in fašisti. Druga priča, ki potrjuje isto, kar Clissold, je Walter Hagen, ki je bil v službi tajne nemške obveščevalne službe in je torej dobro poznal vse tajnosti zvez med Titom in nem-ško vojaško komando. Ta mož je napisal knjigo pod naslovom “Die geheime Front,” kjer navaja skoro isto, kakor Anglež Clissold! Oba pisatelja in svedoka dogodkov poročata sledeče! “Leta 1943 je poslal Tito v glavni stan nemškega generala Glaise Horstenau-a svojega zaupnika, generala Velebita, o katerem smo pred kratkem čitali, da je prišel v Združene države prosit za podpore Titovini. Velebit je bil deli časa gost nemškega komandanta v Zagrebu, z nemško legitimacijo se je svobodno gibal po vsem ozemlju. Tito je po Velebitu predlagal premirje med nemško in komunistično partizansko vojsko pod pogojem, da Nemci puste v miru Titove partizane na določenem ozemlju, posebno v zapadni Bosni. Za uslugo bi Tito ustavil vsako borbo proti Nemcem na hrvaškem ozemlju. Ta čas je Tito prepovedal svojim oficirjem vsak stik z angloameriškimi oficirji. Velebit je celo zahteval sestanek, na katerem nai bi bil navzoč predstavnik nemškega zunanjega ministra! Tito je oficielno ponudil nemškemu vojaškemu vodstvu dogovor, da bi za slučaj an-gloameriškega izkrcanja v Bosni napadli Angloamerikance skupaj Titovi partizani in nemške vojaške sile — Isti pisatelj omenja, da so takrat na Madžarskem v okolici Pečuha ujeli komunističnega kurirja, ki je povedal, da je Stalin pooblastil Tita, da v slučaju izkrcanja angloameri-ške vojske na Balkanu, skupno z nemško vojsko vrže Angloamerikance v morje in da odobrava zveze Tita z nemško komando v Zagrebu. . . Walter Hagen tudi potrjuje, da so visoki italijanski oficirji kot n. pr. vrhovni komandant italijanske vojske na Hrvaškem, Roata, sodelovali s Titovimi komunisti. Leta 1942 je nemška žandarmerija ujela komunističnegaJcurirja, ki je bil na potu v glavni stan Roate, ki je na zaslišanju priznal, da je večkrat vršil kurirsko službo med italijanskim komandantom in Titom! Hagen navaja, da so leta 1942. v neki skupni akciji proti Titovim oddelkom v Bosni, Nemci in Italijani popolnoma obkolili partizane, tu pa je nenadoma Roata premenil ves dogovorjeni bojni načrt in odprl Titovim partizanom pot, da so se mogli rešiti, kar je bilo jasno napravljeno dogovorno s komunisti. Hagen tudi povdarja, da so Italijani prodajali Titovim tolpam orožje in municijo. Vse to so seveda delila Italijani in komunisti tudi v Sloveniji. Mi bi svetovali, da bi Čikaška “Prosveta” in Titov “Glas Naroda” priobčila vse te podatke iz obeh*navedenih knjig, kar bi gotovo zanimalo njune čitatelje, Jožeta Zelenca in take tiče. ci nič manj hude težave kakor' f BESEDA IZ NARODA Ro je sree polno skrbi W. Medway, Mass. — Dostikrat, ko je srce polno skrbi in žalosti, sežem po AD, ki me po-1 tolaži in razvedri. Posebno všeč so mi dopisi dobrih, poštenih rojakov ,ki jih med nami ne manjka, imamo pa seveda tudi nekaj takih, ki so zašli na stranpota, toda o teh ne maram pisati. Lansko leto sem se pripravljala, da bi napisala nekaj vrstic o nekdanjih časih in razmerah v domovini, pa tudi tu, pa mi je na žalost zmanjkalo časa. Glava je vedno polna skrbi in prav prijetno bi mi delo, če bi imela včasih pri sebi kako dobro slovensko dušo, s katero bi mogla malo pokramljati. To bi bilo nekaj za me, pišem pa bolj težko. Pozdrave vsemu uredništvu, posebno pa Micki, ki je tako dobro podkovana v naših narečjih, čeprav je tu v Ameriki rojena. Gorenjsko ji prav tako gladko1 teče, kot dolenjsko in notranjsko, pa tudi po primorsko jo kar lepo zavije. Prav žal mi je Mrs Debevec, da Vas osebno ne poznam. Margaret Mayer. sodelavce pri Ameriški Domovini prav iskreno pozdravlja, Godfrey Vodišek. Eden Završkih fantov se oglaša Peoria, 111. — Priloženo pošiljam za naročnino na Ameriško Domovino za vse leto. Z listom sem prav zadovoljen in bi ga zelo pogrešal, ako ga ne bi imel. Včasih se po poti nekoliko zamudi in dobim pondeljkovo številko šele v četrtek popoldne. Oni pondeljek sem pa čital v Mickini koloni, kaj je vzrok zamudi. Piše namreč, da v soboto zjutraj rada malo dlje ajč-ka, zato verjetno njena kolona ni pripravljena ob pravem času za ponedeljkov list. Odtod zamuda, kaj? Ampak brez Se ena prošnja Cleveland, O. — Mrs. M. Levar, 424 E. 148 St., je dobila pismo od sestre Frančiške Sulic iz Gradišča št. 75, p. Renče pri Gorici, v katerem jo prosi za nekaj blaga, da bi mogla popraviti mašni plašč, preden popolnoma propade. Mrs. Levar se obrača s prošnjo do tamkajšnjih rojakov in tudi dobrih src, ki bi hotela pomagati, da kupimo in pošljemo tja nov mašni plašč. Ona sama ne zmore stroškov. Poslala je za tamkajšnjo cerkev že več stvari, čeprav ona sama ni tam doma. Kdor bi hotel kaj darovati, naj se zglasi pri Mary Strancar, 833 E. 156 St., ali pa naj kliče MU 1-2372. Mary Strancar. * ANGLEŠKO-^ j SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) je zopet v zalogi. Po pošti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. ______________/ Slovenska Koroška naš clevelandski s tukajšnjimi, žela sta pa z njimi oba enake1 uspehe. Za opereto so bila izdana zelo okusna povabila v nemškem jeziku. Ta so raznosili otroci po hišah. Vsa fara je napeto pričakovala igre. Vsi so vedeli, da bo tokrat nekaj posebnega. Dvorana je bila nabito polna. Ko so se odprla nebesa, je vse dobesedno zijalo, ker kaj takega še nikoli ni videlo. Angelci, ki jih v Tinjah ni bilo nič manj kakor v Clevelandu, so bili vsi enako oblečeni. Res, kakor resnični angeli. Ko pa se je na odru pokazal pekel, je dvorana začela ploskati in vpiti bravo, bravo. — Ko je igra minula, je bilo vse zadovoljno, najbolj seveda otroci igralci. Po igri jih je bilo nekaj, ki so stopili k režiserju in mu rekli: “Škoda, da ni bilo nemško!” Ta jim je pa rekel, da i-ma zaenkrat samo v slovenskem jeziku kaj tako lepega na razpolago, da bi pa rad dobil kaj-takega tudi nemškega. V zvezi s prvo predstavo naj omeninm še naslednjo značilnost, ki se je zgodila. Neki oče je naročil svoji hčerki, da mora takoj po prvih dveh dejanjih, pri katerih je sodelovala kot igralka, domov. Hčerka tega ni storila in je zato prišel oče ponjo, a je ni mogel spraviti domov. Nato je oče odšel v sosedne gostilniške prostore, kjer so ga malone vsi napadli, češ, naj pusti otroku! j K sodobnim svetovnim problemom London je danes bolj nervozen, kot je bil še kdaj od leta 1947. Po mestu divja flu, premoga primanjkuje, mesa skoro ni dobiti. V istem času pa ljudje pričakujejo višje davke, ker bo treba več denarja za obrambo. In povrhu so začeli ljudje godrnjati nad socialistično vlado, ki da je privlekla vse te nesreče nad narod. Ljudje tudi čutijo, da so razmere med Anglijo in Ameriko vedno bolj napete zaradi Koreje. Ljudje so že pozabili, kdaj sta bili Anglija in Amerika tako vsaksebi. Glavni vzrok tega mrzlega zadržanja je to, ker hoče Amerika kaznovati kitajske komuniste, Anglija je pa proti temu. Washington govori o kitajskih komunistih kot napadalcih, Anglija ne črhne o tem niti besede. In kadar dve taki sili ne vidita enake nevarnosti na Daljnem vzhodu, ni čudno, če se ne moreta zediniti za skupno akcijo. Amerikancu se v Londonu čudno zdi, ker bo slišal tako malo besed čez kitajske komuniste. V časopisih ni uvodnikov, ki bi kaj se je v tej dvorani zgodilo ponoči; nekateri da so itak sa-, mi videli, kakšno razdejanje je bilo storjeno, drugi pa da so sli-veselje. — In za konec naj po-j šali od očividcev. “Vi, ki ste tu-vemo, da sta pri prvi predstavi je re^el, “s svojo navzoč- Nemškutarski izgredi v Tinjah Kdo, ki pozna Slovensko Koroško, ne pozna sončnih Tinj s čudovitim razgledom od tinjske proštije po vsej bližnji in daljni okolici? In v teh lepih naših Mickine kolone dinjah so igrali lansko leto za prišla v dvorano dva plačanca, ki sta hotela predstavo motiti, ljudje pa so ju sami postavili pod kap. Vse drugače pa je bilo ob prireditvi 14. t. m. Režiser je hotel opereto ponoviti že za Tri kralje, pa tega ni mogel zaradi iz nostjo obsojate to1 dejanje, za kar se Vam naj lepše zahvaljujem.” Pri predstavi je bilo samo prvo dejanje mirno. Potem so pa nemški plačanci odklopili elektriko, pridrveli v dvorano in začeli žvižgati. Ljudje v dvorani so postali razburjeni. Zače- rednih ovir. Ko so nacistični , v , i h so vstajati m groziti. Potem je plačanci zvedeli za ponovitev,! _ ^ so takoj zagrozili, da jo pa ne sme biti, zamuda gor, zamuda dol. Brez njene kolone bi Ameriška Domovina veliko izgubila. (Kaj se Vam meša, da greste take poklone delat na ves glas; se bo tako prevzela, da ne bo za nikamor; op. ured.) Jaz imam Micko zelo rad, to se pravi njeno kolono, da ne bo kdo napek razumel. Posebno pohvalni so tudi uvodni članki in vse polno drugih zanimivosti je vedno v listu. Ne morem si predstavljati Amerike brez Ameriške Domovine. Tem potom prav .iskreno pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike in Kanade. Poseben pozdrav naj pa velja Završkim fantom, kateri so pa zadnje čase nekam utihnili. Bojim se, da bom kmalu pozabil vse tiste lepe pesmi, katere smo svoj čas prepevali v Spittalu in sv. Miklavža Gerziničevo opereto “Miklavž prihaja”, katero so v nedeljo 14. t. m. ponovili. Preden pa o tem poročamo, hočem povedati par besedi o Tinjah samih. Tinje so danes narodno poli-I tično precej nemčurske. Pravih Nemcev je samo nekaj, toda ti niso čez mero zagrizeni. So pa v Tinjah trije nacisti, ki na vse mogoče načine rovarijo zoper vse, kar je slovenskega. Toda na pozornici se sami nikoli ne prikazujejo. V boj zoper Slovence pošiljajo zapeljano mladino. Tako je bilo tudi ob zadnji predstavi Gerziničeve operete 14. t. m., ki ne bo ostala nikoli pozabljena v naši narodno politični borbi na Koroškem. Prvič je tinjska ljudskošolska mladina priredila Gerziničevo1 opereto za lanskega Miklavža. brezpogojno preprečili. To je režiserja in njegove pomočnike še bolj podžgalo. V tej zvezi se je zgodilo, da je bila ena vloga med drugim štirikrat odpovedana, zadnjič dan pred ponovitvijo. Od dvajsetih angelcev, jih je nazadnje ostalo samo še dvanajst. Ko je bila na predvečer predstave zadnja skušnja, sta prišla v dvorano dva nemčurja, ki sta trdila o sebi, da sta “a v/indisch”. Na noben način ju ni bilo mogoče spraviti ven. Šele ko je prišel lastnik dvorane in njegova dekla, je to uspelo. Ko so pa drugo jutro prišli prvi igralci v dvorano, so našli oder podrt, vse je .ležalo navzkrižem, miza, na kateri naj bi stal reflektor, pa je bila naravnost ukradena. Igralci in drugi slovensko zavedni ljudje, posebno fan-je, pa so se lotili takoj dela, ker da predstava mora biti. In res, do popoldne je bilo spet vse pripravljeno. Oder in vse drugo je bilo spet postavljeno in igra je lahko potekla brez tehničnih j motenj. Glas, kaj se je ponoči zgodilo v dvorani, se je kot blisk raznesel po vsej fari in še daleč okrog. Predstava sama se je začela z enourno zamudo. — Pred začetkom je stopil pred zastor režiser, da ljudem opraviči zamudo. Dejal je, naj publika oprosti, vsi da sami vedo, , , ! pa nastopil tiniski g. učitelj vprašal razgrajače, kaj hočejo v dvorani. Eden izmed njih je zarjul, da pradstavo prepovedujejo. Pa jih je g. učitelj vrpra-| šal, kdo da so oni. Ali so mar ! oni gospodarji dvorane? S kakšno pravico prepovedujejo igro? In jih je nagnal: ven! In sedaj so naenkrat postali majhni. Popolnoma poklapani so se odstranili iz dvorane, in so nato zunaj nadaljevali svoj prepir z g. učiteljem. Zaključek vsega tega je bil, da se je predstava na to nemoteno vršila do konca. Vsi ljudje so bili na strani igralcev in g. učitelja. Ko je bila igra končana, so bili igralci tako navdušeni, da so sami oder v nekaj minutah razdrli in odnesli vse spravit v samostan. pozneje v Clevelandu. Tudi vse Režiser je imel s tinjskimi otro- zahtevali odločen nastop proti njim. Niti toliko ne, da bi jih obtožili, ker pobijajo angleške vojake na Koreji. V parlamentu ni nobenega ostrega govora proti kitajskim komunistom, nobene akcije, da bi se jih obtožilo. V resnici se sliši manj ostre kritike proti kitajskim komunistom, kot se jo sliši proti Zed. državam zaradi Koreje. Anglija dela vse to zaradi kramarstva. V Aziji ima dobiti še v bodoče surovine, trgovino, denar, politično in vojaško moč. Angleži se boje vojne, saj niso še zadnje pozabili, ko so se komaj rešili pred Hitlerjem. Vedo, da bo prihodnja vojna še hujša. Stali ji bodo nasproti, če bodo morali, ampak zdaj pa napenjajo vse sile, da bi jo preprečili. , , Zato pa, ko je Amerika predlagala sankcije proti kitajskim komunistom, so se Angleži takoj umaknili. Sankcije bi lahko povzročile, da bi Kitajci napadli Hong Kong. Sankcije bi lahko zanetile vojno v vsej Aziji, lahko tudi v Evropi. V očeh Angležev niso amerL ški voditelji dovolj oprezni in ne vidijo nevarnosti. Angleži bolj zaupajo svoji diplomaciji in pogajanj am, kakor pa Ame-rikanci. Iz tega razkola med ■Anglijo in Amerika ima glavni; dobiček Stalin in kitajski komunisti. Angleški zunanji minister Bevin ni nič kaj priljubljen. Ni prav zdrav in Angleži mislijo, da mora biti v takih časih zunanji minister vedno za mizo. Morda ga bo nadomestil Anthony Eden, Churchillova desna roka. Flu, ki divja po Angliji, skrbi Angleže. Bolezen v splošnem, ni nevarna za mlajše ljudi, ampak za one v starosti nad 55 let. je nevarna. V enem tednu je umrlo za flu nad 1,000 oseb in 85 odstotkov jih je bilo v starosti nad 55 let. Radi podržavljen j a medicine so angleški zdravniki zaposleni, preko glave. Zato bolniki nimajo dovolj postrežbe. Bolnišnice v Londonu so prenapolnjene. Toliko je bilo mrličev, na primer v Liverpoolu, da so morali prestaviti nekatere pogrebe za dva tedna. Ako ne dolže sedanje socialistične vlade krivde za pljučnico, jo pa toliko bolj dolže radi' pomanjkanja mesa. Mesni odmerki so še enkr,at manjši, kot so bili med zadnjo vojno. Za en Napadalci pa so dosegli ravno nasprotni uspeh, kakor so priča- teden dobi ena oseba četrt fun- kovali. Rojaki, taka svoboda velja danes v Avstriji za Slovence. Gotovo se vsi zavedate, kaj je naša narodha dolžnost. Brate in sestre, ki se bore za svoj narodno politični obstanek, moramo podpreti z vsemi silami. A-meriški javnosti pa je treba prikazati v vsej goloti vandalizem, kj ga uganjajo stari nacisti v Avstriji nad našim življem. Fotografije o razvalinah, ki so jih napravili v Tinjah, so na razpolago! Podrtija odra v Tinjah. Dokaz slovenske enakopravnosti. V ozadju razbito okno, skozi katerega so vdrli v dvorano. ta mesa, nič več. Včasih mesar zatisne eno oko in da prijateljski družini toliko mesa, da ima v nedeljo za vso družino meso na mizi. Drugače uživajo Angleži zdaj ribe, sočivje, perutnino ali kar morejo pač dobiti. Zato pa angleška gospodinja misli, da je že dovolj dolgo potrpela. Zato so soglasne v tem, da mora sedanja socialistična vlada odstopiti, ali papreskrbeti več mesa. Ampak več mesa pomeni, da bi morala Anglija plačati Argentini za meso ceno, ki jo slednja zahteva. Ako^ bodo angleške gospodinje dovolj glasne, bo socialistična vlada ceno plačala. Akutno je pomanjkanje premoga v Angliji, ki je- z vsakim dnem hujše. Ako ne bo hujšega vremena ta mesec, bo še šlo. Ampak če bo mrzel februar, bo v Angliji velika kriza. Prizadete bodo jeklarne, trpela bo obrambna produkcija. Zopet hud poper za socialistično vlado. Za januar in februar je bilo določeno za vsako družino 672 funtov premoga. Na stotine vlakov je vlada ukinila, da bi prihranila na premogu. Vsi električni napisi so temni, ravno tako vsa izložbena okna. Zato ni čudno, če vsi napeto čakajo spomladi, ljudje in — vlada. -r\iviriXVJ.QXVA VJU\A r xLix5rtUAK X b, lUbl (V^SXh WA^D f-yuMice... 'K .A IV .A O !S K A /UlERI$K/l OVIIM/I HOfWlg AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGNIAN MORNING NEWSPAPER Kriz za slovensko cerkev v Torontu ; ;i"r: Toronto, Ont. — že 18. de- smo se v sredo 17. januarja zbra-cembra lanskega leta sem od ca- li z večino članov cerkvenega od-rinarnice v Torontu prejel obve- bora, da zaboj odpremo, stilo, da je prišla na moj naslov: Vedeli smo ze, da je v njem neka pošiljka. Mislil sem, da so^ križ, slišali smo tudi, da je zelo; dospele Mohorjeve knjige ,ki sem lep, saj nam je to pisala sama jih prav tedaj pričakoval iz Av- Mrs. Rupnikova. Toda, ko smo strije. Toda kako sem se začu- zaboj odprli in odvili kip trpeče-dil, ko je carinik začel odvijati ga Kristusa, smo strmeli. Kaj ta-neko dolgo, lepo poltirano desko kega nismo pričakovali. Tei bo-in me začel spraševati, kaj bi to lestne poteze Kristusovega obra- bilo. Stal sem pred veliko uganko za, te izmučene in solzne oči, to' v bolečinah skrčeno telo, te krvaveče rane, vse to te mora ganiti že na prvi pogled. V srcu, Še večje je bilo začudenje, ko , ! 1 26 vprV1 mi je carinik poleg tega pokazal , 1 ™.a 6 ,1S. ri1C0 Vere’ mora še velik zaboj. Tudi tega je t ^ vzbudltl kesanje m Iju-• spretno odprl in potegnil iz nie-|beZen d° ?asega 0drešenika, ki ga drugo poltirano desko, ki pa;Za^aS ^rpi' je bila mnogo krajša od prej-* V+Zab0]U smo P°leg knza na--nje ^ J sh tudi pesem v cast sv. Križu, ” Ko si zaboj natančneje ogle- “ 'V VeIiki, 1;“beZni ^kri' dujem, da bi videl, če je res na'Z“ega J“USa Z}°Z1 g,;sf,a RuP-mene naslovljen, alt pa je mor- yori trpeči ZvcliJaPr takole. g° da kaka pomota, vidim, da jej pošiljka prišla od znane tvrdke n v Pustet iz New Yorka. Bila je . k meni, pravilno na mene naslovljena. Še p °\ ^ l'~ tesno objemi. vedno pa mi je ostala uganka, I , °g ^ a razPe.t visim, kaj mi tvrdka pdšilja in kdo je' tehi milosti delim-to naročil. Carinik zaboja ni' ~ ' Še na mnoga leta! Lethbridge, Alta. — Ne bom delal običajnega uvoda, ker se mi zdi to popolnoma nepotrebno. Saj ne nameravam pisati nika-kih razprav, pač pa zgolj povedati važen dogodek iz naše srede, ki se ne ponovi vsak dan. Srebrno poroko sta namreč obhajala 25. preteklega meseca naša povsod priljubljena Hribarjev ata in mama. Ne vem, kje naj bi začel opisovati, da bi opisal do- v eni j e in Koroške, ki sem jo do-jcali na pomoč, da bi jim pernati ej le slutil. Spomin mi je po- gala zakrinkati podle načrte iz-hitel nazaj v tisti srečni dan, ko ; daje, katere so risali skupno s sem pred osmimi leti sredi po-(Titovimi komunisti. Res nam letnega dne stal vrhu Golice inJje zameglila oči in duha, da so začudeno strmel preko Koroške,! se mogli do podrobnosti izpolni-kot bi se pravkar prebudil iz'ti njihovi zahrbtni nameni: str-sladkih sanj. Skoro ničesar ni-j ta so bila srca skoro vseh domo-sem videl takrat. Le tu in tamibrancev. se je iz sive megle, ki je moreče Toda nam, ki smo po božji vo-ležala nad dolino Drave, belilo j Iji tiste strašne dni preživeli in zidovje zapuščene slovenske va-jz nami vsemu poštenemu slo-si, ki jo je izzemal in zatiral tu-j venskemu narodu je prav ta pe-ji gospodar. Ko bi ne bilo me-jklenska igra za vedno odprla godek dovolj objektivno. Komu - - - -- ---- — vcuuu uupna naj bi pripisal zaslugo za bogato meni žalostnega simbola, oči. Dokler bo živel slovenski obloženo mizo? Po mojem nine- življenja na Koroškem v tistih; človek, se bo s studom sporni- --------------------- -jr-'-, ±xx- ;—-----------------1--------- ■ — bi mi tistih nekaj vasljnjal, da so Angleži sokrivi smrti!trejev in odločneje je udarjala a-ovaa J--’—1 ■’ ’ • - - na ušesa pesem koles, ki se je glasila: še naprej, na tuje. : i • , , , ,***; Prepričani smo,, da bo ta križ mudeči df k6r Sem,vsakeSa Slovenca pritegnil k se- , . .'. ’ P0S1 jke ne morem bi. Grešniki bodo ob njegovem vigm i, o ler ne vem, odkod ^ vznožju dobivali odpuščanje, do-,]e in aj vsebuje. Bal sem se tu- bri moč in stanovitnost, žalostni di visoke carine, ker je bila na pa tolažbo, carinskem obvestilu vrednost po-J p0leg pesmice je bilo tudi dro-siljke označena za $110.00. jbno pisemce, s katerim se nam Kakor vedno, kadar kaj potre- j e gospa Rupnikova hotela prvi-bujem, tako sem se tudi to pot krat predstaviti, toda težave na obrml na dobrega p. Bernarda (carini so zakrivile, da smo za Ambrožiča, ki se ze preko dve njeno ime zvedeli že prej. Goto-eti trudi v New Yorku za nase-|VO Mrs. Rupnikova ne bo huda, htev siovenslah beguncev v če bomo njeno pismo prihodnjič Združene države. Znano mi je' objavili v Ameriški Domovini, sicer, da ima gospod pater mno-Za danes naj iz njega izdamo go dela, a obenem sem tudi ve- samo to, da je Mrs. Rupnikova del, da nikomur ne odreče nobe-{ naredila zaobljubo, da bo kupila ne usluge, zato sem ga prosil, naj križ, če ji Bog izpolni neko Željo poizve pri Pustetu za skrivnost Katera je bila ta želja to naj pošiijke, ki sem jo bil prejel. ostane njena srčna skrivnost. Toda preteklo je precej časa, Najbrž je tudi ne bi hote_ minili so ze božični prazniki, pri- ]a nikomur razodeti slo je novo leto jaz pa se vedno Mi vsi> to je cerkveni odboi. nisem dobil nobenega odgovora. | dušni pastir in vsi slovenski ka; Gospod pater je iz New Yorka loličani v Torontu, pa se Mrs. odšel nekam na potep, menda je Rupnikovi najlepše zahvaljuje_ nekje svojo dušo imel v zeh i, mo za njen prelep dar Mrs kot mi je povedal njegov nečak. Rupnikova bo s svojim križem Končno pa dobim kat od dveh neprestano med nami misijona-strani pojasnila o zagonetni vse-'rila. bni pošiljke iz New Yorka. PL Gospa sicer želi, da njenega sal je p. Bernard in tvrdka Pu- imena ne bi objavili, vendar se stet- 'nam zdi, da je naša dolžnost, da Uganska je bila rešena. Neka to kljub temu storimo, dolžnost, gospa iz Brooklyna, piše se An- ki nam jo narekuje hvaležnost tonija Rupnik, pošilja za sloven- do velike dobrotnice. Zdi se nam sko cerkev v Torontu 7 čevljev pa tudi prav, da vsi zvedo, da so visok križ. 'na svetu dobri in požrtvovalni Kmalu nato dobim tudi od nje ljudje, ki se jim ne zdi škoda same dopisnico. Bila je vsa v denarja za božjo čast. skrbeh, ker ji je tvrdka Pustet Naj tudi drugi posnemajo gos-sporočila, da pošiljke ne morem po Rupnikovo in se spomnijo dvigniti, dokler ne vem, kaj je slovenske cerkve v Torontu z de-v njej. Mislila je celo, da je bila narnimi prispevki .ali z drugimi pošiljka vrnjena v New York, in darovi. Potrebujemo prav vse: ze se je namenila, da bo dala kelihe, dva ciborija, monštranco, križ neki cerkvi v New Yorku, kadilnico, mašna oblačila, svečki jo prav sedaj gradijo. Vendar, .nike in nešteto drugih potrebščin, tako je pripomnila, bi ga rajši Vendar, da pojde vse po redu, dala nam v Torontu, ker smo' naj se cenjeni dobrotniki prej Slovenci. {pogovorijo s slovenskim dušnim No, hvala Bogu, pošiljke ni bi- pastirjem, preden bi kakšen dar lo treba vračati v New York, saj kupili. bi nam pa bilo tudi zelo žal za-. Končno povemo še to, da bo-njo, odkar smo vedeli za njeno mo imeli v Torontu od 10. do 18. dragoceno vsebino. 'februarja sv. misijon, ki ga bo Ko smo zaboj odprli Ivodil sam ljubljanski škof, pre-Oborožen z vsemi potrdili, da vzvišeni gospod dr. Gregorij Rož- križ ni bil naročen, ampak nam'man. Misijon se bo zaključil s --------------- , ow je bil podarjen za jDodočo sloven-'slovesno blagoslovitvijo križa, ki sklonila še niže k zemlji. Da, ta sko cerkev v Torontu, sem poln'ga je darovala Mrs. Rupnikova.1 je imela slovensko srce v svojih zaupanja zopet vstopil v carinar-,K slovesnosti prisrčno vabimo prsih, srce, ki z vsakomur čuti nju imata naj večjo zaslugo poleg g. ga. Boh, Tine, Dragice, Jožeta, domači hčerki, brhki dekleti Ančka in Tončka, ki sta poleg obi čajne zaposlitve našli toliko časa, da. sta tako izvrstno pripravili neštete dobrote, ki smo jih bili deležni v polni meri ter domača sinova Stanko in Ivan, da nam ni manjkalo ne piva in ne vina. Odlično sta skrbela tudi za godbo, da so tudi mladi prišli na svoj račun — pri plesu. G. Boh nam je sredi veselega razpoloženja povedal nekaj krasnih misli, ki naj bi bile vodilo mladim: Tudi ne morem opisati zadovoljstva srečnih zakoncev, ki sta v ljubezni in veri ter v složnem sodelovanju vzgojila svoje sinove in hčere v bratski ljubezni in strahu božjem Draga srebrnoporočenca, ljuba slavljenca! Ne znam in ne morem govoriti o Vajinem trdnem delu, o Vajinih naporih in zatajevanjih skozi 25 let Vajinega zakonskega življenja za boljšo bodočnost svojih otrok, toda danes z Vama čutim srečo in veselje, ki ga je Sv. Duh razlil na Vaju ob Vajini 25 letnici. V imenu vseh tukajšnjih Slovencev Vama, draga slavljenca, k Vajinemu slavju čestitam in kličem: še na mnoga leta! Dušan. •o odidemo reševat, kar so komunisti še pustili pri življenju. Nahbrtnike smo zmetali ob stene, nato pa z zanimanjem opazovali kontrolo druge domobranske kolone, ki je pravkar prispela za nami; ti so čakali v Vetrinju, ker zaradi premajhnega števila kamijonov niso mogli vseh naenkrat odpeljati. Po končani preiskavi so jih takoj odpravili na vlak. Zapečatili so vse vagone. Mučna tesnoba je legla na nas, ko smo se zavedli, da smo zaprti. Na tisto, kar je čez nekaj trenutkov prišlo, ni še nihče pomislil. Zavedali smo se bližine jugoslovanske meje, bili pa smo prepričani, da so Angleži prav zato zapečatili naše vozove. Ob štirih je napeto pričakovanje pretrgal rezek pisk lokomotive. Zažvenketali so odbijači in peresa med vozovi. Vlak se je premaknil, čisto počasi, komaj zaznavno se je premikal sprva, nato pa vedno hi- DELO DOBIJO MAŠINI5TI TURRET LATHE IN MILLING MACHINE £] Mimo smrti v svobodo (Nadaljevanje) Ne daleč od ceste smo nagledali nekaj ženic, ki so se pripogibale med grobovi cvetočega krompirja. Drobni otročički sojini s svojim čebljanjem in tekanjem delali kratek čas. Ko so nas zagledali, so se otroci zaprašili proti cesti, žene pa so se uprle na motike in nemo zrle na kolono, ki se je izgubljala proti zahodu. Koga so iskale njihove oči, kakšne misli so jim polnile glavo tisti trenutek? 'Gotovo so med modrozelenimi domobranskimi uniformami hotele zagledati obraz svojega moža ali sina, ki že dolgo ni pisal nobene besede in tudi zdaj, po končani vojni, še ni nobenega glasu o njem. Razumel sem njihovo bol, saj je bila ista, ki je parala srce marsikomu izmed nas in je postajala iz dneva v dan silnej-ša, grenkejša. Otroci so spet stekli na njivo in se ustavili pred materami in sestrami ter jim nekaj pripovedovali. Gotovo nas ni nihče poznal, prvič in zadnjič so nas za februarja sv. misijon, ki ga bo trenutek videli, ko smo šinili mimo, a videl sem, da si je stara ženica s predpasnikom obri- Tako sem jo dojemal takrat, danes pa bi mi enakomerno merjenje tračnic napovedovalo: spet domov, spet domov. . . Nepremično smo buljili skozi špranje izsušenega železniškega voza. Na desni se je svet spuščal v globoke grape, da jim nismo videli dna, na levi pa je prehajal v nepregledne planjave smrekovih gozdov, ki so sveže-zeleni gledali v pbznopomladni dan. Imeli smo morda pol kilometra poti za seboj, ko je v tišino, ki je vladala med nami, nekdo boječe zašepetal in sicer tako tiho, da smo ga še njegovi najbliž- dneh piav gotovo ne nudilo tako onih, ki so ljubili svoj narod in stvarnega izraza trpljenja kot-ga ga branili pred največjimi soje, in bi moida nikdar v življe-1 vražniki ne samo vsega sloven-nju ne mogel doumeti, Kaj se skega, ampak vsega človeškega piavi biti suženj tujcu. Tako | sploh. Ne vprašujemo se, kdo je pa sem začutil v prsih nekaj več kdo manj kriv. Kdor je so-grenkega, čemur morem šele da- deloval pri tej najpodlejši trage-nes dati ime in smisel: prvi tre-|diji, za tega v našem jeziku ni-nutek sem trpel s trpečimi brati, mamo primernejše besede kot Zdaj sem se vozil po tej zem-1 morilec. S tem je rečeno vse. Iji, ki mi je bila tako domača in | Težka je ta beseda, toda mi je mila kot rojstna vas. Da, tu pre-; ne umaknemo. S krvjo naših bivajo ljudje, s srcem in dušo,; domobrancev je napisana v zgo-Slovenci. Stoletja že krvave —| dovino in v srce slednjega Slo-toda do danes niso izkrvaveli; venca. stoletja ^že umirajo toda po- p0 končani preiskavi smo poslednji še ni umrl; stoletja jih sedli po svojih nahrbnikih, ali že tlači tujčev jarem^ a pride pa polegli v senci žive meje ob tudi prvi dan svobode in vstaje-1 vzhodni strani ograjenega pro-nja. In kje je moč, ki jih je kre^ štora. Nestrpno smo pričakovali - pila, da so do današnjega dne1 odhoda na vlak in občudovali j,b komaj slišali, mogli ostati Slovenci? Kje je’lepoto kraja. V naročje res po- . “Parižana sem videl ob premoč, k ijim daje upanje v lepši j m eni ji vega okolja so nas prive- gb ' ' dan, ki jim bo prinesel konec'dli. Za nami je bila vas, hrib-! Nlsmo mu m°gli verJeti- S trpljenja? Nikjer drugje kot v ček, na katerem smo se zadrže-!tako ostrino 50 udarile v nas te cerkvi! Cerkev je steber, v kate-'vali, je bil docela pogreznjen!besede’ da smo ga le s Prezil'om rega se val germanizma zastonj' med visoke smreke na obeh stra-!premeriii s P0gledom. zaganja, je trdna skala, ki bo ne- ^eh, pred nami je bila železni-! _ Tedaj se z druSe strani °šlasi premaknjena stala tudi takrat, ška postaja, za katero se je dvi-ko ne bo nithi najmanjšega sledu galo pobočje Kočne. V njegovem več o rdeči pravici in svobodi. ; vznožju smo se počutili tako do-ibkfa^ ug°varjak. Prispeli'smo v vas v Rožu. mače varni in srečni, saj smo! Ne’ Vldel Sem N Vzdolž velikega lesenega plotu'čutili bližino jokajoče domovine,'ya. njegovitriglavki”’ J'e oni s so kamioni drug za drugim ob- kateri smo bili pripravljeni s 11 im in 0 Lenim glasom bra-stali. Izstopili smo, počasi in svojimi žrtvami vrniti svobodo m SV0J0 prvo trdRev. mirno, kot bi vsakega posebej in mir. Med temi smrekami in ;ežila gora težkih misli in skrbi.' planinami v ozadju smo bili či-Angleški vojaki so nas odvedli, sto odrezani od sveta, položeni v za omenjeni plot in začeli izvr-' zibelko bežečih misli in trpkih sevati preiskavo. Z nasmehbm' spominov. Zares niso mogli iz-na ustih in lepo besedo so nas brati primernejšega kraja za božali, ko so stikali za orožjem svojo izdajo kot so ga. in municijo, pisalnimi stroji in Kmalu po tretji uri so nas od-noži. Pobrali so nam pisalne gnali na postajo v vagone. Ofi-stroje in nože, orožje pa smo;cirjem so odkazali dva osebna operatorji drugi šift Plača od ure, za nadurno delo in nočni bonus DRILL PRESS operatorji prvi šift Plača od ure in za nadurno delo Mora znati napraviti sam svoj “set up” Vprašajte za Mr. Hasman Federal Foundry Supply 4600 E. 71 St. (Južno od Harvard) _________________________(27) Išče se dekleta med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni inštituciji. Morajo biti vsaj nekoliko vešče tipkanja in knjigovodstva. 5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici. Za intervju pokličite HE 1-5670 (x) drugi: ‘:Tu je bil tudi eden. “Ti se motiš,” smo mu vsi ivarjali. “Ne, videl sem rdečo zvezdo Mraz nas je spreletel od nog do glave, še bolj smo se rinili k špranjam v steni.' Toda zdaj nam ni bil več mar kraj, ampak šteli smo komunistične razcapance, ki so napol vojaki napol civilisti stražili drug domobranski transport, ki je odhajal v smrt Vedno več jih je bilo. Nekaj časa smo jih z občudova-njem gledali, nato pa smo se u- če od nas se ni niti v mislih j živinske, vprašal, kaj to pomeni, nikomur stlačili v vsak voz. ni niti senca suma zameglila itak že ob predaji odložili. Nih- vozova, druge pa so natrpali v - d§' e ah, nato pa smo se u-če od nas se ni niti v mislih! živinske. Po petdeset so nas! J‘ia n*b od bne vrhu vagona, da : voz. Kako se'h.1 se cim bolj neopaženo prepe-. nam je stisnilo srce, ko smo za- 1 skozi to komunistično jasnega pogleda. Vsi od kraja; g]edali polno živinskih odpad-smo takrat občudovali dostojan-j kov po podu. A nič zato! Po- , „ stven nastop angleškega vojaka, gledali smo preko tega z eno že- smo sePetaL tako tiho, da si danes pa nam je jasno, da je bi- ijo v srcu: da pridemo v Italijo jmora ysakogar dvakrat vpra- la to hinavščina, katero so pokli- in dobimo novo orožje, da ž njim ''a 1 ^sar^° besedo, pa še nisi ve-----------------------------------------------------—_____________ del, kaj zeli. čisto otroško smo ozemlje v Italijo. Niti govoriti se nismo več upali glasno, ampak smo še šepetali tako tiho, da si sala solzo v očeh, nato pa Se- nico. Carine sicer ni bilo treba plačati, a vseeno so me “zašili” za $9.36, ki jih je bilo treba od-^ šteti kot prodajno takso (Sales; tax). j čez dva dni je bila pošiljka že: pri predsedniku cerkvenega od- tudi njo. Dr. Jakob Kolarič C, M. slovenski dušni pastir (131 Birchmount Rd., Toronto 13, Ont. Canada.) ❖ ^ ❖ j in sočustvuje, j Hvala Bogu, da smo izginili za Igostim grmičjem, da nismo mo-j gli brati žalosti iz oči onih, ki so : še vedno otožno, gledali za nami, kot bi njihov lastni sin od- ■Področje panamskega ka- bajal za vedno od doma. “ cuocu.Ili.AU LCMTvVCilCgct uu-, --x uval V_/V-j v. -- bora, Mr. Žoržu Mihelichu. Tam'nala meri 475 kvadratnih milj.! Tedaj sme občutil zvezo Slo- ’ i mislili v svoji predanosti dobri stvari. Ni nam šlo v glavo, da : lahko kdo drugi drugače dela kot misli in govori. S to naivno predanostjo smo vsak po svoje plačali svoje prepričanje. (Dalje prihodnjič). ------o------- —Maori, prebivalci New Zea-landa, o katerih so poznavalci tamkajšnjih razmer sodili, da | bodo kmalu izumrli, so začeli j naraščati, med tem ko so njim ! sorodni Tazmani, prebivalci | otoka Tasmanije, ki leži južno I od Avstralije, že pred nekaj de-! setletji izumrli. AIRCRAFT MACHINE RADIAL DRILL MILLING MACHINE ENGINE LATHE TURRET LATHE Visoka plača od ure. Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m. V soboto od 8 a.m. do poldne The Cleveland Pneumatic Tool Co. _ 3781 E. 77 St. (blizu Broadway) ______________________(26) TEŽAKI in delavci za ročne trnke do 50 let starosti. Stalno delo in plača od ure.. ..THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO. 3781 E. 77 St. (Blizu Broadwaya) (26) Za čistilnico oblek Sprejme se ženska prijetne zunanjosti in lepega nastopa za delo v čistilnici oblek, samo za delni čas (part time work), ki je zmožna tudi šivanja. Za nadalj-na pojasnila pokličite po 10. uri dopoldne SW 1-4655. (26) SPLOŠNI TEŽAKI Visoka plača od ure; 45 ur na teden. Prijeten kraj za delo. Le Roi (o. (Cleveland Rock Division) 12500 BEREA ROAD (29) WACS so se vrnile! ■— Mimo zgodovinskega “Slavoloka zmagoslavja” se vračajo tri ameriške WAC na delo v Eisen-howerjev glavni stan v Parisu. MALI OGLASI J - ---------- Sobo s kuhinjo iščeta Zakonski par brez otrok želi i dobiti sobo s kuhinjo. Kdor ima ikaj, naj sporoči v našem uredništvu. (27) Soba v najem Poštenemu dekletu se da v na-, i jem opremljena soba. Zglasite' se na 1193 E. 170 St. ali pokliči-' .te KE 1-3461. I (27) SAND BLASTERS Mora biti izučen za “tsngborn room blast” in “hand biast machines.” Visoka plača od -ure. Clev. Pneumatic Tool Co. 3781 E. 77 St. (Blizu Broadwaya) (26) § Charles Dickens: Velika pričakovanja % s 1 Tuji gospod se je najprej usedel k mizi, potegnil svečo k Sebi in prebral nekaj zapiskov v svoji beležnici. Nato je beležnico spravil, svečo nekoliko odrinil in pogledal v temo, da se prepriča, kateri je Joe in kateri jaz. “Meni je ime daggers in sem odvetnik v Londonu,” je dejal. “Sem precej dobro znan. Obrav-nati moram z vama nenavadno zadevo, in vama moram naprej povedati, da si je nisem izmislil jaz. Če bi bili mene vprašali za svet, bi me danes ne bilo tu. Kar so mi naložili kot zaupniku, to storim, ne več ne manj.” Ker naju od svojega sedeža ni mogel dobro videti, je vstal in eno nogo vrgel preko naslonila pri stolu ter se nanjo naslonil; tako je torej imel eno nogo na stolu, drugo na tleh. “Jožef Gargery, naročili sc mi, naj vam vzamem tegale fanta, vašega vajenca. Ali bi hoteli pogodbo njegove vajenske dobe preklicati, če bi on tako želel in bi bilo v njegovo korist? In če to storite, boste zahtevali kako odškodnino?” “Bog ne zadeni, da bi kaj zahteval in s tem oviral Pipa,” je debelo pogledal Joe. “Bog ne zadeni je pobožna beseda, a tu ni na mestu,” ga je zavrnil Mr. daggers. “Vprašanje se glasi: Bi kaj zahtevali; Ali kaj zahtevate?” “In odgovor se glasi,” je mrko dejal Joe, “nič.” Po mojih mislih je Mr. daggers tako pogledal, kakor da ga ima za tepca, češ da tako malo gleda na lastno korist. Vendar pa sem bil sam tako zmešan od žgoče radovednosti in začudenja, da tega ne bom zanesljivo trdil. “Dobro,” je rekel Mr. daggers. ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, *gen*. Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobila in pohištvo. IVanhoe 1-4221 181U ,VEFF ROAD Thomas Flower Shop CVETLICE za v»e prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Protect Against VITAMIN DEFICIENCY With ONE a DAY wiwii VITAMIN MPSVUS Bsdi On*-A-Day (brand) Multiple Vtamta Captule fumljhei the full bask daily quantity of five vita-aim whose requirements In human have been established. Tow can't buy better vitamins no ■attar what you pay for them. Owe A Day (brand) Multiple Vbassin Capsules are guaranteed «a be full potency, os shown on the label Maka One-A-Day your Buy Word lor vitamins. Got them at your • -_______> •ora., > \ LABORATORIES, INC. Ne pozabite, kaj ste izjavili, in ne skušajte se kako izmuzniti.” “Kdo pa se skuša izmuzniti?” ga je zavrnil Joe. “Saj ne pravim, da kdo se. Imate psa pri hiši?” “Da, imam.” “Zapomnite si torej, da je pasma Čuvaj dobra, a je še boljša ‘ pasma Grabež. To si. zapomnite, prosim,” je ponovil Mr. daggers, zamižal in pokimal Jo-etu, kakor da mu nekaj odpušča. “Zdaj pa je tale fant na vrsti. Sporočiti mu moram velika pričakovanja.” Joe in jaz sva 'zazijala in se debelo pogledala. “Naročili so mi,” je dejal Mr. daggers in s prstom pokazal na-rfie, “naj mu sporočim, da bo nekoč prevzel veliko premoženje. Dalje zadnji posestnik želi, da fant takoj zapusti tukajšnje delo in ta kralj in se vzgoji kot gentleman — skratka, fant ima velika pričakovanja.” Nehal sem samo sanjati, trezna resnica je prekosila mojo najbolj divjo domišljijo, kajti Miss Havisham hoče poskrbeti za mojo srečo v velikem slogu. “Torej, Mr. Pip,” je spet rekel odvetnik, “kar imam še povedati, velja samo vam. Najprej si zapomnite: oseba, ki jo zastopam, izrečno želi, da tudi vnaprej ohranite ime Pip. Upam, da ne boste ugovarjali, če je veliko pričakovanje združeno s tem lahkim pogojem. Če pa bi le imeli ugovore, je zdaj čas, da jih poveste.” . Srce mi je tako močno razbijalo in po ušesih mi je tako glasno šumelo, da sem komaj mogel izjecljati, da nimam nobenega ugovora. “Tudi jaz bi dejal, da ne! Drugič, Mr. Pip, si morate zapomniti: vaš velikodušni dobrotnik hoče, da njegovo ime ostane strogo tajno, dokler ga sam ne bo hotel razodeti. Pooblastil me je, naj' vam sporočim, da vam ga razodene sam osebno. Kdaj ali kje bo ta svoj namen izvršil, vam ne morem povedati, tega nihče ne ve. Morda šele čez več let. Vam pa je strogo prepovedano, da bi po osebi poizvedovali ali nanjo na-migavali ali o nji govorili, četudi še tako prikrito; to velja za vse posle, ki jih boste morda imeli z menoj. Če v svojem srcu kaj slutite, obdržite to slutnjo zase. Zakaj te prepovedi, to mene in vas nič ne briga. Utegnejo biti važni in resni razlogi, utegne pa biti tudi samo muha. To vas nič ne briga. Pogoj sem vam torej razložil. Morate ga sprejeti in se ga držati; tako mi Ije naročila oseba, ki jo zastopam, ki pa drugače zanjo nič ne odgovarjam. To je oseba, ki od nje prihaja vaše pričakovanje, in skrivnost poznava on in jaz, ta oseba in jaz. Tudi ta pogoj ni težak, če pomislimo na bogastvo, ki ga prinaša. Če pa vendarle imate kak ugovor, je zdaj čas, da ga poveste. Torej: da ali ne?” Spet sem s težavo izjecljal, da nimam nobenega ugovora. “Tudi jaz bi dejal, da ne! In zdaj, Mr. Pip, so moje določbe pri kraju.” Čeprav me je klical Pip in z menoj kar spoštljivo govoril, se vandar kar ni mogel otresti nekakšnega žaljenega sumničenja; še zdaj je večkrat pomežiknil in med govorjenjem sunil s prstom proti meni, kakor bi hotel povedati, da ve o meni čedne reči, če bi jih le hotel omeniti. “Zdaj moramo urediti še več podrobnosti. Vedite namreč, da ne gre samo za ‘pričakovanja, čeprav sem ta izraz večkrat rabil. Pri meni so že založili primerno vsoto, ki bo gotovo zadostovala, da se izobrazite in dobro vzdržujete. Smatrajte me za svojega varha, prosim. Oh ne!” — hotel sem se mu namreč zahvaliti — “povem vam naprej, da me za moje delo plačajo, sicer bi ga ne bil prevzel. Oseba hoče, da se bolje izobrazite, v skladu z vašim novim položajem, tako da boste kos važnemu stališču, ko pre-vzamente premoženje.” Rekel sem mu, da sem si tega zmerom želel. “Nima pomena, česa ste si zmerom želeli, Mr. Pip,” me je zavrnil. “Omejiva se na to, kako je zdaj. Zadostuje, če si tega želite danes. Ste torej pripravljeni, da se takoj postavite pod takega učitelja? Da ali ne?” Zamomljal sem, da je tako. “Dobro. Zdaj moram izvedeti vaša nagnjenja. Meni se to ni zdelo pametno, vam kar odkrito povem, a je moja dolžnost. Ste kdaj slišali o kakem učitelju, ki bi ga rajši imeli ko katerega drugega?” Nikoli nisem slišal o drugih učiteljih ko o Biddy in prateti Mr. Wopsla, zato sem odgovoril, da nobenega ne poznam. “Jaz poznam nekega učitelja, ki bi utegnil biti kakor nalašč za vas,” je rekel Mr. Jaggers. “Ne priporočam vam ga, to dobro pomnite, kajti nikoli nikko-gar ne priporočam. Gospod, ki ga mislim, se piše Mr. Matej Pocket.” Aha! Takoj sem se spomnil imena. Sorodnik Miss Havisham. Matej, ki sta o njem govorila Mr. in Mrs. Kamila. Tisti Matej, ki bo stal Miss Havisham pri glavi, kadar jo bodo mrtvo položili v poročni obleki na poročno mizo. “Vam je ime znano?” je dejal Mr. Jaggers in me ostro pogledal, potem pa zamižal in čakal mojega odgovora. Dejal sem mu, da sem to ime že slišal. “Oho! Ime ste torej slišali. Vprašanje pa je, kaj vi k predlogu pravite.” Rekel sem, ali vsaj skušal sem reči, da sem mu za to priporočilo zelo hvaležen. “Ne, mladi prijatelj!” me je prekinil in počasi zmajal ž veliko glavo. “Še enkrat premislite!” Ker pa nisem mogel premisliti, sem spet jel govoriti, da sem mu zelo hvaležen za priporočilo. “Ne, mladi prijatelj,” me je spet presekal, zmajeval z glavo, se mrščil in smehljal hkrati. “Ne, ne in ne! Ste prav lepo povedali, a v tem sučaju ne drži, ste mnogo premladi, da bi me pretentali. Priporočilo ni prava beseda, Mr. Pip. Najdite kako drugo!” Popravil sem se torej in dejal, da sem mu zelo hvaležen, ker mi je omenil Mr. Mateja Pocketa. “No, to je že precej bolje!” je | kriknil Mr. Jaggers. In dostavil sem še, da bi rad poskusil s tem gospodom. “Dobro. Najbolje bo, da ga poskusite v njegovi hiši. Jaz j vam bom pripravil pot, vi pa [boste najprej spoznali njegove-| ga sina, ki je v Londonu. Kdaj torej pridite v London?” Pogledal sem Joeta, ki je samo nepremično gledal in poslušal, ter dejal, da bi najbrže lahko takoj prišel. “Prvič,” je rekel Mr. Jaggers, “morate v ta namen dobiti nekaj nove obleke, ki ne sme biti Seah/ TURNS BACK TUG CLOCK tb Srd-Breaking tow Price! Check these features you’d expect to find on mattresses seESing for $^|^50 f0 $^^50 f CECORATOR-DESIGNiD DAMASK COVER BODY-BAIANCED INNERSPRIMG UNIT EXCLUSIVE SEALT INSULATOR CONSTRUCTION PRE-BUILT BORDERS TO PREVENT SAGGING "NANDI-GRIP” HANDLES FOR EASY TURNING 8 OVER-SIZE VENTILATORS Sealy’s great "Turn-Bacfc-the-Clock” Sale brings you the Dollar-Savings Time of your life with this once-a-year selling of genuine Sealy Innerspring Mattresses! At this sensational Sealy 70th Anniversary Sale Price you can afford superior Sealy Innerspring Mattresses for your whole family! See these superb Sealys now! EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK Open evenings ENdicott 1-3634 delovna obleka. Recimo dane? teden. Potrebovali boste nekaj denarja. Naj pustim tukaj dvajset funtov?” Potegnil je iz žepa dolgo mošnjo z naj večjo hladnostjo, naštel na mizo dvajset funtov in jih porinil proti meni. Bilo je zdaj prvič, da je stopil s stola na tla. Zakobalil je stol, ko mi je porinil denar, potem pa sede nihal mošnjo in gledal Joeta. “No, Jožef Gargery, kaj je? Tako pobiti ste videti” “Saj tudi sem pobit,” je dejal Joe zelo določno.” “Pogodila sva se, da zase ničesar ne boste zahtevali, še veste?” “Sva se. In tudi drži. In tudi vedno bo držala ta pogodba.” “Kaj pa,” je dejal Mr. Jaggers in nihal z mošnjo, “če bi bili meni naročili, da vam poklonim kak dar za odškodnino?” “Odškodnino za kaj?” je vprašal Joe. “Ker boste izgubili fanta in delavca.” Joe mi je položil roko na gla-70, kakor bi mogla samo nežna ženska. Poslej sem večkrat mislil o njem, da je podoben parnemu kladivu, ki more zmečkati človeka ali pa zdrobiti jajčno lupino, tako sta se v Joetu družili moč in nežnost. “Pipu prav iz srca privoščim, da pusti naše delo in doseže časti in premoženje; kako zelo mu privoščim, bi zaman iskal besed. Če pa mislite, da me more denar odškodovati za izgubo otročiča — ki je prihajal v kovačnico— in vedno bil najboljši prijatelj O ljubi dobri Joe, ki sem te tako lahkega srca in tako nehvaležno zapuščal, spet te gledam s tvojo mogočno kovaško roko pred očmi, kako se ti dvigajo široka prša in ti ’glas pojema. O ljubi dobri zvesti nežni Joe, spet čutim ljubeče drhtenje tvoje roke na svoji rami, ta dan tako slovesno, kakor da je šelestnila angelska perut. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA IV Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 57. leto Članstvo nad 43,000 Premoženje nad $8,200,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% fie hoieš dobi« »ebl m »volim drugim,