279. številka. Trst v torek dne 9. decembra 1902. J* V- Tečaj XXVII ..EDINOST'* khai» enkrat na dan. ružim nedelj in praznikov, ob 4 uri pojmi udne Naročnina znaša : u erfo leto........24- kron ta pol leta........12 „ ca Četrt leta........ 6 „ za en me^c........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe l«re* priložene nan^nine se oprava •e ozira. Po tobakarnah t Tr»tu ae prodajajo po-ammip itevilkf po 6 motink (3 dtć.); itr»n Trat* pa j»o 8 etotink (4 nvć.i Telefon fitr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ae računajo po vrataih v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni^tvo. Naročnino iu oglase je plačevati loeo Trst. Uredniitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravnlitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piceolo stv. 3, II. nadstr. »dajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ..Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Slovenska delegacija. (Dopis 0 Stajarfkega.) Neverjetno je sknraj in vendar je re sn:ca. da se je našel slovenski državni poslanec — pa ne klerikalec — ki je te dni imenoval Češko politiko »otročjo«. O g. posla ne«* Phntan — si taeainm*! Ta slučai je zopet pokazal pred svetom, kako rav« žena. kako kiavfrna, kako brez v»a«*ega določenega cilja, brrz programa in brez idej je vm slovenska politika ! Kdrr količkaj pozna notranji razvoj naše države zadnjih 50 let. kdor ima le količkaj pregleda preko dolgega žilavega f>0-le1nega boja za resnično uveljavljene ustave v Avstriji, kdor količkaj pre«oja dalekosežne po-llfd'ff cfntralirma in federsl'zma, kdor vidi pogubna Pt prvega in bi?grdejnost poslednjega za vae S'ovan«tvo v Avstriji, ta ne more drugače, nego da more hvaliti Previdnost, da nam je dala Cehe, ki so — kraj vseh prgreškov v taktičnem pogledu, ki so jih morda zagrešili tu pa tam — vendar le neustrašeni iunaki in zavedni možje, ki gle daio v bodočnost in gradijo most Slovanom v boljšo l»odočno«t. Boj, ki ga I ljejo < >bi za svobodo Slovanov v Avstriji, je boj tudi za našo svobodo, našo ekzistenco, n»šr> bodočnost. Ta boj je prišel ravno sedaj — kakor se kaže — do uso'iepolnega trenctka, ko se utegne končno in r.a vedno — ali pa vsaj za dolgo ča«a odločiti smer notranje ustave in način vladanja v Avatrij'. To je : ali obvelja nemški centralizem z nemškim nadvladjem, ali pa se uvede naraven frderalizem, ki za jamči vsem narodom enak svoboden razvoj in e tem notranji mir, ki jedini pomenja moč Avstrije! C velja v-ijenje nemškega državnega jezika, razdelitev dežel v narodna okrožja *) ne bi bilo nič druzega nego podlaga nemškemu centralizmu, ki p menja brezpravnost, ponižanje Slovanov v državljane druge, podrejene vrste. Kje je zaveden Slovan, ki ne bi se z vso odloč noetjo in brezobzirnostjo branil tega nemškega centralizma ? ! Toda imenovanemu liberalnemu poslancu iz Kranjske je to — »otročarija« ! Manjka nam besed, da bi mogli, kakor bi hoteli, izraziti svojo nevoljo na takem nepremišljenem in nezmise'nem govoričenju. S tako politiko ae Slove-ci kažemo le politiške barle-kine, ki vzbujajo pomilovanje med zavednimi Siovani in nam ne pridobivajo s'mpatij niti med prstenimi zavednimi Nemci. Kakov ugled naj uživa potem naša slovenska delegacija ? ! Jedni so vezani po stoterih ožin h pred vsemožnim vladnim zi-stemom, drugi so zopet iz slepega s »vražtva do nasprotne domače stranke v takih odno-šajib do Nemcev, da so jim vezane roke za vsako pravo slovansko politiko. A dejstvo, da se naš narod na Kranjskem zadovoljuje h takimi zastopniki, kaže, na kako nizki stopinji so še naši ljudje ne le po kmečkih občinah, ampak tudi pa mestah ;n trgih. — Naša slovenska politika je torej — kakor že rečeno — brez viših narodnih motivov in ciljev! Kje je zavednost, kje politiška zrelost, kje slovansko mišljenje ? ! A nič boljši ni, ako na to nesmrtno blamažo liberalne politike na Dunaju ne ve »Slovenec« druzega, nego da skače in ploska v roke, češ: sedaj pa naši liberalci ne bodo nič več veljali ! ! » Tu m< raao /.«- izrecno povdariti. ral isti l»oli konkretitati svoj nazor in jasneje '•zna* iti >voje stali-če nasproti ideji, kafro zastopamo mi vedno m dosledno, na»p*oti ideji nacijonalne avt-momije. — _ < >p. ured. Tako vedenje ni nič manje otročje, nego •»o besede liberalnega poslanca. »Slovenčeve« besede pričajo istotako o popolnem neurae-vanju notranjega položaja v Avstriji in o ne varnosti za Slovane, spojene s tem položajem. Vidi se paČ zopet tu, da vsa politika na Kranjskem je le osebna in brez viših občih ciljev, ne pa narodna! Sploh je vedenje slovenske delegacije na Dunaju tak"1, da se nam uriva sodba, da goHpo la |M>slanci niso na višini svoje naloge I in da so brez veake inicijative ter obnemogli nasproti vsemu, kar ne godi okolo njih. Sedaj bi mrrali porabiti priliko, da bi skupno s Cehi, ali v sporazumljenju z istimi izdelali načrt za rešenje jezikovnega vprašanju za nas Jugoslovane. Oni pa praznujejo in čakajo, da jim ga napravijo — Nemci. Niti toliko si ne upajo, da bi zagrozili vladi s skrajnimi parlamentarišk:mi sredstvi, isti vladi, ki dela vnebovpijoče krivice Jugoslovanom in posebno še Slovencem. Njihovo vedenje je marveč tako, da mora napravljati na vlado le ta utis, da jo bodo — podpirali. Tužna nam majka ! Kako naj se naš narod nadeja boljše bodočnosti ? ! Ali res vse to ne more postati drugače ? ! Javni shod političnega društva „Edinost" v Trebćah dne 8. decembra 1902. Lep vspeh je doseglo včeraj naše politično društvo »Eiinost«. Zapisati more v svojo kroniko, da je bil to najlepši vseh shodov, kar jih je društvo priredilo do Bedaj v tej vasi. Ou srca smo se radovali včeraj na toliki spremembi, ki se je izvršila tamkaj tekom par let, na taki razliki med nedavno minolostjo in sedanjostjo! Udeležba je bila tolika, kakor še no-benkrat, niti za burnega časa volitev ne. Soba je bila napolnjena, da ni bilo prostora niti za enega Človeka več. Zato so se pozneje došli gnetli na hodniku in na stopnicah. A ne samo po udeležbi, ampak tudi po zanimanju, ki so je kazali ti priprosti ljudje za izvajanja govornikov, in po živahnosti, ^ katero bo sami posezali v razpravo o stvareh, ki Be tičejo njihovih koristi, je bil važen ta shod. Predsednik polit čn< ga društva »Edinost«, g. prof. M a t k o M a n d i 6, je otvo-ril zborovanje kratkim posdravom. Veseli ga tolika udeležba, ki priča o napredku v tej vasi, kateri ee izraža tudi v dej->tvu, da imajo v tej vasi sedaj tri narodna društva — 2 gospodarski in eno zabavno dočim ni bilo nedoTgo temu se nobeuegi. Danes je tu — jo menil govornik — prvi sestanek v okolici po letošnjem občnem zboru društva »Edinost«, zato nam je dol žnost, da se spomnimo moža, ki je toliko let kakor deželni in državni poslanec deloval za interese tržaške okolice in ki je bil naš neu-( strašljivi voditelj, moža, ki ee je preselil v večcost. Govornik je |>ozval zborovalce, naj zakličejo slava spominu pokojnega Ivana viteza Nabergoja, kateremu pozivu so se zbo-rovalci lepo odzvali. Dalje je povdarjal predsednik, da je odbor politiraega društva »Edinost« sklenil, da bo to društvo sedaj zaporedoma prirejalo shode po okolici. Rizlog temu je dvojen. 3-letna doba našemu občinskemu zastopu ee nag bije h koncu in pripraviti se nam je na volitve v novi zastop. A drugi razlog je, da se bo te dni v mestnem svetu vršila razprava o proračunu za leto 1903. Danes so torej — je zaključil g. predsednik svoj pozdravni govor — prišli med vas trije gospodje obč. Bvetovalci, oziroma deželni poslanci, gg. Ivan G o r i u p, dr. O tokar R v b a r in Ivan Marija V a t o v e c, da vam sporoče, kaj bo storili ali skušali storili za vas, in pa, da izvedo vaše želje, katere naj zastopajo v razpravi o proračunu za bodeče leto. Poslušajte torej pozorno in potem povejte svobodno kar vam je na srcu. Prvi Be je oglasil za besedo dr. Otokar R v b a r, čegar izvajanja so se v glavnem tako-le glasila : Mi prirejamo že par let sem shode po okolici, na katerih se posvetujemo, kako bi v Trstu kaj dosegli za naš narod po okolici. Od početka je bilo po tej okolici precej takih, ki nam niso prav zaupali. No, ta neu-šečn< st se manjša od leta do leta in postaja vedno boljše v tem pogledu. To vidimo1 najlepše tu v Trebčah. Nekdaj ni bilo v tem selu nikacega javnega, ne narodnega, ne go spodarskega življenja. Danes imate tu tri društva in prihajate z zanimanjem na naše shode. Tudi Trebenjci ste pokazali, da znate napredovati. Spoznavati ste jeli, da posamičen človek težko kaj doseže, da se treba torej združevati, organizirati. A to ne le v stiogo narodne ali politične, ampak tudi in še posebno v gospodarske namene. (Splošno pritrjevanje.) Le tedaj, če sa boste združevali, če boste pomagali vsaki s svojim krajcarjem, boste mogli tekmovati z drugimi, ki vas zatirajo. In kfckor je potrebno to tu v Trebčah, v majhnem, tako je potrebno to v velikem, za vso okolico. Vsa okolica naj se združi, da bodo okoličani vzajemno pomagali eden drugemu na gospodarskem in narodnem polju ! (Pritrjevanje.) Seveda ni to lahko, ampak težko je. Mesto in okolica sta si v mnogem v navskrižju se svojimi interesi. A mesto je veliko, je močno, tam je mnogo bogatstva ; okolica pa je mala, gospodarski šibka. Tak boj je res težak, ali na drugi strani ne ememo pozabiti, da često tudi malo število doseza marsikaj, ako so zložni. Z združenimi močmi se lahko prisili tudi večo moč, da nekoliko odjenja in kaj da. (Pride še.) Politični preg-led T Trstu, 0 decembra 1902. Jezikovno vprašanje. Jezikovno vprašanje je sicer v naši ilržavi neprestano na dnevnem redu, a f-edaj je isto dospelo do akutnega stadija. Pred kratkim je prišel ministerski predsednik dr. Koerber se svojimi temeljnimi načeli, po katerih naj bi se izdelal zakon za ureditev jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem, sedaj pa nam je sv. M klavž prinesel nov program češko-nemških poslancev. Ko se je slovanska javnost odločno izrekla proti Koerberjevim temeljnim načelom, tolažili so nemški listi Slovane, da je Koerber Slovanom nalašč tako malo ponudil, da bo Nemcem mogoče iz lastnega nagiba prid« dati nekaj koncesij. — Lahko bi vprašali : zakaj pa ni Koerber napravi! ravno nasprotno in postavil Slovane v položaj, da bi lahko prostovoljno Nemcem pridodali še nekaj koncesij v nameček ? In ti bi gotovo vsled svoje poznane popustljivosti koncedirali prej več, nego manj. Ali pustimo to vprašanje, kajti tudi če bi hotel, bi se okosteneli avstrijski ziBtem ne mogel povspeti tako vi soko. Oglejmo si raje drugo vprašaoje: kake so tiste koncesije, katere so ponudili češki Nemei Čehom, da bi Koerberjeva temeljna načela napravili bolj prebavljiva ? Nočemo se spuščati tu v analizo Miklavževega programa čeških Nemcev, ker bi to bilo predolgo in ker se nam ne dozdeva toliko nujno, dokler Čehi ne rečejo svoje besede, marveč konstatiramo le to, da je ta program izdelan le za kraljevino Češko in da Nemci izrecno naglašajo, da ga ni smeti smatrati precedenčnim slučajem za urejenje jezikovnega vprašanja v drugih kro-novinah. V tem obziru Nemci ne-le da ne ponujajo nikakih koncesij, temveč so storili še korak nazaj, ker so izdelali svoj program samo za Češko (kjer niso na vladi), medtem, ko je predložil Koerber temelja načelna tudi za Moravsko (kjer so Nemci na vladi). A ravno v tem tiči največja važnost ne le jezikovnega vprašanja, temveč vse politike naše države. Za nas je zelo postranske važnosti, da li se na Češkem jedno mestice več ali manj priklopi čistočeškemu ali mešanemu okrožju, da-li se na Češkem v jednem uradu več ali manj uvede češki notranji jezik. Tudi če bi Nemci koncedirali Čehom na Češkem vse, kar ti zahtevajo, ne mogli bi mi biti s tem zadovoljni, dokler se istočasno ne uvede jednako razmerje v vseh drugih avstrijskih kronovi-nah, osobito pri nas na jugu. Tega pa ne zahtevamo, ker morda zavidamo Cehe in jim ne privoščamo, da pridejo prej do svojih pravic, nego mi, temveč nasprotno, ker bi taka rešitev jezikovnega a tudi narodnega vprašanja bila na škodo nam, pa tudi Čehom samim. Neposredno seveda Čehom izven mej sedanje kraljevine Češke in posredno Čehom spiob. Vladajoče Nemštvo v naši državi je zadovoljilo v narodnem obziru najprejJPoljake, ker je računalo, da na ta načiu zlomi njih odporno silo proti sebi in jih izrabi v boju ' proti drugim avstrijskim Slovanom. Ta manever se je Nemcem skoraj popolnoma posrečil in Poljaki so bili poBtali slepi pomočniki nemškega sistema. Nemci delajo sedaj jednake račune tudi s Čehi na Češkem. Sprva so mislili, da s pomočjo Poljakov tudi te podjarmijo, a Čehi na Češkem so se izkazali preveč krepke, da bi jih mi gli Nemci podjarmiti. Avstrijski Nemci so gotovo že sprevideli, da bi se v boju proti Čehom na Češkem izrabili in bi vsled tega tudi v drugih, zanje manj novarnih krono-vinbh, zaustavila se germanizacija. Vsa nemška politika v Avstriji je sedaj ta, da premamijo Čthe na Češkem in da zadobe svobodne roke za zatiranje ostalih avstrij-kih Slovanov. Bržkone se ne motimo, ako trdimo že v naprej, da bodo Nemoi Čehom na Češkem toliko časa odjenjevali, dokler bodo Cehi zadovoljni. Cim bi Nemci dosegli to, bodo imeli proti Slovanom v drugih pokrajinah mnogo lažje stališče, ker se od Čehov na Češkem, ki bodo zadoyoljcni v svojih narodnih in gospodarskih potrebah, ne more pričakovati, da bodo proti Nemcem tako neizprosno postopali, kakor post >pajo sedaj, ko zahtevajo svoje pravice : dokaz v to so nam Poljaki. Radi tega morali bi vsi zatirani slovanski narodi najodločneje nastopiti proti temu, da bi se jezikovno in narodno uprašanje rešilo samo za kraljevino Češko. Ako se hoče narodno uprašanje sukcesivno reševati, prične naj z reševanjem v onih kronovinab, kjer je eksistenca Slovanov v nevarnosti, ne pa v on h, k|«r Slovani lahko čakajo in ravno češki poslanci so že večkrat povdarjali, da lahko čakajo. Je li pa od slovanskih poslancev pričakovati, da bodo znali izrab ti zadrego Nemcev in vlade */ Ako rečemo, da dvom mo, je to naj blažji izraz, katerega moremo rabiti. Ta izvajanja smo dobili od osebe iz-ven uredn štva, katere podajamo tu kakor prispevek za nas življenskemu vprašanju. Spravna akcija. Voditelji mladoče-ške stranke so se v ponedeljek zbrali v Pragi, kjer bo se udeležili posvetovanja iz- vrše val oega odbora stranke. Jutri pa se «ni-dejo češki poslaDci — kakor čitamo v »X. Kr. Presše« — v parlamentu na Dunaju, kjer jim bodo poročali načelniki, na kar se bodo posvetovali glede odgovora nemškim poelancera. Čim bo ta sklep storjen — tako poroča dalje rečeni list —, se bržkone odloči tudi vlada, kako jej bo poseči vmes. Na to bodo tudi nemške stranke nadaljevale svoja posvetovanja. Slednjič poroča »Xeue Fr. Pr.c, da je slej ko prej opravičena nada, da Cehi ne odklonijo nemških predlogov a limine, marveč da pride do pogajanj. To je že možno, da se Cehi odločijo za pogajanja, ker je umevno, da nočejo jemati na-se odija, oziroma, ker nočejo dajati nikomur niti videza opravičenosti za predbacivanja, da so oni v svoji uespravljivosti že v naprej preprečili t-porazumljenje. Al; po izjavah v čeških list h ni soditi, da bi se češki krogi udajali posebnim nadam. Vzrok temu skepticizmu pa ni samo v vsebini predlogov, ampak tudi v momentu, katerega smo mi posebno povdarjali, v dejstvu namreč, da so Nemci dali svoji akciji znak rešilne akcije za vlado. To povdarja tudi socijalno-demokra-tično glasilo »Pravo liduc, rekši, da je ne logično, ako se spravna akcija spravlja v zvezo z ekzistenco ministerstva Koerberje-vega. Mej tem in onim da ni zveze. Vpra šanje sprave da je tudi važneje in bilo da bi nezmiselno v najveČi meri, ako bi se usoda »prave delala zavisna cd usode gosp. Koer-berja. Izvajanja socijalno-demokratične stranke se more le potrditi. In ta najviši nezmisel postavljajo Nemci kakor conditio sine <|ua non ! Kako ne bi se torej človeku usiljevala m sel, da Nemcem ni toliko do spravne akcije, nego do pomoči za vlado ? ! »Politik« pa pripominja, da češki poslanci nimajo nikacega povoda, da bi Koer berju držali rešilno mrežo, v kateri naj bi se obvaroval pred padcem. Češki poslanci naj bi okrenili kakor kaki podčastniki ! Dobro je, da so Nem<*i že začetkom tako odkritosrčni. Praški list izvaja : Ako Nemci poštenv> mislijo za dosego narodnega premirja, potem morajo stopiti iz hipnega inilieu a in si predstavljati važne posledice sporazumljenju ! Ali pa je njihov elaborat določen le za taktične hipne potrebe, potem pa že celo ne smejo šteti nasprotniku v zlo, če tudi ta gleda na svoje taktične potrebe. Tretji činitelj, vlada, naj gleda, da si pomaga, ne da briskira eno ali drugo etra u. Gosp. Koerber hoče imeti svoj proračunski provizorij. Sedaj živimo v dobi, ko je ena stvar v zvezi z drugo, v času »junktima» : kaj *ko bi tudi < 'ehi rekli: državni proračun se reši, ako se aankcijonira zakon o učiteljskih plačah ? ! To je namreč zakon katerega soglasno žele Nemci in Čehi, a katerega g. Koerber noče predložiti v sankcijo, dokler Cehi ne otvore poti za razpravo o nujnih vladnih predlogah. Gospod Koerber bi moral že enkrat uvideti, da grožnje i a pretnje n so sredstvo, s katerim se m re vse doseči. Najmanje pa, bi rekli mi — spravo ! Program nove srbske vlade, ki se je priobčil v nedeljo, zatrjuje, da bo v vnanji politiki resno skrbela, da vzdrži dobre in korektne odnešaje z vsemi velesilami in drugimi državam , kakor to zahtevajo interesi Srbije. Posebno pažnjo pa bo posvečevala nadaljnjemu razvoju dosedanjih ;skrenih odnošajev do bratskega, Srbiji naklonjenega ruskega carstva, a istotako bo tudi »Krbela za dobre od noša je do sosednje avstro ogrske monarhije, s katero ima Srbija mnogo skupnih interesov. V notranji poli tiki bo vlada stala na slabita ustavnosti in zakonitosti in zahtevala od upravnih organov jednako izvrševanje pravice nasproti vsak »mur. — Glavu nje sfcrb bo posvečena ohranjenju reda in bo v dosego tega poeebno pazila na osebno varnost in na varnost premoženja. Nedelavnih in brezvest nih uradnikov vlada ne bo trpela, l/tcren ti heče potrebno, da se revizija ustave pravilno izvrši. Nadalje obljubuje nova vlada, da bo skrbela za ureditev državnih financ, v kar bo kolikor možno štedila in zmanjšala izdatke. Poleg tega pa bo tudi skrbela, da bo Srbija točno izpolnjevala svoje obveznosti. Posebno pažnjo bo slednjič posvečevala utrjenju vojske in spopolnjenju železniške mreže. Knez Nikolaj Črnogorski je imel do novega ruskega odposlanca na Cetinju, SčSeglova, ko mu ie le ta izročal svoja pooblastila, nastopni nagovor : Med Rusijo in Črnogoro obstoje neraz-družljive vezi in prijateljski odnošaji, ki so zapečaćeni po skupni slavi in skupnih skušnjah. Te odnošaje je ustvarila zgodovina tsr jih je globoko usekala v srce vsakega Srba. Moja domovina je zvesta in nepremagljiva predstraža na slovanskem jugu. Njeno zaledje in obramba je močna Rusija, za katero je poslednja vsikdar pripravljena doprinesti vse žrtve in skušnje. Tržaške vesti. cej čakati na-se, da-si je bilo ž 3 10. ia po ure predpoludne. Ko pa je prišel in »prečital« dotično slov. terjalnico, je vprašal stranko, kam prav za prav da naj pošlje vplačano svoto ?! Uradnik je vprašal laški, obrtnik pa ni znal tega jezika, zato je le zmignil z rameni. 1* radnik je opozarjal stranko, naj mu pojasni, je-li denar namenjen v Komen, ali v so gotovo že v naprej sklenili, drf stopijo ▼ štrajk in bodo zahtevali povišanje. Oni so tako plačo vsprejeli le provizorično, da izpodrinejo domačine. Ni izključeno, da je bilo tako tudi dogovorjeno med tovarno in italijanskimi delavci. Ker pa je vodstvo tovarne sprevidelo, da bi bila taka igra prenevarna, ker se je domačega delavstva polastilo silno razbur- Sežano? Ker pa je naš obrtnik ostal gluh jenje, sklenilo je vodstvo, da vsprejme štraj-na vsa vprašanja, je magistratovec določil, kujoče ital. delavce na delo le pod prejšujimi naj se vplačana svota pošlje v Komen — kamor je bila res namenjena ! — Ker je uradnik prečital terjalnico in ker je denar odposlal — kamor je bil namenjen, je znamenje, da dotični k vsaj deloma umeje naš jezik ! Ta slučaj je zelo poučen ter govori Slo- lega leta je hodil po hišah Združenim nasprotnikom tržaških Slovencev. Neosnovani in zaviti napadi ljubljanskega »Slovenca« so izzvali odmev ne le meti našimi reformatorji, ampak tudi med njihovimi zavezniki iz židovskega in vladnega tabora. Prvi je posegel v Trstu v boj proti slovenskim vernikom in nekaterim duhovnikom neizprosni nasprotnik slovenskega bogoslužja in slovenske propovedi, kanonik Buttignoni. NjegGvi naparli v »Ricreazione« so tako žaljivi, predrzni in nekrščanski, da se bomo morali še povrniti k njim.... »gospod«, ki se je predstavljal za magistrat- Tržaški »Piccolo« je posnel iz Buttigno- nega uradnika. Ta slepar je v imenu magi-nijevega glasila, »Ricreazione«, dovolj snovi, strata pozival stranke, naj si dajo napraviti da je napadel škofa dra. Mahniča in sv. prošnje za dosego domovinske pravice v Tr-Stolico, katero je obdolžil, da na škodo stu ! Mnogi so šli na limanice temu poštenjaku cerkve in latinske zemlje dovoljuje Slovencem in so res dali kronico za tako prošnjo. Neki cerkvene privilegije. Tem napadom se nismo P. je sam vložil tako prošnjo na prejemni čudili, ker nosijo na sebi znamenje, da bo zapisnik na tukajšnjem magistratu. Uradnik pisani od osebe, ki mora imeti dobre zveze v (na magistratu) je prečital to prošnjo in iz-krogih našli reformatorjev. javil, da je — vse v redu! Po preteku sko- Ali zgodil se je eudež : tržaško vladno raj enega leta pa je prosilec dobil prošnjo glasilo »Trieste« je nastopilo proti izvajanjem vrnjeno in — zavrženo. In zdaj mora začeti »Piccolovim«. Toda »Trieste«, mesto da bi vso stvar na novo! Kronica je izgubljena in udaril Žida, bije zopet tržaške Slovence, ka leto dni je tudi izgubljenih! Omen. magistratni terim kratko odreka vsako cerkveno pravico uradnik mora biti eden onih »gospodov«, ki s tem, da brani apostolsko stolico pred sum- so imeli posla se zadnjim ljudskim štetjem, ničenjem, da bi ona bila naklonjena Slo- ki pa niso bili stalni uradniki, ampak le za-vencem. Tudi smeši »Trieste« vse napore časni lovci na slovenske — duše! Ko jih je tržaških Slovencev, da bi prišli do svoje magistrat odpustil iz službe in jih postavil pravice v cerkvi, ter zasramuje njihove vo- na ulico, bo si ti »poštenjaki« pomagali zna pogoji. Dodati nam je še, da je začetkom štrjjka bila tovarna pripravljena štrajkoveem plačo nekoliko povišati in zmanjšati delavni čas, a ker niso hoteli štrajkovci teh ponudb vspre-jeti, jih je zopet preklicala. »Piccolo« posebno povdarja, da je sam vencem, naj se vsaj tedaj, kadsr plačujejo italijanski konzul posredoval v tej zadevi in davke, na našem magistratu poslužujejo svo- se seveda čudom čudi, da ni njegovo posre- jega materinega jezika! Potem bomo smeli dovanje nič izdalo. Smo pa res že daleč pri- upati, da se gospoda na magistratu priuče jadrali : tukajšnje tovarne najemljejo na delo tudi drugemu deželnemu jeziku ! delavce iz Italije, plačujejo jih z laškimi 1?- Lepe razmere! Pišejo a»m: Zraven rami, o štrajkdi posreduje laški konzul itd., že mnog h objavljenih slučajev o lahonskih kakor da ne bi bilo tu niti jednega domačina sleparijah naj navedemo tu še enega. M no- več, kakor da bi nad nami že davno blišSala Lahko tržaške ditelje in tržaška slovenska glasila rečemo, da niso še nikdar glasila cesarske vlade očitno kazala toliko nasprot-stva in sovraštva do slovenskih cerkvenih pravic, kakor sedaj v dobi nosti.« pravljanjem raznih prošenj. Da so pa bolj imponirali, izdajali so se za magistratne uradnike in tako slepili najivno ljudstvo ! Mi Bmo že opetovano pisali in svarili »miru in pravič- našines, naj se ne dajejo slepariti od nepo-znancev, ko imajo svojih ljudij in uradov, ki Kakor torej vidimo, stoje proti nam so jim na uslugo, radi in pošteno. Upamo, da združeni vsi, ki imajo zveze v italijanskih ti slučaji pouče slehernega, da se ne bo da irredentističuih na eni, in v avstrijskih vladnih jal slepariti po ljudeh, ki imajo nalogo sle- krogih na drugi strani. A mi vkljub temu pariti nezavedneže. ne obupujemo. Naš narod ni več v otroških Mi ne dolžimo magistrata, da bion,ozi- povojih, pa zna soditi, kaj mu je koristno roma njega stalni organi delovali na to, da in kaj mu je škodljivo. Sam si je izvojeval naše ljudstvo ne dobi evoje domovinske vse, kar ima, pa si pribori tudi svoje cerkvene pravice. Z*to zavračamo v svesti si narodne moči in slovenskega ponosa, predrzne napade in zasmehovanja glasila tr- pravice, ali proti temu bi se mortlo kaj ukreniti, da si že vsaki lopov upa nastopati imenu magistrata ! Ako je gospodi kaj do ugleda mestnega urada, naj napravijo malo preiskavico,, o če-žaške cesarske vlade in napade mer jjm mj šli rade volje na roko. toliko v glasilu Žida Maverj a, Irredenta na delu. Italijanske novine po- kolikor v glasilu ital. kanonika r0gaj0: pQ in cijativi društva «Dinte Ali-Buttignonija. ghieri« so predminolo nedeljo v gledališču j ' Tej nelepi družbi bodi enkrat za vselej »Pagani« v Genovi slavili spomin Nikole vedano, da na braniku slovenskih pra- Tommasea. O tej priliki je bila prečitana vic stoje združeni vsi slovenski stanovi, ki resolucija, s katero izražajo simpatije Italija-znajo in hočejo ohraniti napadene narodne nom Dalmacije. Irredente sicer ni nikjer pravice in si izvojevati tudi vse one, ki so (tako nam prisegajo vsi oficijelni kiogi Av-jim krivično vzete. V boju pa se ne bodo strije), ali na delu je vendar le vedno in oz rali na čivkanja svojih nasprotnikov am- povsodi. pak nasprotni napad jih bo vzbujal na veČo J »Žalosten konec Štrajka«. Tako ime-vztrajnost. Tržaški Slovenci ne odlože torej nuje tržaška židovska baba z lesnega trga orožja, dokler ne bodo tudi v tržaških katol:- znaQj štrajk v novi tržaški tovarni jut, v ških cerkvah jednakopravni. 1 takozvanem »Jutificio». V tozadevni notici O čem poročajo ! Večerni »Piccolo« pripoveduje tržaška baba, da so se italijanski od dne 6. t. m. prinaša pod naslovom «Naj- delavci pogodili z gospodarji te tovarne za deno« iz Gorice senzacijonalno vest, da so jako nizke dnine. Možki so delali za dnino tamkaj našli na ulici angležki — ključ 2*20 ital. lire (približno 2 kroni>, ženske pa i navaden angležki ključ), katerega da je brž- za 130 ital. lire (nekaj nad 1 krono). »Pic-kone izgubila neka gospica! ! colo« obžaljuje italijanske delavce, kateri da Ali ni to senzacijonalna vest?! Na ulici niso poznali tukajšnjih razmer, ko so vspre-so našli en — ključ!! jeli delo pod t-tko neugodnimi pogoji. Komu Take reči si daje »Piccolo« poročati iz hoče »Piccolo« to natveziti ? Tovarna da je šla v Italijo po delavce. Kakor da ne bi bilo v našem mestu dovolj brezposelnih delavcev iz Italije, ki neprestano prežijo na vsako najmanjše delo in ki na tako umazan način, kakor je bil ravno ta v »Jutificio«, izpodrivajo domačine. Laški delavci so gotovo prav dobro poznali tukajšnje razmere in eo dobro znali, da je v našem menu nemogoče živeti z dnino 2 K, ali vedeli so tudi, da bi tovarna ne vzela tako lahko na delo, ako bi zahtevali toliko, kolikor zahtevajo domači delavci, ker napravijo domačini v istem .času najmanj dvakrat toliko dela, neg.) Italijani. Sli so na delo za tako sramotno plačo, ker drugih mest! Rečeni list mora smatrati vse svoje čitatelje za — otročaj e ! In sinovi in hčere so to prastare latinske kulture, ki se v prosvetljeni dobi XX.. stoletja zadovoljujejo s tako hrano ! To naj si malce zapomnijo tisti slovenski večni malkontenti, ki že sami ne veeto več, kaj vse naj bi zahtevali od sloveaskili novin in novinarjev, ne menč za to, kako skromna bo sredstva, s katerimi mora delovati naša žurnalistika! Denar pa le — sprejemajo ! Te dni je šel neki tukajšnji naroden obrtnik na magistrat, da tam plača vojaško takso. Uradnik, ki uknjižuje to vrsto davkov, je pu-ti! pre- nek elegantni peterožarna zvezda. »Umazana« tatvina. Tu v Trstu je navada deliti tatove v dvoje vrati : v vrsto »umazanih« in ono »z rokavicami«! »Umazani« pobirajo vse, kar so našli in se v »j-ili« zadovoljuje tudi z pobiranjem odpadkov po — smetiščih! Oni »z rokavicami« pa so bolj izbirčni in se niti ne dotikajo malenkostnih stvari. Prvi obirajo vsakogar, ki jim ;e prišel v pfsfc — drugi pa izbirajo bolj imovite kroge ! Eden teh »umazanih« lopovov je pred nekoliko dnevi (bolje rečeno: noči!), pokral na posestvu g. Kodriča pri Sv. M. M. spodnji celo zbirko r ajplemenitejših mladih trti, katere je lastnik s težavo nabral pri raznih prijateljih, vinogradnikih. Tat je moral biti — »domače gore list«, ker tujec ne bi bil znal za skriti KodriČtv nasad. Tega »umazanega« zasledujejo sedaj redarstveni organi in je upati, da se jim posreči pomesti ta grdi odpadek, ki je že v več slučajih prizadejal poštenim okoličanskim posestnikom veliko škode. Gospod Kodrič trpi do 80 K. škode, med tem ko je uzmoviž »zaslužil«, da ali ne, desetak ! Mi se pridružujemo želji našega poročevalca, naj bi se posrečilo redarstvu uničiti lopove, ali lopova, in prosimo v interesu naših okoličanskih posetnikov, naj se redarstvo potrudi za to. Zanimiva bolgarska potovalca. Danes zjutraj došel je v naše uredništvo bolgarski nuvinar g. Peter Bonev, ki že dve leti potuje okoli se svojo soprogo, gospo Gjurgjo. Zakonska dvojica Bonev nameruje peš prepotovati ves svet. Ona dva potujeta brez denarnih sredstev in ee preživljata jedino s prodajanjem razglednic a njihovima slikama. G. Bonev potuje z namero, da prouči vse zemlje in vse kootineate, poeebno pa one A trike in Avstralije, ki niso do sedaj še preiskani. Gosp. Bcnev je mlad in govori več jezikov. Dosedaj je z ženo prepotoval vso Bolgarijo, Romunijo, Ogrsko in I Irvatsko. G. Boneva toplo priporočamo našemu občinstvu; on razprodaja svoje razglednice na ulici in v javnih lokalih. Draibe premičnin. V sredo, dne 10. dec. ob 10. uri predpoludne se tiodo vsltd aar«dhe tuk. c. fer. ofcrajnega sodišča za civilne Btvari vršil« sledeče dražbe premi«1 n t : ulica Vittorio Colonna <1, hišna oprava ; ulica deli' Istria 24, konji in voz ; Škorklja 196. in ulica YTaldirivo 10, hišna oprava, oprema v zalogi, konji in vozi ; ulica delle Poste 4, oleogratije : ulica Porta 3, h šna oprava ; Greta 274 ia Barkovlje 401, oprava in kamen ; ulica Stadion 10, h šna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplom t r ob 7. uri Ejutraj 0°2 ob 2. uri popoludne 2.5 C. — Tlakomer ob i. un zjutraj 708 0 — Danes plima oo 5.30 predp. m oi 6 01 pop.; oseKa ob —.— pre lpol ldn« \u ot- 11.08 popoludne. Društvene vesti. Za možko podružnico družbe sk Cirila in Metodija na Greti je daroval gosp. Ferdo Gustiučič 5 K. Gospod Gavri-lov:c del čistega dobička od predstave »Graničari« 20 K. Dramatičvo društvo v Trstu od predstave »Mlinar in njegova hči« za dvorano 10 K. Na pevski zabavi »Slovanskega pevskega društva« nabralo se je 10 K 2ii st. Za žensko podružnico družbe st. Cirila in .Metodija v Hojami nabrali sti gospe Mikelič in Gorjup na Miklavžev ve5er v Rojanu 14 K 34. Srčna hvala vsem darovateljem in darovalkam ! »Božitulca« t Harkovljali. Slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu v Trstu priredi na praznik ev. Štefana veselieo v prostorih »Narodnega doma< v Barkovljah. Predstavljala se bo igra »Sv. Elizal>eta«, ki je polna lepih vzgo-jevalnih prizorov. Tudi lepe slovenske pesmi bodo na razporedu. Vse točke bodo izvajale alovenske šolske deklice. Tržaški narodni krogi naj blagovolijo vzeti to oznanilo na znanje. Vesti iz ostale Primorske. X Brezobre-tna posojila na Goriškem. Od neke kompetentne osebe pm<> na-prošeni, da priobčimo nastopno pfjasnilo: YT minolem tednu — če «e ne motim — v številki »Edinost'« od minolega petka, ste priobčili po »S>či« posneto vest, da se iz-plačanju brezobrestnih posojil na Gor š k era delajo ovire od strani deželnega odbora ter ste previdno dostavili : »(^e je temu tako, je to obžalovanja vredno . . .« Uverjen, da Vam gre le stvar in nikakor ne za hujskanje ljudstva, usojam si podati Vam sledeča pojasnila : Dne 1 •». novembra t. 1. došel je deželnemu odboru goriškemu dopis namestništva glede nakaza brezobrestnih posojil. Deželni odbor je dal takoj litografirati nakgza oe ter jih je malo dnij potem razposlal. Nekaterim prosilcem pa ni mogel deželni odbor nakazati izplačanja deželnega prispevka, ker do-tičn kom tuli namestništvo ni še odkazalo svoje polovice, a je zakonito nakazanje deželnega pris]>evKa odvisno od nakazanja državne podpore. Tako je pojasnjeno tisto na m; sijeno »zavlačevanje« izplačil brezobrestnih posojil od strani deželnega odbora goriškega. Koncert pevskega in ?lasbcne?a društva v Goriei. Nedeljski koncert gori-šk(ga pevskfga in glasbenega društva je vsp*l v vsakem pogledu izvrstno. Prostrana dvorana bolela »< entral« b la je natlačena odličnega občinstva, ki je z največjim zanimanjem sledilo dovršenemu izvajanju posameznih t >čk lej>ega programa. Pevsko ;n glasbeno društvo je s tem svojim častnim nastopom dokazalo, da vestno vrši svojo umetniško nalogo in da je vredno naj zdatnejše podpore goriškega Slovenstva. Kar se tiče izvajanj? posameznih točk, omen ti nam je najprej gospico KI. Hrova-tinovo, ki je se svijim krasnim |>etj m kar elektrizirala občinstvo; t>ela je dve skladbi za sopran-solo »L:ubf*ni kal in »Ljubezni cvet«, kateri je zložil društveni pevovodja, gospod Josip M hI, ki je tu li spremljal gosp co Hrovaticovo na osebno m< ški zboti jako dobro peli, pa tudi Foersterjev »Venec Vodnikovih [»esmi« se je |>el d >vršeno, nekoliko na zaostala mešana zlx»ra 1'oerstfrjeva Ljubica* ri "^attnerjeva Naša pesem . l"po-števati pa je treba, da je bil to prvi rapre zentacijski nastop in da je društvo sploh še jako mlado. Z ozirom na veliki napredek, katerrga je to mlado društvo doseglo v tako kratke) dobi svojega obstanka, pa mu je treba izreči najzasluženejSe prizaanje. Te/ko da bi mrglo v tem obziru mer; ti katero društvo z goriškim pevskim in gla«l>enim društvom. Na lep* m vspehu, katerega je to društvo doseglo - svoj'm nedeljskim prvim koncertom, izrekamo mu naj src ne »5 čast.tke, a tu li n e-ga vrlemu predsedniku, dr. Tu mi, ki ima gotovo lep del zasluge na tem vspehu. Italijanska izzivanja v Zadru. — le dni »e je vrš la pred okrajnim >.tišA*-m v Zadru razprava proti geometru Persical-liju, ki je tistega večera, ko so bili napadeni n*-ki sotrudn k »Narodnega lista« in tovariši takor smo sporočili tudi v »Eii-noeti«i, surovo napal g. Katic* in njegovo soprogo. Persicalli je bil obsojen na 40 K globe in v poplačanje strtškov. Ta Persicalli je tudi tožil g. Kat čđ, češ, da ga je ta udaril, toda gosp. Kat č je bil rešen obtožbe. X Nmrten padce. — V četrtek okoli poludne je popravljal elektrotehnik Avgust Pofzett', Btar 40 let, v hotelu »pri južnem kolodvoru« električno svetilko. Pri tem se je stojalo pod njim zlomilo in Pozzetti je padel, in nanj svetilka z železjem in vsa priprava, katero je rabil na delu. Padel je tako nesrečno in se pobil tako budo, da je umrl v hipu, ko so ga nesli v bolnišnico. Truplo bo prepeljali na tukajšnje pokopal X Otvoritev postaje Šempeter pri Gorici za celoletni promet. — Ta dose-daj le za osebni in prtljagni promet napravljena postaja Šempeter pri Gorici z dnem 1. okt. t. I. otvorjene krajevne železn:ce Gorca-Ajdovščina se z dnem 't. grudna 1902 izroči vsemu prometu. Vesti iz Kranjske- * Salto mo rta le pred naborno komisijo. V Ljubljani je bit te dni naknadni nabor, na kateri je prišel tudi neki mladenič iz Galicije. Zali in lepo rasli dečko je stopil pred komisijo, a ko je bil potrjen, je napravil pred celo resno komisijo saltomortale, da se je stresla 7. Hanova hiša. Seve la so v-o členi udarili v smeh, ker se na naboru kaj ta-cega pač še ni primerilo. Potrjeni fant je po poklicu akrobat. ' Staro licealno poslopje v Ljubljani, v katerem so se šolali tisoči in tisoči dijakov skoraj eno stoletje, kmalo izgine s površja. Da ohrani spomin na to zgodovinsko poslopje, f.tografiral je ljubljanski fotograf gospod Davorin H >všek pročelje od Volni-vega trga. od š »lskega drevoreda in dvorišča. Fotografije so v kabinentni obliki ter jako okusno izpadle. Vse tri slike se dobe v njegovem atelijeju, Kolodvorske ulice, za ceno 30 nvč. komad. Sprejme se tudi naročilo za okvir. Vesti iz Štajerske. — Novo slovensko društvo t Gradcu. Pišejo nam: V Gradcu smo dne o0. nov. 1902 ustanovili novo slovensko krščansko izobraževalno društvo »l>omovina«. Tstanovni shod je bil dobro obiskan. Povabilu so se v mnogim šrevilu odzvali udje hrvatskega kršč. društva »S!avulj», ki postanejo morda tudi naši udje. Tudi » 7,arja« je poslala zastopnika. Naše društvo »Domovina« je namenjeno pred vsem delavskemu stanu, kateremu naj služi v nerodno in versko zavetje pa tudi v duševno izobra/bo in (kol kor možno) gmotno podporo. Cilje smo si nastavili lepe, samo da nam bo mogoče jih vsaj deloma doseči. Pričakujemo pa tudi pomoči iz domovine, ker delavci sami so revni. Potrebovali bi denarja, knjig ia časopisov. S'ovenci, ki imate še kaj narodnega srca in požrtvovalnosti, priskočite ram Saj storite veliko dobro delo. Slovencev imamo tu iz vse Slovenije. In sploh ne p( znimo provincijalizma ! Žito se obračamo do vseh S'oven-c9v za kakšne koli prispevke in po i pore. Darila sprejema tudi blagajnik (Jan. Sanda, duhov, in ph los. v Gradcu, Leonhardstrasse •>T) in hoče vse objaviti svoječasno. Naslov na društvo je: L severein »Domovina« in Graz, Sickgasse 14, II. n. Se r n » bi rad sprožil: Delajo se priprave za vseslovansko razstavo v Petrogradu 1904. Jaz sem prepričan, da Fe je udeleži tudi primerno število Slovencev. Ali bi ne bi o mogoče, da bi se že sedaj lahko v ta nam» n r lagal m< sečno pot-ebni denar za vožnjo in druge stroške ? Naj se osnuje kako društvo, ki izve, kaj bi vse vkup stalo, in potem preračuni, koliko bi se moralo mest č 10 vložiti, da bi se vsota za vse stroške nabrala v tnein letu. Storite nekaj ! — /eno pred očmi otrok ubil je posestnik Anton Grobelšek v Pilstajnu. Mož že dalje časa ni bil pri pravi pameti in je dejanje storil v blaznosti. Petero mladoletnih otrok je bilo priča groznega dejanja. — Pazite o vstopanju na vlake. V Admon111 na Gor. Štajarakem je hotel delavec Pirker na vlak, ko je isti že odhajal. V hipu je padel pod vlak, ki ga je potegnil k sM»i ter ga vlekel več metrov daleč. Ves ramesarjen, je v malo trenutkih umrl. — Ptujski župan Ornig v stiski.« V »Slovenskem Narodu« čitamo : V Ptuju in sploh po Spodnjem Štajerskem vzbuja veliko pozornost s«>dna razprava, ki se je začela dne 20. novembra pred ptujskim okrajnim sodiščem proti bivšemu urodniku »St-ajerca«, pl. Kahlbergu. Toži ga zaradi razžaljenja časti ptujski župan, pek Jožtf Ornig. Povod tožbi je pismo, katero je pisal Kalhberg pred daželnozborskimi volitvami vodstvu nemš£0-narodne stranke v Gradcu in s katerim je hotel doseči, da stranka Orniga ne postavi več deželnozbor- skim kandidatom za graško trgovsko zbornico. Stranka je vkljub pismu kandidirala Orniga in je bil tudi ta izvoljen poslancem. Naročilo pa se je Ornigu, da mora težiti Kahlberga zaradi pisma. V tem pismu dolži Kahlberg Orniga, da je na podlagi ponarejenih delavskih knjižic in namišljenih računov izvabil od države 3000 K podpore za obvezna dela v l. 1901, ne s:cer sebi, ampak mestu na korist. Mestne uradnike je za to prisilil, da so pristne dnevnike uničili in jih ponaredili. Ker se je mestni oskrbnik Majer branil, da bi podpisal ponarejene listino, bil je nekoliko dni pozneje odpuščen. Da pa bi se Ornigu nič ne moglo zgoditi, je dal pritisniti pečat, ki nosi Ornigov podpis, na listine od tretje osebe. Dne 20. m. m. se je začela razprava pred sodnikom adjunktom \Vatzuli-kom. Kahlberga je branil mariborski edvet-nik dr. Haas, Orniga pa p'ujski odvetnik dr. Ambrositach. Na razpravi je izpovedal Kahlberg, da je šel šs prej k dr.u AmbroBitschu, predno je pisal ono pismo v Gradec ter mu razložil vso Btvar. Dr. Ambrositsch mu je zapisal tudi adreso, kam naj naslovi pismo in Kahloerg je pokazal na razpravi ta listek, kar je naredilo velik utis na vse v se d ni dvorani novzoče. Ko je Kahlberg na poziv sodnikov vedel tudi povedati, kako je Ornig v deželnem zboru dobil po zvijači podpise za neko interpelacijo, zaklical je Ornig zelo razburjen : »To je impertinenca, če bi kaj takega storil, bil bi onemogočen v uemški ljudski stranki«. Kahlberg (razjarjen): »Zavračam besedo impertinenca, kaj takega si ne dam reči«. Branitelj dr. Haas : »Gospod Orn'g, zaradi tega boste morali še odgovarjati !« Dr. Ambrositsch: »Prosim, gospod sodnik, da pri takih trditvah prekinete pravo časno zatožencu besedo.« Dr. Haas : »Gospod sodnik, izvolite t i telja zaradi besede impertinenca zavrniti.« Sodnik : »Zavračam besedo impertinenca.« Razprava Š9 ni končala, Kahlberg in < »rnig hočeta vsak v svoj prilog doprinesti dokaze ;n vsled tega seje razprava odgodila na nedoločen čas. Vesti z Koroške. 4- Zastrupljeno vino za maše. S Koroškega javljajo, da se je župnik maltezerske cerkve v Feistritz Pulstu hkratu zgrudil pred oltarjem v nezavest. P< zneje so konstatirali, da je bilo vino iz cerkvene kleti zastrupljeno. — Državno pravdirštvo je uvelo poizvedovanja o tem tajinstvenem poskusu umorstva. Brzojsvna poročila. Cesar Fran Josip. Dl'NAJ 9. (H.) Stanje cesarjevo je sedaj zepet prav dobro. Cesar se bržkone že tekom tega tedna preseli iz Schonbruna na Dunaj. Stališče mlad očes k e in nenisko-napredne eksekotive nasproti češko nemškemu elaboratu. PRAGA 9. (B) Kksekutivni odbor mla-dočeške stranke označil je v svoji včerajšnji, seji elaborat Češko-nemških poslancev ne-vsprejemljivim in je državnozborski komisiji naložil, naj izdela memorandum. Vodstvo nemško-napredne stranke je pritrdilo elaboratu in je istega proglasilo kakor priprav-i nega za podlago pogajanjem s češkimi po-! slanci. 31 ed Nemci. SOLNOGRAD 9. (B.) Časopisi poročajo : Vodja eolnograških Sciionererjevcev se je dvobojeval na sablje z urednikom liberal-| nega »Salzburger Tagblatta«, Kreieingerjem. Slednji je bil ranjpn na glavi. Strajk v Marzclju. MARZELJ 9. (B.) Na zborovanju pomorščakov prečitali ho se dopisi ribičev iz Cannes in Berre, kateri se pridružujejo štrajku. Istotako so se odzvali pozivu na štrajk tudi mizarji, peki in mesarji. — Dr-lavci v »dreku« so i/j^vili, da se pridružijo štrajku pod pogojem, da se ne razkladajo ladije, naj že iste pripadajo katerisib idi domači ali inozemski družbi. Reforme v Turčiji. CARIGRAD 8. (B.) Francozko poslaništvo do sedaj ni £e podprlo korakov dru-zih vlasti za zboljšanje položaja v evropskih pokrajinah, ker še priČtkire instrukcij. Te instrukcije da so se zakasnile zato, ker je francozka vlada iskala sogasja s Petro-gradom. Poslano. Vljudno vprašanje. Podpisani prosim slavno načelBtvo »Dt-lavskega konsumnega društva« pri sv. Jakobu« pojasnila, kaj je ukrenilo na sklep posvetovalnega shoda dno 16. novembra t. 1. glede sestave bilance ? In kaj menijo ger. nadzorniki ? 7j odličnim spoštovanjem Miha JIrovatin. KXX XXK*X ****** XK Razne vesti. Drag unuk. Iz Ne\v Vorka poročajo: Znani milijonar Clark, katerega imenujejo »kralja bakra«, je svoječasno razp:sal čudno nagrado. Obljubil je milijon dolarjev tistemu svojih sinov, ki ga prvi obdari z — unukom. Sedaj je dobil nagrado drugi s:n. 500 000 K za izgubo moža. Udova po Viljelmu L vsu, ki je leti 1901 prišel ob življenje, ko sta v tunelu ne\v-jorške centralne železnice trčila skupaj dva vlaka, je uložila tožbo proti železniški družbi za odškodnino za izgubljenega moža. Te dni se je vršila razprava in porotniki so res prisodili ženi ' Hetno svotico 500.000 K. — Tej pa se je izplačalo, da je postala vdova. Grozno razkritje. V podzemlju trdnjave Ai|uila, v Abruzzih, so prodrli zid nekega vojaškega magazina, ker so slutili, da bi moglo biti še družili izb. S pomočjo goreče baklje so šli skozi odprtino ter našli res nekoliko temnih izb, v katerih je ležalo na stotine človeških trupel. Nekatera so bila v krstah, druga pa so bila jednostavno pome tana po tleh. Na tem razkritju se imajo za hvaliti nekemu korporalu. Sodijo, da trupla niso stara nad eno stoletje, to je od invazije francozke 1796 —1797. Nekateri sodijo vendar, da so mnogo stareja. Ker so izbe suhe, so trupla dobro ohranjena in utrdjena. Še imajo lase, brke, brado in nohte ter se drže v istem položaju, v katerem j h je zalotila smit. Nekatera so ohranila celo izraz lica iz onega strašnega trenutka. Tajko je truplo človeka, ki je b.l ul it z ubodem noža za vratom, popolnoma ohranilo grozni izraz lica v smrtnem trenotku. Drugo s presekanim grlom se drži, kakor da hoče z roko poseči po sablji, da se ubrani. Eao truplo ima krčevito za-tegnjeno lice. Neki zgodovinarji so se lotili proučevanja zgodovine, da raztolmačijo ono grozno tragedijo. x K M X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej yinton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marendi. Največja tovarna pohištva primorste dežele. S^olidnost zajamčena, tajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. ■V Album pobiftev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X X X X * X XXXXXX3XXXXXXXKX Pozor na ta užig na zamašku T T T © ©©©©SOa' SSSISfStSf fS d) Hllikuiiir Levi Min z 1 g Prva 1« ■»Jve8J» tovarna poklfltva vaefe vrst. •J T R S T 5» TOVARNA: | ZALOOB> Via Tm*, i Piazza RosaHt it 2 vogal I (Šolsko poslopja) Via Uailtaaaa | In Via Ribcr«« it. 21 Talafon »t. 870. -MOM- 127 Velik izb« t&pecarlj. trc&l ta tUk. Is-P rriajt naračb« tudi po posebnih aačrtih Gane tor«s konknronot. (S iLumoTiu cuu ziiTou ii runo fi? Predmeti postavio se na pa< oorod ali žetoznico franteo. & m i Sf & st Sf st & & & m Naznanjam slavnomu ofM*instvn, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil f h »tu izvrstna iti pristna vina. in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski rcfošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja Ik> vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Prij»ororaiii se za obilen obisk J7 r a 11 \ a le t ič. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjik -*enah. Za e d Vratno inaercijo ae plaća po 2 atot. za oeaedo: za v-»člcratno innereijo pa w wna primerno cniia. Oglasi za vae leto za enkrat na teden stanejo p . 23 K. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnih o' ro*tib. Najmanja objava fiO atot. v Trstu. •occ-oo—oo-< c M. Aite C trgovina z nianifakturnim blairom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 • podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 0 0 0 o o o o o o C o o si dovoljuje obveatiti slavno občinatvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila avojo zalogo kakor tudi povećala prostore a tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva ae razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz pr ih tovarn, po«*ebno pa snovi za moMte in £enake obleke, arnjee, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kituicarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za druStvene znake jf^F* Sprejema naročbe na mo~ke obleke po meri, katere izvr-i jajtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence Poskušati, za se prepričati! oo o o o Zaloga likerjev r *od?*ih in bo*elik»h. Perhauc Jakob zaiT>gae!aako^tnib v'.n 'n buteljk. Poatr^žba točna, cene zmerne. Kavarne. A ntnn >nrli Pri*,oro<"* kmno rMHUII WUI II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago bo vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Pekarna in slasčičarna Antona Peternel t uliei Sol i tari© »t. 25. Podpisani priporoča svojo pekar.io in slasčičarno, v katerej ae dobiva trikrat na ilan svež kruh in slastice vsake vrste. Prodaja tudi: vsakovrstne moke iz ogrskih mlinov po najn ž .h cenil), in pristni na fiueji refošk v steklenicah. Sprejema se tudi dom*č kruh v pecivo Udani A. Peternel. Epilepsija, Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva -e brezplačno in frsinko v Schwan-nen-Apothekc Frankfurta.* je Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JtfetoSijevo -vi cikorijo. „taisto knjižnica.1 « izfcl« 114 M' J1'Č' V ilc< um pr- 1':« L. T« P • g^ »VSTAJENJE« Ur. 77*5 oens K 3 20. R« n >n F. B*e ć; »KLETEV I^EZVEMOBE«. ftr. (Hii K 3 20 — dob vajo p« 30 vin. Ktiop č franko. n mladino" igr »SALONSKA KNJIŽNICA«, izšle šti r knjige. »SVETOVNA KNJIŽNICA«, izMe ir-knj'irc. » VENEC SLOVANSKIH PO V ESTIJ« izšlo t-edem knjig. Naročila sprejema založarra „Goriška tiskarna" A. Galrefc v Gorici. V TRSTU prodaja prvo dvoje : Tobakarna M. LAV-RENČIČA nasproti veliki vojašnici. Na milj one dam •fbi ..Feeolin*'. Vpr.-išajte Vašega zdravnika, ako ni ..Feeolin- najboljši kozirefik za kožo. • '»si in zobe. Naj- grši obraz in najostudnejše roke zadohe takoi aristo-kratično fino?«t in obliko z ral>o „Feeolina"'. ,,Feeolin" e langle;ko milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih edi£anje lasij. zabranjenje i»te proti odpadanju. plešami in boleznim v glavi. ^Feolin" je tud! najnaravnejše in najl>olj>e sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi ..Feeolin*' mesto mila. oei.nne mlad in lep. Vrne se takoj denar, aka bi „Feeolin" r.e imel popolnega vspeha. Cena komadv 1 K 3 komadi 2~>0 K, »i komadov 4 K 12 komado. 7 K. Po^tnira za 1 komad 2<) st. od 3 nadalje 60 st. Povzetje »'.o več. lavna zalo?* >f. Feith, ]hinaj VII.. ^ariakilfrrstns^ I. rad-tr. Zaloga v Tr>eje jiočaščalo se svojimi n»ročbami ter stem vršilo naše nar< dno geslo : Svoji k »vojim ! Odličnim spoštovanjem Mat ko Paie. I Henrik Preuer Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za darove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepiha itd. itd. Naj zmernejše cene. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki ofolaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Lekarnar TMsrrj (Adolf) Limited v Prepadi pri Rojatcn (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. točnim navodilom in * j mi tni no, ak (lriiar na]>r»*.i poSlje, gl.l. 1.20. rolia na