Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naioinina za avstroogrske kraja za celo leto 10"40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Poummhi itivllka 18 «.
Reklamacija «o pcitnia« pr»»U Nefranklr&na plima m m *pr. |«naj«. Rokopisi s« Trt.aJ«, IsutniL Zaeit.paa pstit-vrstUa (»hri*a 88 mm) n nkitl 10 vi«., niknt p« iifini«,
94. štev.
V Ljubljani, \ sredo, dne 25. novembra 1908.
Leto XI.
NASLOVA: Za dopis« in rokopis« u Uit: UiednlitfO «Kdatef» Prapora., LJubljana. - Za denan». polUjatr«, naročila na list, reklamacij«, inserat« i. t. d.: Upiavnlitvo <&da£«ga Prapora», LjnbUana, Dunajska cesta štev. 20.
Anekslja Bosne in Hercegovine v luči slovanskega vprašanja in avstrijski problem.	{
«Za aneksijo Bosne in Hercegovine ni ne pravnih, pa tudi ne moralnih razlogov. Slovansko vprašanje se bliža z orjaškimi koraki. Po svojem porazu na skrajnem vstoku se mora Rusija povrniti na svoj prvotni temelj, mora postati slovanska. Avstrija je postavljena danes med slovansko in med nemško vprašanje in eksistenčno vprašanje te monarhije je, ah se tidve vprašanji rešita mirno ali katastrofalno.»
Tako je govoril v delegacijah češki politik dr. Kramaf. To je tisti dr. Kram?r, ki je v družbi z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem vstvaril novoslovansko slrujo.
Takoj po aneksiji Bosne in Hercegovine se je oglasil ugledni angleški «The Spectator» s člankom: «Avstro-Ogrska in slovansko vprašanje». Glavni izrek angleškega politika je: Ali združena avstro-ogrska država ugodi slovanskim zahtevam, ali pa je v nevarnosti obstanek obojnih držav. Avstrija je z aneksijo Bosne in Hercegovine tik pred slovanskim vprašanjem. Z aneksijo je razburila ves slovanski balkanski svet, razburila pa je tudi nemški svet, ki čuti, da so se z Bosno in Hercegovino pritegnile slovanski večini v državi nove moči. Angleški članek izključuje, da bi Bosna in Hercegovina ostala samostojna, ker bi se s tem nastopil pot federalizma in bi bil razdrt dualizem. Bosna in Hercegovina se ne moreta priklopiti Avstriji, ker bi se Nemci potisnili v tako manjšino, da bi iskali svojo narodno rešitev le v bližanju k nemški državi. Ostaja torej le ena pot: da si Madžari znajo pridobili Slovane in omogočijo tako, priklopiti Bosno in Hercegovino Madžarski.
Članek obsoja, da se je Avstrija spustila v aneksijo, ter je skoraj enekega mnenja z drjem. Kramaf jm, da je to storila brez pravnih in mora-ličnih razlogov. Četudi ne naravnost, pripisuje angleški člankar aneksijo vplivu prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateri namerava iz Avstrije napraviti južnoevropejsko slovansko državo.
Imenitno je, kako odgovarja prvi madžarski list «Budapesti Hirlap» na to stališče angleškega politika. Pravi: «Angleška, Francoska in Rusija hočejo iz aneksije Bosne in Hercegovine napraviti slovansko vprašanje.» Ponosno pa odgovarja na nasvet angleški: «Bosna in Hercegovina sta le naši, Madžarska je enotna in krepka država, tako da nam par milionov Slovanov prav nič ne prizadene, ne s političnega, ne s kulturnega, ne z ekonomskega stališča, marveč kakor smo si znali ukloniti Slovane na svojem ozemlju, tako bomo znali gospodariti z Bosno in Hercegovino.» Na opazke, da hoče prestolonaslednik iz Avstrije napraviti jugoslovansko državo in da bode to bodoči cesar, pa dostavi ironično v oklepaj: «sic!»
Enako odgovarjajo Madžari na trditev znanega sociologa Rudolfa Gumplovvicza, da je Avstrija z aneksijo Bosne in Hercegovine proglasila konkurz dualizmu in da je aneksija Bosne in Hercegovine enako nevarna Avstriji kakor Ogrski. ¡Ironično na-svetujejo profesorju socijologije, naj se nikar preveč ne razburja za Madžare, «kajti znali bodemo svojo supremacijo kakor doma vršiti tudi potem, ko nam pripadeta Bosna in Hercegovina».
V posebnem članku «Dinastija in slovansko vprašanje» kliče dinastiji: «Vidiš, nisi bila sposobna, vzdržati se kot nemška dinastija in edini tvoj spas je, da se nasloniš na Madžarsko, ki je bila dose-daj v stanu obraniti enotno in krepko državo in privesti madžarsko pleme do absolutne vlade nad ostalimi plemeni.
Samozavest Madžarev prekrasno ilustrira dejstvo, da je ogrski kralj in cesar avstrijski dal pred-sankcijo volilni reformi grofa Andrassyja, ki pomeni toliko kakor zator v«kega prostega gibanja ljudstva in narodnosti v Translitvaniji, zator demokratične ideje in samouprave, volilni reformi, ki naprej sankcijoniia izključno gospodstvo madžarskega plemena. Dejansko torej stojimo pred dejstvom, da je Avstrija anektirala Bosno brez pravnega in moralnega razloga, da se pa ista Avstrija boji Slovanov! Dejansko je Avstrija provocirala slovansko vprašanje, takoj na to pa se ga je vstra-šila ter se podvrgla Madžarski in manifestirala jasno, da hoče izročiti slovanske narodnosti na milost in nemilost Madžarom in madžarski polovici tudi za naprej prepustiti hegemonijo v državi. No, vprašanje slovansko in vprašanje ljudske svobode je postalo po aneks-ji Bosne in Hercegovine akutno. To vprašanje se mora razviti v najkrajšem času končnega odgovora. Zatiranje svobode v madžarski polovici in prirast slovanskega elementa v Bosni in Hercegovini je stopilo v tesno zvezo. Notranja kriza, kakor je Avstrija še ni imela, se bliža z orjaškimi koraki. Kako rešiti jo, ne more biti dvoma. Kakor se da aneksija Bosne in Hercegovine pojasniti in opravičiti le s socialno-demokratičnega stališča, istotako se dobi izhod iz te krize edinole s tega stališča.
Razmere na Hrvatskem. V pondeljek dopoldne.	Dalie-
Noč je minila. Kristan in Demetrovič sta čakala, da bosta vsaj zjutraj poklicana na razpravo. Do 1/i9. se ni nič genilo. Morala sta šele zahtevati priložnosti, da se umijeta. Pri vodovodu sta jo dobila. Kmalu potem je prišel zdravnik, prigovarjal jetnikoma, da naj vzameta hrane. Odgovorila sta mu, da zoper tako brezpravno, nasilno ravnanje, ki operira z naknadno fabrikacijo ovadb in ki naknadno išče priče za nekaj, kar se ni zgodilo, ni nobenega pravnega sredstva, torej ni mogoče, protestirati drugače kakor z odločnim odklanjanjem hrane.
Zdravnik je odšel; jetnika sta zahtevala, da se ju zasliši. Zaman. Zahtevala sta, da se ju odpelje k uradniku ali h glavarju, da naznanita svoje zahteve. Zaman.
Medtem je deputacija delavcev iskala glavarja. Pred okrajno oblastjo se je mirno izprehajalo nekoliko sto delavcev. V uradu niso dobili glavarja. Našli so ga nekje na cesti. Dejal jim je, naj pride deputacija ob 10. na glavarstvo. Tam jim je potem dejal, da jim zdaj še ne more nič povedati, ampak da dobe ob 5. popoldne odgovor, a katerim bodo zadovoljni Obenem jih je prosil, naj vplivajo na delavstvo, da ostane mirno. Deputacija je upozorila gospoda barona, da so delavci zelo razburjeni in da zahtevajo proklamacijo splošne stavke. Hrabri baron je zopet prigovarjal, da n&j se to prepreči, ker bi mu bilo zelo neugodno. (To je verjetno.)
Termin, ki ga je zahteval, je kazal, da dela Zmaj č sporazumno z vlado v Zagrebu. Obenem pa je hotel delavce vleči za nos, da mine dan, preden bi mogli ukreniti kaj.
Kristan in Demetrovič sta vsake pol ure zahtevala, da se ju zasliši. Še odgovora nista dobila. Enkrat jim je redar št 15 žugal, da ju vklene, če se še enkrat oglasita. Storil tega seveda ni, ker se je kmalu prepričal, da nima opraviti s strahopetci, ki ne bi vedeli, do kod segajo policajoe pravice.
Minilo je dopoldne. Preteklo je popoldne do petih. Tedaj je bil Zmajič pripravljen. Hiša je bila polna žandarjev, ulica pred glavarstvom je bila polna delavcev.
Kristana so poklicali na «razpravo».
Pravna farsa.
Na glavarstvu se je torej imela vršiti razprava. Procesi svete inkvizicije, srednjeveška «fema» — vse to ni bilo nič slabše od tega pravnega postopanja, ki ga imajo hrvatske oblasti. Sodil je okrajni pristav dr. Domazetovič, ki je enostavno povedal, da sta orožnika ostala pri tem, kar sta navedla v ovadbi in na podlagi tega se obsoja Kristan z vračunanjem dvadnevnega zapora še na lOkron globe in na izgon s Hrvatskega in iz Slavonije. To je bila razprava ! Obdolženec še videl ni tistih, ki so ga tožili. Nobene prič?, nobene konfrontacije, sodba že naprej pripravljena! Deset kron se obsojencu kratko-malo konfkcira od denarja, ki so mu ga vzeli dan prej. A vse to še ne zadostuje. Okrajno glavarstvo nahaja, da je obsojenec kriv prestopka po § 312. in zato se izroči okrajnemu sodliču!
Da ne bi bil baron Zmajič sklenil tega! Prihranil bi si bil najhujšo blamažo.
Na enek način je bil sodrug Demetrovič, menda zato, ker je sedel nekoliko manj, obsojen na 20 kron in izročen okrajnemu sodišču.
Seveda sta oba naznanila priziv in vrhutega zaradi nezaslišanega ravnanja vložila pritožbo.
Odhod od glavarstva.
Kristan in Demetrovič sta brez obžalovanja zapustila «gostoljubne» prostore okrajnega glavarstva. Sprejela ju je eskorta: Dva orožnika z nasajenimi bodali in trije redarji. Stopili so na ulico in opazili so: Zandarski kordon nad okrajnim glavarstvom, žandarski kordon pod okrajnim sodiščem — ulica zaprta. Koliko strahu zaradi dveh zaprtih socialistov!
Sprejem na sodliču.
Na okrajnem sodišču je bil od prvega tre-notka drugačen milieu. Razlika med glavarstvom in sodiščem je bila visoka kakor Velebit 1 Ob pozni večerni uri — okrog osmib — je bil sodnik v svojem uradu ter je brez odloga zaslišal obdolženca. Glavarstvo, ki je bilo dolžno takoj zaslišati, ni storilo tega; sodnik, ki bi bil opravičen, počakati do druzega dne, je na mestu zaslišal oba. In takoj na diugi dan je odredil razpravo. Konec prih.
Politični odsevi.
Krvavi dijaiki pretepi so bili v nedeljo na Dunaju. O izgredih se poroča: Ob 7,fl. se je v avli dunajskega vseučilišča zbralo okrog 200 italijanskih dijakov, ki so peli italijanske pesmi in klicali «Evviva 1' universita italiana!» Zbralo seje mnogo nemških dijakov, ki so jeli zmerjati Italijane. Nastal je prepir, iz prepira pretep. Naenkrat je bilo slišati nekoliko strelov iz samokresov. Pravijo, da so streljali Italijani, katere so potem Nemci potisnili na rampo pred vseučiliščem, kjer se je pretep še nadaljeval. Končno je policija na konjih razgaala dijake. Pri pretepu je bilo baje 200 italijanskih in 1200 nemških dijakov. Ranjenih je bilo 27 oseb, med njimi dve italijanski dijakinji.
Za istrski deželni zbor je bil pri ožji volitvi v volilnem okraju Milje-Izola za mestno kurijo iz-voljsn s 182 glasovi učitelj sodrug Fran Zor-zenon proti klerikalcu, fajmoštru Mujesanu, ki je dobil 170 glasov. V istrskem deželnem zboru sta sedaj dva socialna demokrata.
Devetinosemdesetl socialistični poslanec je izvoljen za avstrijski državni zbor. V petek je bila v Inomostu ožja volitev med socialnim demokratom sodrugom Holzhammrom in nemških nadonal-cem dr. Röhn o m. Dobil je Holzhammer 2416, Röhn pa 1966 glasov. Torej je socialna demokracija celo na Tirolskem sijajno napredovala.
Skupni ministrski svet je bil v nedeljo na Dunaju pod predsedništvom ministra za zunanje zadeve barona Aehrenthaia. Udeležili so se ga: Ministrska predsednika Bienerth in dr. We-
ker le, ogrski poljedelski minister Daran y i, vodja avstrijskega finančnega ministrstva baron Jorkaš-Koch, vodja avstr. trgovinskega ministrstva dr. Mata j a, vodja poljedelskega ministrstva Pop, ogrski državni tajniki Popovi6, Szterenyi in O t ti i k, sekcijski načelnik dr. Rössler in dvorni svetnik Seidler.
Minister Aehrenthal je razlagal trgovsko politični položaj monarhije napram Srbiji, Rumu-niji, Bolgarski in Črni gori ter je naglašal, da se morajo nekatera viseča vprašanja pojasnilu Konferenca se je pečala s koraki, ki se morajo storiti v bližnji bodočnosti, zlasti s predložitvijo doslej le provizorično uveljavljene trgovinske pogodbe s Srbijo v obeh parlamentih ter z nadaljevanjem trgovinskih pogajanj z Rumunijo. Končno se je razpravljalo o bojkotnem gibanju na Turškem.
Trgovinska pogodba s Srbijo se vloži v državnem zboru — to je bil edini konkretni sklep zadnje ministrske seje. Računa se pa že s tem, da v parlamentu ne pojde gladko z rešitvijo tega vprašanja; v tem slučaju naj bi se zopet sklenil provizorij.
Zakonski načrt o aneksijl Bosna in Hercegovine dela vladi velike preglavice. Vložiti ga seveda mora v državnem zboru, ne ve pa še, kako in kje dobi večino zanj. Češki radikalci so že sklenili, da bodo glasovali proti zakonu; Mladočehi izjavljajo, da niso še ničesar sklenili. V cficioznih časopisih prigovarja vlada slovanskim strankam z najslajšimi glasovi, da naj odobra njene korake, kar je najboljše znamenje, da jo lovi strah.
Zastopniki Anglije, Italije, Nemčije, Rusije in Francije so dali srbski vladi prijateljske opomine, naj v interesu dobrih odnošajev s sosedno monarhijo umakne od meje čete ter naj prepreči even-tuelno nabiranje ustaških čet. Ministrski predsednik je izjavil zastopnikom velesil, «da se ne nahajajo ob mejah nikake srbske čete in da se ustaške čete sploh ne zbirajo. Kraljevska vlada bo slejkoprej resno skrbela za to, da se onemogoči sestavljenje ustaških čet». Ministrski predsednik je o tej priložnosti opozoril zastopnike velesil na dejstvo, da so v zadnjem času avstro-ogrske vojaške oblastnije večkrat kršile srbski teritorij, in na odredbe, ki jih je sosedna monarhija brez vsakega povoda ukrenila nasproti privatnim in uradnim osebam in tudi nasproti srbski državi sami. Ministrski presednik je izročil zastopnikom seznam o teh raznih slučajih ter jim je v dokaz kršenja srbskega ozemlja pokazal razne avstro-ogrske vojaške predmete, najdene na srbskem ozemlju, in sicer kavalerijsko sabljo z gravirano zaznambo «11. dragomki polk», nadalje kavalerijsko vojaško čepico z upisanim imenom «Tschernek» in častniški daljnogled.»
Tittoni v italijanski zbornici o aneksiji. Iz Rima javljajo, da poda minister za zunsnje stvari v zbornici svoj eksporč o vnanjem položaju. Glede aneksije Bosne in Hercegovine izjavi, da Italija pri-voljuje v to, da pa obenem zahteva, da se vrši konferenca,
Štiri vojne ladije, namreč «Wien», «Monarch», «Budapest» in «Zenta», so, kakor se poroča z Reke, odplule v Kotor. Nadalje poroča tudi dunajski list «Die Zeit», da je cesar dne 3. t. m. pooblastil vojno upravo, da sme po potrebi poklicati pod orožje prvo rezervo in pa tri zadnje razrede nadomestne rezerve.
Letošnje škofovske konference na Dnnajn se prično šele zadnje dni t. m. in bodo trajale ves december. 26. decembra se avstrijski škofje pod vodstvom kardinala Grusche poklonijo cesarju, da mu čestitajo povodom 60 letnice vladanja.
Nemškega častnika, ki je na sumu, da je spioniral in ščuval rudarje na upor, so aretirali y Brestu na Francoskem. Imel je 87 popolnoma popisanih beležnic pri sebi.
Francoski mornarji žugajo s splošno stavko, ker jih hočejo podložiti trgovinskemu ministrstvu.
Smrt kitajskega cesarja in njegove tete, prave vladarice, je dala povoda raznim govoricam. Z odločnostjo se trdi, de nista umrla naravne smrti, temveč da sta bila umorjena. V palači je baje revolucionarno gibanje, ki se širi tudi po deželi. Za regenta je določen princ Čuen, s katerim imata skupno vladati Tsing in Juanšikaj. Reforme se bodo baje vsled spremembe na prestolu nekoliko zavlekle, ampak zaostale ne bodo.
Hulej Hafid se je z Abdul Azisem sporazumel, da se vrne slednjemu njegovo privatno premoženje. Stanoval bo v Tangru in bo dobival 7000 funtov šterlingov letne pokojnine.
Domače stvari.
Sobotna «Gorenjčeva» številka prigovarja liberalni stranki, da naj prepusti deželnozborski mandat v ljubljanski splošni kuriji socialni demokraciji. Ne vemo, odkod prihaja predlog, menda se pa ne motimo, če menimo, da se je rodil med volilci svobodomiselnega značaja, ki sodijo o pomenu socialne demokracije na Slovenskem drugače, kakor oflcielni, sedaj slogaški krogi liberalne stranke. Zaraditega se nam zdi predlog značilen, kajti po njem se lahko sodi, da je izven vodstva liberalne stranke vendar še kaj svobodomislecev, ki ne žele, da bi se klerikalizmu res oddale brez boja kar vse pozicije v dežel<, in menda slutijo, da bi bila j deželnem zboru socialna demokracija edina, od katere bi bilo pričakovati načelnega protiklerikalnega boja. Z ozirom na to beležimo predlog «Gorenjca», se«
veda pa ne verjamemo, da bi predlagatelji dosegli vspeh pri vodstvu liberalne stranke. «Slovenski Narod» jim je v ponedeljek pravzaprav že dovolj jasno odgovoril. Drugo vprašanje je seveda, kako bodo sodili in ravnali volilci. Socialna demokracija bo seveda nastopala s svojim jasnim programom in ljubljanski volilci bodo sami lahko odločili, kako hočejo s to volitvijo vplivati na delo deželnega zbora.
Slovenske učitelje je spravilo vodstvo liberalne stranke v mučen položaj. Učiteljstvo je izreklo željo, da se kandidira v mestni kuriji v Ljubljani gospod Luka Jelene za deželni zbor. Liberalni voditelji so na to sklenili, da se odobri Jelenčeva kandidatura, ampak v splošni kuriji, kar so pa učitelji odklonili, zahtevajoči svojo kandidaturo v mestni kuriji. «Slovenski Narod», pišoč o tej zahtevi, pravi: «O zahtevi bi se morda dalo govoriti, ne da se pa govoriti o njenem utemeljevanju. Gospodje učitelji pravijo, da nočejo v splošni kuriji imeti boja s socialno demokracijo. S tem hočejo nekako izraziti, da bi morala slovenska napredna stranka ljubljanski splošni mandat «kavalirski» odstopiti socialni demokraciji. Mi jako dvomimo, da bi se ljubljansko napredno volilstvo hotelo podvreči takemu diktatu. Je pač položaj tak, da bi, in naj bi eksekutivni odbor desetkrat bil za socialno-demokratično kandidaturo, kaj tacega zaneslo najhujši prepir v našo stranko samo. Tega pač ni potreba posebej dokazovati. Mi torej prav iz srca obžalujemo sklep ljubljanskega učiteljstva, ž njim se je silno otežkočila, če že ne onemogočila kandidatura gospoda Luka Jelenca. Mi imamo vtis, da so v lastnem stanu vzroki, ki se ne kažejo na površju, ki pa v globočini delujejo proti osebi Luka Jelenca. Za danes vse to prav iz srca obžalujemo.»
Kaj sodi vodstvo liberalne stranke o socialno-demokratičnih kandidaturah, nam ni nič mar. Omeniti moramo pa nekaj drugega, ker je «Slovenski Narod» popačil stališče učiteljstva. Kolikor smo namreč poučeni, so učitelji jasno zahtevali Je-lenčevo kandidaturo v mestni kuriji, niso pa liberalni stranki prepovedali, kandidirati v splošni kuriji. Nam vsaj ni znano, da bi bilo učiteljstvo liberalni stranki priporočalo, da naj nam «kavalirsko» odstopi mandat iz splošne kurije. Pač pa vemo, da so učitelji odklonili učiteljsko kandidaturo proti socialno - demokratični v splošni kuriji. In to stališče bi moralo biti tudi liberalcem razumljivo, če imajo le količkaj spomina in zraisla za politično dostojnost. Naravno je, da bi morala socialna demokracija učiteljsko kandidaturo v splošni kuriji smatrati za sovražno dejanje. To so gotovo čutili tudi učitelji, la bilo je umevno. Pomislimo, da je postal učitelj Eogelbert Gangl deželnozborski poslanec s socialno-demokratično pomočjo. Pomislimo, da ima socialna demokracija vse važne zahteve učiteljstva na svojem programu. Pomislimo, da je socialna demokracija vedno podpirala učiteljstvo v njihovih bojih in da je to znano tudi slovenskim učiteljem. Pomislimo končno, da je v političnih razmerah, ki so se zdaj razvile v deželi, socialna demokracija edina stranka, na katero se učiteljstvo lahko brezpogojno zanaša v boju za svobodno šolo in za rešitev iz klerikalne hegemonije. In v takem položaju naj bi prav učitelj nastopil proti socialni demokraciji, kakor da bi ji hotel napovedati sovraštvo učiteljstva ? ... Pa čudno I Saj je bil že davno namenjen dr. Oražen, lastnik Auerjeve pivovarne, za kandidata v splošni kuriji. Zakaj se pa on zdaj umika v privilegirano? Zakaj pa tam ne kandidirajo gospoda Jelenca?
Harmonija. «Harmonijo» imenuje dr. Ivan Tavčar kapitulacjo liberalne stranke pred klerikalizmom in «modus vivendi» pravi kravji kupčiji, po kateri naj liberalci in klerikalci brez boja razdele mandate za kranjski deželni zbor. Dr. Tavčar zna pisati; s svojim zadnjim člankom v «Narodu» bi menda rad dokazal, da zna tudi žonglirati. Ampak čarovnjaške umetni je se posrečijo samo pred občinstvom, ki ne zna gledati. Kdor ne čita v člankih samo besed, ampak tudi zmisel, se prepriča na prvi pogled, da je dr. Tavčar zašel med zofiste, a preslepiti se ne bo dal.
Glavni urednik «Slov. Naroda» bi rad sugeri-ral pristašem liberalne stranke, ki se le še nekoliko upirajo vladi kadilnice, da ne gre pri glasovitem «zbližanju» za nič drugega, kakor za dostojen ton v časopisju. Če bi bilo to resnično, bi bil pač naš list prvi, ki bi pozdravil tako kulturno spremembo in častiti gospod dr. Tavčar, ki je včasih pazno či-tal naše glasilo, se morda še spominja, da je v časih najhujših žurnalističnih surovosti «Rdeči Prapor» edini, ki je — žal z glasom upijočega v puščavi — pridigal iztreznenje in olikanost. Ampak dr. Tavčar pač ve, da na «zbližanih» sejah v. Ljudski posojilnici ne razpravljajo o tonu časopisja, temveč, da kujejo tam povsem druge osnove. Iz «Slovenskega Naroda» ni izginil tisti zares gnusni ton, ki je sramotil slovensko žurnalistiko sploh, ampak tudi ves boj proti klerikalizmu. Zaman pripoveduje dr. Tavčar, da si vsaka stranka ohrani svoja načela. Namen političnih načel menda ni, da se shranijo v spiritus, ampak boj za zmago l In libe-ralno-klerikalnega boja ni več, odkar je Hribar premagal Tavčarja in je stari protklerikalni gro-movnik šel v Kanoso.
Z besedami «harmonija», modus vivendi» itd. skuša dr. Tavčar vtajiti kompromis. A v svojem članku predlaga prav dr. Tavčar — kompromisi
Liberalci prepustite v deželnozborskih volitvah vse mandate na deželi klerikalcem brez boja, klerikalci pa prav tako mandate v Ljubljani. Če to ni kompromis, kaj pa naj bo?
Skoraj tragično je, kako v «Slovenskem Narodu» dr. Tavčar žali in obsoja — drja. Tavčarja l Mogočno «falango» vseh slovenskih poslancev na Dunaju zagovarja Usti dr. Tavčar, ki je prvi razbil tako «falango» in z vso umetnostjo svojega peresa dokazoval, da je za vspešno obrambo narodnih interesov enoten klub čisto nepotreben in da je ločitev po političnih načelih celo bolj koristna za narodna vprašanja. Ako je bil dr. Tavčar slab politik in slab narodnjak takrat, ko je bil izvoljen za državnozborskega poslanca, ali je tak sedaj ?
Čudna je sploh najnovejša Tavčarjeva logika! Naenkrat je vse dobro, lepo, žlahtno in koristno, kar je sam z vso vehemenco pobijal trideset let. Kaj, če bi si le nekoliko osvežil spomin ? . . .
Bilo je leta 1905. Klerikalci so mu razbili shod, ki ga je bil sklical v «Mestni dom». Na to so mu dali socialni demokratje priliko, govoriti na shodu, ki so ga sami sklicali na tedanjem Hafnerjevem vrtu. Z mogočnim akcentom je takrat izrazil svoj Confiteor: «Odkar mislim samostalno, sem smatral klerikalizem za največjo nevarnost slovenskega naroda» Leta 1908 mu je «harmonija» s to največjo nevarnostjo politični ideal. ... Ko so imeli klerikalci svoj zadnji «katoliški» shod v Ljubljani, Je dr. Tavčar govoril na protikatoliškena shodu v «Narodnem domu», na katerem je vihrala rdeča zastava. Če bi dr. Tavčar prečital tedanji svoj govor, bi mu morda postalo vroče. Vprašanje je le, če zaradi tedanjih, ali zaradi sedanjih njegovih besed.... Lani in še letos je Tavčarjev list ožigosal vsak volilni sporazum s klerikalci kot smrtni greh, zdaj ga priporoča sam. Neštetokrat je dr. Tavčar označeval klerikalce za latinizatorje, letos se jezi, če kdo klerikalno stranko imenuje rimsko.
Dr. Tavčar je premagal samega sebe. In plod te zmage se imenuje — harmonija.
Iz Idrije. Agitacija za dež. volitve je mrtva. Delavci bodo volili sodr. Ivana Strausa, poslovodja v kons. društvu. Klerikalci pa ne vedo, kaj bi. G. K o bij a, ki so ga klerikalci postavili, tako noben ne pozna. In Kobi — pa delavec! Škandal je za klerikalce, da tako gadno varajo še tiste revčke, ki jim kaj verjamejo. — Kmalu se bodo vršile še obč. volitve. Na mesto svetnika Svobode je sedaj za svetovalca gerenta g. Ferjančič. Oj srečni časi miru in sprave medliberalci in klerikalci! —Občinski proračun je tudi razpoložen. Delavci, oglejte si ga!
Šolske ure morajo nadomeščati. Kovaški mojster Ivan Demšar, Marija Terezija cesta, ima 7 vajencev, ki delajo od 5. zjutraj do 7. zvečer brez odmora med delavnim časom; še celo opoldna na hitro pojedo in nadaljujejo delo takoj. Kadar imajo zvečer šolo, morajo pa zjutraj začeti delati ob štirihl Kovaški mojstri v Ljubljani mislijo, da so še tisti časi, ko za delo vajencev ni bilo nobene omejitve. Pri Beliču. Tržaška cesta, Kunstler, Gradišče, Verhovc, Udmat, Urban-čič, Dolenjska cesta, delajo od 5. zjutraj pa do 7. zvečer, večkrat pa tudi še dalje.
Vajenca samo za raznašati. Tvrdka Binder, mizarstvo v Ljubljani, ima vajenca K. A., ki nosi že poldrugo leto samo račune, pisma in drugi pisanje okoli; ta deček še obliča ne bo poznal, ko bo prost nauka.
Goriške razmere bi rad uravnal tržaški namestnik princ Hohenlohe. Odpeljati se hoče v Gorico in posredovati spravo skreganih strank. Če se mu to ne posreči, bo goriški deželni zbor meseca januarja razpuščen ter se razpišejo nove volitve.
Dr. David Starčevič, nečak Antona Starčevič», bivši poslanec na hrvatskem saboru, znan zaradi afere s Khuenom, ki se je nad njim strašno maščeval, je umrl v Jaški.
Sknpina lesnih delavcev v Ljnbljani ima v
nedeljo dne 29. t. m. ob 9. dopoldne v salonu gostilne pri «Levu» shod z velevažnim dnevnim redom. Mizarji se opozarjajo, da skrbe za polno-številni obisk.
0 rndniški nesreči v Hamrnn še ni dognano povsem natančno število ponesrečencev; vsekakor jih je okrog 360 in kakor se nam poroča, utegne biti med njim okrog 60 Slovencev. Štirje bratje Andrej, Tomaž, Anton in Ivan Kravanja iz Soče hiš. št. 140 pri Bovcu so tudi med ponesrečenci. Hkratu je izgubil 70 let stari oče vse svoje odrasle sinove. Prvi trije so zapustili vdove z otroci. Ponesrečil se je tudi Jožef Cnler iz Soče pri Bovcu. Ostali Slovenci so večinoma Štajerci, nekateri pa Kranjci.
Nesreča na železnici. V ponedeljek zvečer se je dogodila med postajama Poljčane in Slovenska Bistrica na železnici velika nesreča. Nadsprevodnik sodrug J. P a c k se je nagnil iz službenega voza na tovornem vlaku, da bi videl na progo; pri tem je pa tako nesrečno padel z vlaka, da si je ubil lobanjo in stri desno nogo. Kmalu po padcu je takoj izdihnil. Pack je stanoval v Mariboru in zapušča ženo in 6 otrok.
železniška nesreča. Na Rakeku je sprevodnik Matija Mele prišel med odbijače, ki so mu zmečkali rebra. Težko ranjenega so prepeljali v deželno bolnišnico. V Zalogu je vlak povozil železniškega
delavca in ga težko poškodoval. Tudi njega so oddali v deželno bolnišnico.
Mrtvega 3 mesečnega otroka so našli te dni v Renčah. Pravijo, da je otrok zadušen.
Žrtev železniškega stroja. Grozna nesreča se je pripetila v sredo med postajama Rakek in Planina. Okoli 15 letni mladenič je hotel tam stopiti čez progo. Gledal je za odhajajočim tovornim vlakom in ni zapazil brzovlaka, ki se je od nasprotne strani bliskoma bližal. Naenkrat je bil pod strojem, ki ga je presekal na dva kosa. Vlak se je ustavil in ostanke ponesrečenega reveža so nesli v bližnjo mrtvašnico. Kosi človeškega mesa so se držali koles železniškega stroja celo do Trsta.
Straino obtožbo objavlja Marjanovičeva hrvatska revija «Zvono». Pred tednom je umrl in bil v Sarajevu pokopan veliki pesnik Silvije Stra-himir Kranjčevič. Med drugim piše omenjena revija sledeče: «Kranjčevič je ležal šest mesecev na dunajski kliniki. Negovale so ga «usmiljene sestre». Njihovo usmiljenje je bilo zares veliko. Pretrpel je več operacij, ampak pretrpel ni «božje kazni». Usmiljenke so mu na vse načine prigovarjale, naj se izpove in sprejme obhajilo. On ni hotel. In glej čuda: kateri niso bili več tako čisti kakor bi morali biti, nastalo je gnojenje. Od tega časa je nastopila zadnja smrtonosna faza njegove bolezni. Njegovo stanje se je pohujšalo, usmiljenke so mu pa govorile v lice, da je to božja kazen, ker ni tprejtl obhajila . . .»
Tndi ikof Sarič lovi duše na smrtni postelji. «Proti koncu svoje bolezni» pravi «Zvono» je Kranjčevič prosil in rotil prijatelje, naj drže pope daleč od njega, ker bodo poskušali, da bi ga slabega zvabili na dejanja, ki jih smatra za nezdružljiva s svojim prepričanjem. Nekemu prijatelju je dejal: «Glej, ljudje postajajo pred smrtjo navadno pobožni, jaz pa, čim več razmišljam, tem manj morem verovati.» Agonija je nastopila v nedeljo, umrl je v četrtek. V sredo je prišel skof Šar'6 k njemu. Prišel je kakor prijatelj, kakor je prihajal večkrat, ampak prišel je tudi, da bi mu dal zadnje pomazanje. Gospé je dejal, da mora to storiti, ker drugače pesnik ne bo pokopan in bodo sitnosti. Kranjčevič je ležal brez zavesti. Z nobenim udom ni mogel ganiti. Saric ga je pomazal in mu je položil na nema in nepomična usta križ. Potem se je obrnil in «opozoril»: «Poljubil je križ» .
Po zaključku lista.
Zagreb. Velikanski socialistični shod za splošno in enako volilno pravico so Rauchovi policaji in žandarji na brutalen Dačin razgnali. Poslanca sodruga K orača je komisar neprenehoma motil. Ko je g. Wilder (urednik «Pokreta») dejal, da se plačuje aneksija Bosne z neustavnostjo na Hrvatskem, je komisar, kakor da bi hotel potrditi to resnico, razpustil shod, na kar so takoj policaji in žandarji vdrli v dvorano.
Shodi.
Shod kovin ar jet. Nocoj ob pol 7. uri se vrši shod ljubljanskih kovinarjev v salonu restavracije pri «Levu», Marije Terezije cesta št. 16 z dnevnim redom: Položaj kovinarjev v Ljubljani. Poročevalec strokovni tajnik Anton Kristan. Udeležite se polnoštevilno vsi kovinarji! Le v solidarnosti je mogoče si izboljšati položaj.
Na Javornik! V nedeljo, dne 29. novembra bo ob 2. uri popoldne na Javorniku pri Hkavcu shod kovinarjev. Delavci it tovarne, vsi na shod! Poročal bo strokovni tajnik sodr. Anton Kristan iz Ljubljane.
Volilni Shod na Javorniku na Gorenjskem bo v nedeljo ob 4. uri popoldne. Govoril bo sodrug France Bartl, kandidat za deželni zbor.
Z Jesenic, v nedeljo, dne 22. novembra popoldne se je vršil lepo obiskan volilni shod pri «Jelenu». Otvoril ga je sodr. S O gris, ki je bil izvoljen za predsednika. Sodr. Anton Kristan je nato razpravljal o volitvah v deželni zbor, kandidat sodrug Franc Bartl pa je očrtal program so-cialno-demokratične stranke za deželni zbor. Shod se je enoglasno izrekel za socialno - demokratično kandidaturo. Delavci jeseniški bodo na dan 14. decembra zapisali vsi na glasovalni listek: Fr. Bartl, načelnik ljubljanske bolniške blagajne v Ljubljani.
Zagorje ob Savi. (Volilni shod.) V nedeljo 22. t. m. ob 2. popoldne smo imeli v velki Mi-helčevi dvorani nenavadno lep shod, katerega se je udeležilo tudi precej domače inteligence. Ca so klerikalci mislili, da pobašejo kar vse mandate po deželi res brez boja, se bodo vendar nekoliko zmotili. Dne 14. decembra se bodo prepričali, da se da s krivičnimi volilnimi reformami priboriti krivična vlada v deželi, da se pa ne da kar meninič tebinič zatreti protiklerikalni duh, ki razume, da je reakcionarni klerikalizem malemu narodu še bolj nevaren, kakor velikim. Udeležba na shodu je bila velikanska. Predsedoval je sodrug Repovš. Poročal je sodrug Etbin Kristan. Znano je, da se sodrug Etbin Kristan lahko kosa z vsakim slovenskim govornikom, a danes je govoril posebno imenitno. ¿al, da je zaradi omejenega prostora povsem nemogoče, reproducirá« njegov prekrasni govor vsaj v glavnih črtah. Le toliko bodi omenjeno, da je podal ves historiat kranjske deželne volilne reforme ter je nepobitno dokazal potrebo beja proti klerikalizmu na celi črti. Krasni govor je napravil
resnično globok vtisk. Vzlic ponovnemu vabilu predsednika se ni nihče več oglasil za besedo, nakar je sodrug Repovš zaključil vspešni shod.
Društvene vesti.
Godbeno društvo v Idriji priredi v nedeljo 29. novembra 1908 ciciljansko veselico v prostorih pivarne pri «Cmem orlu». Vstopnina za člane prosta, za nečlane 30 v za osebo. Začetek ob 8. zvečer.
Socialni pregled.
Volitve v predstojništvo delavske žavaro-valnice proti nezgodam v Trstn so razpisane na dan 16. decembra t. 1. Letos izstopivši člani pred-stojništva in njih namestniki pripadajo tem-le kategorijam: Kat. I. železnice, podjetništva za prevažanje in skladišča blaga. Kat. II. Rudarstvo in plavžarstvo, kovinarstvo, stroji, orodje i. t. d. Kat. VI. Papir in usnje, lesne snovi in rezljanje, kmetijski in gospodarski obrati, mlini. Vsi ti podjetniki in zavarovanci vsake omenjenih kategorij volijo v predstojništvo po enega člana in enega namestnika. Glasovnice se pošljejo volilcem najkasneje do 17. novembra. Reklamacije je treba pošiljati do 1. decembra volilni komisiji delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, Via Valdirivo št. 40, II. nadstropje. Tu leže na vpogled tudi volilni imeniki.
Nizke ceae! Velika suknena zaloga I
Priporočljiva slovenska trgovina za moško in žensko blago pri	52-3
sv. Cirilu in Metodu
Cjnbtjana, Eingarjetf« ulic« 1.
Velika suknena zaloga I Nizke cene!
Čevljarskega
pomočnika
sprejme
ij Oblak, Kongresni try štev, 6.
Plača v I. razredu.
í/h/ni/e¿ -v ¿tfrn&rtJkf Kateri juriija ¿abro, po evnž in xxtsnesljiwpotovali n*j/se obenque
nSinion^MríetetXm
v ¿Lfufrfe}** ifibfoóvorsk* WW4SI
VusbiifivrsbutiPkfasfula átfO J
i
Delavci!
Zahajajte in prirejajte zborovanja in veselice v najini	6-3
gostilni
>WS

kjer bedete vedno s pristnim vinom in izvrstno
jedjo po najnižji ceni najbolje postrežoni. — Najlepše zimske zabavce igre se vam nud'jo pri nas.
Za mnogobrojen obisk se priporočata
Peter in Josipina Kosak
restavracija „Perles" Ljubljana (poleg pošte).
Shajališče delavcev!
U Miklavža in Bol
kupujte darila otrokom
v slovenski trgovini
I. Toni, 5V. ?«tra c. 31.
Šolske potrebščine, šolske torbe, albumi za fotografije in razglednice, poezije, pisemski papir v kasetah in omotih, okvirji za fotogrsflije, ročne torbice, denarnice i. t. d. — Velika zaloga najnovejših božifnih in novoletnih razglednic. — Cene zmerne, postrežba *	strogo solidna.	*
7—1
Svoji k svojim!
Slovenke!
Zahtevajte po vseh trgovinah pravi slovenski izdelek
„ZVEZDNO" C1KORIJO i
iz prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani.
Ivan Jax & sin
LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 17
priporočata svojo bogata zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji ,ADLER(.
= Vozna kolesa. ^^
4-2
sprejme takoj v delo
gosp. Josip jtcrinls, podjetni!; v Zagorju ob Savi.
Plača se od tire od 26 vinarje* naprej.
Ceniki tastos) in iranko. m i
Milko Krapeš
nrar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljnbljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevl in godbo. Z ozirom na bližajoče se božične in novoletne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto!	52—2
se priporoča.
Velika in moderna —
: zaloga oblek:
= za gospode, dečke in otroke. =
A. KUNC
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3
:: (na vogalu Z:dovske ulic ) ::
Strokovnjaška postrežba z iz-bornimi izdelki, po nizkih, stalnih, na vsakem predmetu ozna-:: Senih cenah.
24-1
Naročila po meri toSno in :: priznano dobro.


Jr=ur=Jr=>

J P letni velik JJsscs uspeli!
^^ ^	5 i—3
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano =====
želodčno tinkturo
lekarja Piccolija
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
=Jr=Jr=Jr=Jr=Jr^=Jr=Jr=Jr=Jrr=Jr=ir=LJr.

Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicsh BÖT H
BLUZE
Gostilna pri Minbi
(v bivšem Katoliškem domu)
na Turjaškem trgu štev. 1
se delavst?u najtopleje priporoča. Točijo se samo najboljša domača vina, jedila te dobe tako gorka kot mrzla ob vsaki uri.
V gostilni so jako pripravni lokali za shode organiziranega delavstva.
Postrežba točna. Cene zmerne.
Z vsem spoštovanjem	2—2
IM. JAKŠA, gostllničarka.
V nedeljo, dne 22. novembra
plesna veselica.

Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
Ljubljana
Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—12
[llMMfa
íBJtBitBJiBiEJfBJ faia raí ra filülr
Pozor!
15—3
Ljubljana, Kolodvorske ulice M
se priporoča.
Vsak dan celo noč odprta. Vsak pondeljek koncert seksteta na lok ob prosti vstopnini.
S ppoštovanjem
Štefan Miholic, kafetir.
v težki svili, volni in drugim modnim bl-gu, v krasnih model h najnovejša modna krila, kostume, dežne plnščc, otročje oblekloe, krstno oprato, predpasnike, vsevrsiuu perilo in druga oblačila. N<u-fm j*e otročje kapice, klobuč'e, plaščke, par ške modrce, nogavice, rokavice, jopic* n druge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce n dn g,> perilo za gospode pr poroča največja narodna konfekcija
M.Krištofič-Bučar
Sta» i trg 28 Ljubljana Stari trg 2
Zunai ja naročila se izvišujejo takoj in ceno. Gune radi male režije brez konkurence. 62—2
'il^rt^ai^MlCfClIfe i: )ii: ti )-;in:iíí
Anton Sare
£]ubljana sv. Petra cesta štev. 8.
Zaloga platna in belega blaga. Izdelovanje perila za goipode in gospe.
i E
= Pralnica in = svetlollkalnloa
kolodvorske ulice št.
8.
8—3
GRICAR & MEJAC, Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah	24—1
obleke za gospode, ob'eke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. =====
Napak je misliti, da se „dobra kava" pripravlja le iz „samih kavinih zrnc", nikakor — zakaj dober
pridatek poveča kavino moč, njeno barvo in njen okus. —	63-i
To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom
pristnega
oropa' pridala za kavo.
Prva domača slov. pivovarna G. Auerjevih dedičev
O bjtibljar>i, UUolfoite olicc st. 12 —
Ustanovljeno leta 1855.
Številka telefona 210.
pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje novo varjeno, priznano izborno pivo v sodcih in steklenicah.
======3 Ustanovljeno leta 1855. io—i
Modna trgovina Pavel Magdič, Ljubljana, Prešernove ulice 7.
Svilnato blago, baržunl, pliii In tenčice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.	6 —1
Jalotj, pUHtis, damsKi ovratnici in HraVatc.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozameiterlja, porte in žn:rce, kreploce 10 žaore za tapetn ke.
Krepi in flori za žalovanje. Zlato In arebrne reelce, čipke In žnore.
derp. las svile, Slpk ln volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlače, otročje perilo in odeje za vozičke
Oprava za lovorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Gumbi Iti r a«tll5ne Igle.
Različne podloge in potrebičine za = krojače in šivilje. _
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki.
Pajčolani za neveste, mlrtovl venci.
Dansko penlo, spodnja krila, predpasniki io kopalne obleke.
Modrci In potrebftdlne za modroe.
Glace rokavice In rokavice za unlformlrance, pletene, letne In zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda _Krtače za obleko, glavo in zobe.
Kazita narodna pletma ¡n fezena ročna dela.
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, napr-nike in žepne rute.
Pravo Japvo normalno perilo, trleot srajce, jopice in biaCe.
Mrežaste in potne Joploe,ara]> oe, deploe in paao-vl as« iport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi sa maniete.
Za lovce: Telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice.
O^revalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratni robci.
Jiarodni traKoVi in zastave, narodne tepke, torbic« tn dragi domači narodni izdelki i. t. d.