TRGOVSKI lalST
Casop1» ss©& trgrovtrio, ixft«Iuslrjyo to otort.
■i-sasKiiJastR tarnam jmamtMMasm
karmama m ozemlje SHS: letno 180 Din. za V2 leta 90 Din, za ;. Sela 45 Din, «s<«ečao 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži -ne v Ljubljani.
LETO X.
Uredi; i;V,vo iu upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi s« ue vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958.,.
Telefon št. 2552.	LJUBLJANA,	21.	junija	1927.	Telefon	št.	2552	ŠTEV.	69.
xxmmfva» «, kkkk
-■ jj- <x
■ MITWTH lUillllim—1
Interesi gostilničarstva m trgovstva.
»Gostilničarski list iz Celja je v številki z dne 20. t. m. pod zgorajšnjim naslovom priobčil na naslov našega lista in trgovstva radi trgovskih točil-cev očitke, ki dokazujejo, da pisec do-tičnih vrstic ni zmožen resne nepristranske kritike. Ker mu mi ne moremo slediti na njegovi povsem zgrešeni poti in delati v vrstah naših gospodarskih krogov razdor in zdražbo, temveč nam je le za resno, stvarno delo ter za dobre odnošaje in složnost med trgovstvom in gostilničarstvoin, ki edina more pomagati obemq, gospodarskima panogama do uveljavljenja njunih zahtev v pravičnih mejah, smatramo za svojo dolžnost, da odgovorimo na izrečene očitke.
Predvsem ugotavljamo, da je »Trgovski list krepko zagovarjal pravice gostilničarstva in pobijal določbe taksnega zakona, ko je bil ta še v osnutku in da je tudi pozneje pisal tako, kakor je odgovarjalo željam in zahtevam gostilničarstva. Vidimo, da pisec gori omenjenega članka tega ne ve. Ne namerimo mu, ker domnevamo, da o zahtevah in potrebah gostilničarskega stanu še ni imel pojma, ko je 'Trgovski list« že stal v boju za interese gostilničarskega stanu. Da bo poučen, naj si prebere članke v »Trgovskem listu z dne 15. septembra 1923, 19. februarja 1924, 6. marca 1&24, 5. aprila 1924, 7. avgusta 1924 itd.
Vidimo nadalje, da se pisec članka Interesi gostilničarstva in trgovstva ni potrudil niti fbliko, da bi naš članek v Trg. listu« z dne 28. maja 1927 vsaj točno prebral. Ako bi bil to storil, bi bil uvidel, da -Trgovski list ni pisai proti interesom gostilničarstva, da ni zagovarjal ustanavljanja novih točilnic alkoholnih pijač stoječim gostom, temveč da je nastopil le v zaščito onih, ki so si obrtno pravico za točenje alkoholnih pijač na zakonito pravilen način že pridobili. Odvze manje že pridobljenih pravic pa bi bila krivica in po zakonu in najprimi-tivnejših pravnih pojmih nedopustno, pa naj gre potem za pravice trgovca ali obrtnika. Ali je trgovstvo, ki je osobito v mariborski oblasti tako krepko podpiralo boj gostilničarjev proti otvarjanju vinarskih špelunk samo radi zaščite že pridobljenih starih pravic nekaterih trgovcev zaslužilo, da so mu delajo očitki, cia je z obrtnimi oblastvi in celo z zbornico »vedno ponavljalo, da je popolnoma pravilno, da se je postavila gostilničarjem konkurenca? Pisec omenjenega članka ne dela samo krivicevtrgovstvu in naši zbornici, temveč s to svojo trditvojo govori nekaj, kar sploh ni resnično. ^emagogija sama je v resnih go-stvareh vse obsodbe vredna' površnostol?soiatl’ 6e se °Pira ^	’	nevednost	in neresnico.
Pisec na podlagi vSega tcga izvaja,
da gostilničarjem m trgovcem ni mesta v eni in isti zbornici. Ljudje ki s takimi argumenti delajo v vrstah naših gospodarskih krogov razdor in zdražbo ter podirajo, kar se je s težavo in ogromnim delom ter polstoletnimi izkustvi zgradilo, so neodgovorni in ne spadajo v vrste, kjer se resno in nesebično razpravlja o naših najvažnejših gospodarskih vprašanjih. ,lse? naivpomni, da velja v gospo-ars em življenju pregovor, da ima ( emagogija jako kratke noge. V gospodarstvu m za gospodarstvo je treba delati stvarno, trezno in brez
j kričavosti, vedno pa kar mogoče slož-| no, ker le v slogi in združitvi vseh sil ! je moč in tudi uspeh.
Na opazke, ki jih naslavlja pisec na našo zbornico, češ, da na vprašanja, ki se tičejo gostilničarstva, ne polaga važnosti, nismo pozvani mi, da reagiramo. Vemo pa iz poročil o raznih sejah in zborovanjih gostilničarskih organizacij, da se je na tem edino merodajnem forumu izrekalo naši zbornici vedno polno priznanje in zahvala za njeno intenzivno in uspešno delo v korist gostilničarstva. Pisec ali tega ne ve, ali pa namenoma govori neresnico, kar je še slabše in vredno vse obsodbe.
Ker smo za resno, stvarno in složno delo, pozivamo merodajne činitelje iz kroga gostilničarjev, da napravijo v svojih strokovnih glasilih red iti ljudem, ki niso odgovorni ter nimajo sposobnosti ali volje za stvarno kritiko, tudi ne puste govoriti in delali zdražbo. Z resnim in pametnim nastopom bomo mogli vedno doseči tudi sožitje in skupno delo, vsaj v naših najvažnejših gospodarskih in stanovskih vprašanjih.
NOV DAVEK ZA DRŽAVNE DOBAVITELJE.
Generalna direkcija davkov v Beogradu je pred kratkim naredbenim po- | lom odredila, da mora vsak dobavitelj ali podjetnik, ki opravlja posle za državo ali za samoupravna oblastva, prevzele posle v svrho odmere davkov prijaviti onemu davčnemu oblasfvu, na čigar področju se posli opravljajo in plačali davek po predpisih dolične pokrajine. S lo odredbo so se glede dobav, katere izvršujejo naša podjetja izven Slovenije, izpremenili sedaj veljavni davčni zakoni na način, Id vedo-ma pospešuje dvojno obdačenje pod-jelij, katera se udeležujejo državnih nabav, tako glede občne pridobnine in dohodnine pri fizičnih osebah, kakor glede posebne pridobnine pri družbah. Zbornica za trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani je proii tej odredbi ugovarjala, ker vendar ne gre, da bi se veljavni davčni Zakoni izpreminjali z na-redbo, koja ne vpošteva v zadostni meri z zakoni ustvarjenega položaja. Na svojo spomenico je te dni dobila iz jako zanesljivega vira poročilo, da je Ge-neralna direkcija davkov predmehio odredbo razveljavila, ker je bila v praksi neizvedljiva.
♦ * *
RUSKE IN ŠVEDSKE VŽIGALICE.
Večkrat smo že pisali o velikanski moči švedskega vžigaličnega trusta i n pisali smo tudi že o pričenjajočem se boju med njim in med sovjetskorusko pro-u<cijo. Iz krogov sovjetske industrije poročajo sedaj, da je znašal eksport vžigalic iz Rusije v letu 1925-26 100.000 zabojev, v tekočem gospodarskem letu pu da bo znašal 175.000 zabojev. Eksport gre predvsem v orient, najboljši odjemalec je Perzija. Konkurenca švedskega vžigaličnega trusta se močno javlja, a ne povzroča v Rusiji nikakršnega strahu, ker mora vžigalična industrija najvažnejšo surovino — les trepetlike ali jasike — vsled izčrpanja srednjeevropskih in zahodnoevropskih rezerv uvažati iz Rusije. V svrho pocenitve' eksportnih vžigalic^ hoče zgraditi ruski vžigalični trust več specialnih tovarn na najmodernejši tehniški podlagi, ki bodo delale izključno za eksport. Računijo s tem, da se bodo dvignile eksportne možnosti v bližnjih letih na 1 milijon zabojev.
ZAVAROVANJE DELAVCEV. - POVIŠANJE NEZGODNEGA PRISPEVKA.
G. mjjjisler za socialno poliiiko je z rešenjem Z. R. br. 283/IV. od 4. maja 1927 odredil, da se od 1. januarja 1927 poviša prispevek za nezgodno zavarovanja delavcev od 5 Din na 6 Din za vsakih 100 Din zavarovane mezde in za odstotek nevarnosti 100. To povišanje od 5% ria b% znaša napram dosedanjim predpisom eno pelino. — Zaslop-niki delodajalcev so v seji ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu opozorili na to, da se povišanje prispevka ne more izvršili naknadno za več mesecev nazaj, ^poslovali so soglasni sklep ravnateljstva, da se g. ministru predlaga prememba rešenja v loliko, da slopi povišanje v veljavo s 1. aprilom 1927. Obenem naj se naroči vsem okrožnim uradom, da predpisujejo povišanje prispevka šele od 1, aprila t. 1. naprej. Med tem so bili poedini okrožni uradi že predpisovali doplačilo razlike za mesece januar -j marec. Naročeno jim je z novo okrožnico, da se naj razlika za mesece ja-, j nuar - marec ne pobira, če jo pošlo-davci sami ne plačajo. V kolikor so po-slodavci lo razliko že plačali, se jim bo vpisala v dobro, čim g. minister izpre-meni svoje rešenje v predlaganem smislu.
AVSTK1JSK A INDUSTRIJA.
Eksportne cene železne industrije so se nekoliko zboljšale in se bo konkurenca v Jugoslaviji vsled zadnjih dogovorov bistveno omilila. Domači nakupi so zadovoljivi. V alpskih deželah je precejšnje povpraševanje po stavbnem materialu. Pri železo predelujoči industriji se opaža živahnejše povpraševanje po orodju in po poljedelskih strojih. Industrija lesa slejkoprej doma slabo prodaja, eksport se pa ugodno razvija, zlasti v Nemčijo, potem v Italijo, Francijo, Ogrsko itd. To je tudi v zvezi z bojaznijo, da bo izvoz iz Rusije vsled znanih sporov izostal. Klavirna industrija dela že spet s 55 do 60 odstotno kapaciteto, čeprav je postal eksport zelo težaven. Deloma prodajajo v bolj oddaljene dežele, celo v prekomorske. V čevljarski industriji je kupčija spet boljša. Na trgu usnja se zelo zalagajo, ker kaže tendenca cen še zmeraj navzgor. Zaposlenost tekstilne industrije se je letos splošno zboljšala; zlasti dobro se godi predilnicam bombaža, ki imajo že za tri mesece naprej dosti naročil. Dobra je zaposlenost tudi v bombaževih tkalnicah, sanio cene ne ugajajo. Slabo se pa godi industriji preprog in odej; doma le malo proda, eksport je pa otežkočen vsled carinske politike v deželah prodaje. Zaposlenost v industriji jute je boljša kot lani, a še zmeraj pod letom 1924-25; cene ne ugajajo 111 je težko napraviti normalno kalkulacijo. Predilnice konoplje so normalno zaposlene. Predilnice lanu so prestale lani težko krizo, spojeno z občutnimi omejitvami v obratu. Šele v zadnjih mesecih so obrati približno normalno zaposleni. Tkalnice platna so splošno bolje zaposlene, a še ne morejo izrabiti svoje polne kapacitete; zlasti v težjih kvalitetah je konkurenca izredno huda.
3®^ Alt ste že član »Trgovskega draštva. Merkur v Ljubljani«? — 6® ne, prijavite čimpreje svoj pristop S
Otvoritev novega poslopja zagrebške borze.
Zagrebška borza, ustanovljena v 1. 1919, si je tekom zadnjih let sezidala svoje lastno poslopje, katero je dne 18. t. m. slovesno izročila svojemu namenu. Poslopje, ki je za svoje namene vzorno urejeno, se je gradilo štiri leta in v vsakem oziru dostojno repre-zentira hrvatsko gospodarstvo. Stavbeni siroški so znašali okoli 26 milijonov Din, notranja oprava pa 3 milijone Din ne glede na to, da so opravo za nekatere sobe poklonih' razni denarni zavodi in tudi posamezniki. Tako je opravo za knjižnico, ki je sama stala okoli 60.000 Din, poklonil borzi njen predsednik g. dr. Šved-ljuga.
Slovesne otvoritve poslopja so se udeležili poleg zastopnikov mnogih inozemskih borz in konzularnih zastopnikov najodličnejši predstavniki našega narodnega gospodarstva. V zastopstvu Nj. V. kralja se je udeležil slovesne otvoritve divizijski general g. Markovič, v imenu vlade minister za trgovino in industrijo g. dr. Spaho, pomočnik ministra za finance g. I. Protič, generalni direktor ministrstva za finance g. Mike Jovanovič in načelnik istega ministrstva g. Aran-gjelovic. Slovenijo so pri slovesni otvoritvi zastopali:	predsednik	ljub-
ljanske borze g. Ivan Jelačin ml., podpredsednik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Fran Windischer, predsednik društva denarnih zavodov generalni direktor g. A. Tykač, borzni tajnik g. dr. »obrila in tajnik društva denarnih zavodov g. dr. A. Rant.
Slovesna otvoritev se je pričela s pozdravnim govorom predsednika zagrebške borze g. dr. Šverljuge, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče in v nadaljnih izvajanjih očrtal postanek 111 razvoj zagrebške borze ter njen pomen za naše gospodarstvo.
Za njim je kratko govoril zastopnik Nj. Vel. kralja, potem pa čestital upravi borze na uspešno dovršenem delu minister trgovine in industrije g. dr. Spaho. Vrstili so se nato pozdravni nagovori zastopnikov inozemskih borz' in zastopnikov domačega gospodarstva. Med njimi je govoril tudi predsednik ljubljanske borze g. Jelačin ml. G. Jelačin ml. je v svojem govoru, ki je vzbudil vsled svoje programa-tienosti občo pozornost, razvijal sledeče misli:
Prihajam v imenu ljubljanske borze in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in mi je čast, da morem upravi zagrebške borze najiskrenejše čestitati k dovršitvi velikega dela. Posebno nam je vsem v zadoščenje, da je ta sijajna palača, s katero bi se moglo ponašati vsako velemesto na našem kontinentu, zgrajena samo iz domačih produktov. Ta zgradba nam dokazuje, da je naša domača obilnost na višku in nam lahko služi za vzgled, kako moramo v interesu domače obrtnosti postopati. Vsa dela so dovršili domači obrtniki in podjetniki. Tako moramo postopati vedno, ako hočemo podpirati razvoj domačega podjetništva.
Zagrebška borza je v zadnjih letih sporedno z beograjsko borzo vodila devizne posle. V cesto kritičnih tre-notkih, ko so doma in v inozemstvu razni činitelji pazljivo zasledovali njeno delovanje, je srečno prebrodila vse težkoče. S tem je mnogo pripomogla k stabilizaciji našega dinarja. Zagrebški borzi smo dolžni za njeno v tem
oziru vzorno poslovanje vse priznanje.
Slovenski gospodarski krogi smo bili najboljši komitenti zagrebške borze in smo s tem mnogo pripomogli k njenim lepim finančnim uspehom ter s tem dejansko pospeševali njen razvoj.
Slovenci smo skromni ljudje, vendar pa smatramo za svojo pravico, da stremimo po enakopravnosti, ker se zavedamo svojega položaja kot tretji brat v naši mladi, pa močni državi. Tembolj pa zahtevamo Slovenci enakopravnost v svobodnih poklicih, kjer ne moremo dopuščati, da bi se postavljale meje našemu naravnemu razvoju in gospodarskemu uveljavljenju.
Še posebno prijetno pa mi je, da morem ob današnji priliki izjaviti, da ljubljanska borza, ki je nedavno dobila koncesijo za trgovanje z valutami in devizami, nima v svojem programu naperjene osti proti Zagrebu, nego hoče dosedanje prijateljske odnošaje z Zagrebom in Beogradom ne samo v dosedanji meri gojiti dalje, nego jih hoče še poglobiti. Slovenci želimo harmoničnega sodelovanja ljubljanske, zagrebške in beograjske borze, ki naj pod smotrenim vodstvom svojih uprav predstavljajo tri mogočne svetilnike. Ti svetilniki naj daleč na okoli vsem našim sosedom kažejo našo svetlo začrtano pot.
Predsedniku zagrebške borze je g. Jelačin ml. na to ponovno izrazil čestitke in želel zagrebški borzi za na-daljni razvoj najlepših uspehov.
Govor g. Jelačina ml. je pri prisotnih odličnih predstavnikih naših ob-lastev in gospodarskih korporacij izzval ponovno vsesplošno odobravanje navzočih.
Po otvoritvi borzne palače se je vršil za udeležnike otvoritve banket v hotelu Esplanade. Na banketu je nazdravil g. dr. Šverljuga Nj. Vel. kralju, nakar so zopet sledili nagovori. Tudi na banketu je v imenu Slovencev govoril predsednik ljubljanske borze g. Jelačin ml. V svojem dovršenem govoru je razvil lepe misli o programu našega bodočega gospodarskega dela. Omenil je, da program gospodarskih krogov, ki so si ga postavili pred leti na zagrebškem gospodarskem kongresu, ni ostal samo-na papirju, temveč se postopoma tudi uresničuje. Uverjen je, da bo naša država, če bodo njeni vodniki razumeli naše težnje po gospodarskem napredku, dosegla konsolidacijo in se polagoma vspela na ono višino razvoja in moči, ki ji po njenem prirodnem in meddržavnem položaju gre.
S svojima govoroma je predsednik ljubljanske borze g. Jelačin srečno in uspešno afirmiral pozicijo ljubljanske borze in je njenemu razvoju v sodelovanju z Zagrebom in z Beogradom utrl pot ter pokazal smernice, po katerih hoče ljubljanska borza urediti svoje delovanje in poslovanje.
Poziv.
Usodna elementarna nesreča v ljubljanski oblasti me zopet sili, da apelirani na človekoljubje in radodarnost prebivalcev ljubljanske oblasti.
V Starem trgu v črnomaljskem srezu je uničil dne 21. maja 1927 silen požar osem hiš z gospodarskimi poslopji, vsemi hlevi, skednji, svinjaki in kletmi, z vsem orodjem, obleko, živižem in krmo, upepelil trem trgovcem vso zalogo in več obrtnikom vso opremo. Poginila je živina, pokončani so sadovnjaki in vrtovi. Devet posestnikov s 40 družinskimi člani je brez strehe in ob premoženje; Nizke zavarovalnine ne morejo kriti prizadetim ogromne škode, ki znaša preko
3,700.000	Din.
Da se olajša nesrečnim pogorelcem beda, pozivam, prebivalstvo ljubljanske oblasti, da jim pomaga z milimi darovi, ki jih sprejemajo: v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat (oddati osebno ali poslati po pošti na naslov mestne blagajne ljubljanske; pri poštnih pošilja-tvah je treba navesti namen pošiljatve), na deželi pa vsi sreski poglavarji in ob-lastva, ki jih bodo oni določili.
Veliki župan: Dr. Vodopivce 1. r.
Min*
Napredovanje elektrifikacije v Rusiji.
V bližini Moskve se nahajajo obširna ležišča šote, ki daje že sedaj mnogo cenejšo električno energijo nego pred vojno. Cena te energije traja često do one, ki velja za električno energijo v inozemstvu. Posledica tega je, da uporablja Moskva mnogo več električne energije nego največja evropska mesta, 250 kilovatnih ur na vsakega prebivalca Moskve napram 170 v Berlinu in na Dunaju, 160 v Parizu in 124 v Londonu. Takih primerov pa je v Rusiji mnogo.
Menda spričo gornjega primera ni reba prav posebno poudariti, da posvečajo elektrifikaciji dežele ne samo vlada in gospodarski krogi, temveč celokupno javno mnenje veliko paž-njo. Ta pažnja gre predvsem industriji, transportu, pošti in brzojavu, pa tudi sploh vsem ostalim gospodarskim življenskim oblikam. Omenili smo sicer kot primer Moskvo, vendar se pa moramo zavedati, da predstavlja Moskva center vse Rusije in da je te 'vrste gospodarsko snovanje veljalo predvsem njej. .Vsa država v svoji celoti pa se nahaja v ostalem še na zelo nizki stopnji elektrifikacije. V Rusiji odpade na vsakega prebivalca komaj 19 kilovatnih ur in pol v letu, medtem ko porabi Američan povprečno 500 kilovatnih ur, Francoz 147, Nemec 141, Anglež pa 139 na leto. Rusijo čaka v tem oziru še velikansko delo. Toda javni krogi, predvsem strokovni, se ga ne bojijo, in to radi dejstva, da je Rusija ena najbogatejših držav bodisi glede kuriva bodisi glede vodnih sil.
Te visoke industrijske in finančne naloge pa bo mogla ruska država tem lažje dovršiti, ker s sigurnostjo računa na prednosti, ki jih nudi ta centralizacija in točno začrtani razvoj njenega narodnega gospodarstva.
Že Lenin je v dobi revolucije začrtal gospodarski program sovjetske Rusije in temu programu je postavil glavni temelj s tem, da je dejal, da je pogoj za realizacijo tega programa
elektrifikacija vse dežele. Že tedaj, v dobi razpadanja in poloma, se je pričela velika gradnja centrale Wolchow-Stroij. To je bil pričetek, ki mu je sledila cela vrsta novih električnih central. Sedanja kapaciteta obratujočih central znaša 1,450.000 kilovatov, kar predstavlja napram ruski predvojni električni produkciji silen porast kakih 49 odstotkov. Produkcija električne energije je ena izmed onih redkih proizvodnih panog, ki so napram predvojni dobi znatno napredovale. To je Rusija dosegla v svojih najtežjih letih. Ravno radi tega ne more biti dvoma, da bo poleg naraščajočega blagostanja naraščala tudi elektrifikacjia dežele. Danes se razvija to delo predvsem v gradnji električnih central, ki bodo dovajale dovolj energije za pospešeno delovanje transporta, za poljedelstvo in za mestne stanovanjske potrebe.
Pri teh gradbah se naslanja sovjetska Rusija na princip trgovske renta-bilitete, ne samo oni kapitali, ki jih more ustvariti kreditni sistem, temveč tudi sredstva, ki jih predvideva državni budžet, gredo sedaj preko »Elektro-banke«. »Elektrobanka« na svoj račun gmotno zalaga gradbena dela.
V tem smislu je »Elektro-bankac kreditno podjetje, ki ga podpira vlada v obliki dolgoročnih vlog, ki se od leta do leta večajo. Istočasno pa izdaja banka na svoj lastni račun kratkoročna posojila posameznim električnim centralam, elektroindustriji, pošti in brzojavnim postajam in drugim podjetjem. Do 1. marca 1927 je bilo banki vplačanih od 15 v njenem pravilniku določenih milijonov rubljev akcijskega kapitala.
Načrt električne gradnje za nadaljnja leta temelji predvsem na produkcijski kapaciteti sovjetske električne industrije, ki je svojo produkcijo doslej tudi res povečala, pa tudi na im-portu tozadevnega strojnega in drugega materijala; dalje na tem, kako dovoljujejo danes veljavni plačilni pogoji, to se pravi, čim lažji bodo pla-
čilni pogoji, tem večji bo ruski uvoz električnega materijala, strojev itd.
Pridobiti si visoke in dolgoročne kredite, oziroma ustvariti si čim lažje plačilne pogoje v inozemstvu, je ena glavnih skrbi ruske »Elektrobanke«. In tej banki je to možno. Njeni ozki stiki z največjimi ruskimi konsumenti električne energije na eni strani in z inozemskimi tvrdkami, ki izvršujejo dobave električnega materijala in strojev in izvršujejo tudi električna dela v Rusiji sami, na drugi strani, ji to njeno veliko nalogo olajšujejo, ji omogočajo, da jo docela izpolni. >Elektrobanki« je s tem dana možnost, da organizira svoje kreditne operacije, tako da bodo zadostovali pogojem' inozemskih denarnih trgov ter nudili obenem polno garancijo za investirane kapitale.
Fr. Zelenik:
Likvidacija družbe z omejeno zavezo.
Smoter likvidacije je vnovčenje vseh premoženjskih delov, dovršitev tekočih poslov in razdelitev končno preostalega premoženja med družabnike. Ob začetku likvidacije se mora napraviti inventura in bilanca, kakor tudi se mora razglasiti pričetek likvidacije v Uradnem listu in v drugih v družbeni pogodbi določenih listih. Likvidatorji pozovejo družbine upnike, da jim javijo svoje terjatve. Nadalje določa § 91. zakona o družbah z omejeno zavezo, da se mora napravljati tudi inventura in bilanca ob poteku poslovnega leta tekom likvidacije. Ta predpis si tolmačijo prizadeti krogi različno. Eni so mnenja, da se bilanca naredi po preteku enega leta po začetku likvidacije, ako ta ni medtem končana, zakon pa ima v mislih potek poslovnega leta, kakor bi poteklo ob rednem poslovanju družbe. Ako tedaj preide družba tekom poslovnega leta v likvidacijo, tedaj bo likvidacijska bilanca med letom narejena, a s potekom poslovnega leta družbe se more zopet napraviti bilanca. N. pr. poslovno leto družbe bi poteklo s koncem decembra. Družba preide v likvidacijo v oktobru in naredi bilanco, ali s koncem decembra mora zopet napraviti inventuro in bilanco.
S početkom likvidacije družba ni prenehala obstojati, ampak posluje še naprej, zato ostanejo v veljavi predpisi glede poslovnega leta in njegovih zaključkov.
Ker je namen likvidacije vnovčenje vseh premoženjskih delov in porabiti denar za kritje družbenih obveznosti, v prvi vrsti družbenih upnikov, tedaj odpadejo vse določbe glede rezervnih skladov kakor tudi zalaganje teh fondov. Ob začetku likvidacije se združijo vsi glavnični poštevi v enega, ako ni posebnega razloga za ločene pošte-ve. V glavnico preidejo tudi vsi podporni skladi za uradništvo in delavstvo, če niso ti skladi naravnost lastnina uradništva in delavstva, tedaj posebna dobrodelna ustanova, ki jo je ustanovilo podjetje in zalagalo s prispevki iz svojega dobička, pa upravlja ta fond kot dolžnik oziroma posojilojemalec. Omenjam pri tej priliki, da pač marsikatero podjetje ustanovi in zalaga podporne sklade, toda ti skladi so v istini del premoženja družbe. Taki skladi v slučaju kon-kurza tvorijo del konkurzne mase.
V likvidacijsko začetno bilanco se postavijo premoženjski deli s tisto vrednostjo, katera bo s prodajo dosegljiva, tedaj s prodajno vrednostjo. Poudarjam pa, da se mora pred začetkom likvidacije napraviti na star način zaključna bilanca za preteklo dobo poslovnega leta in koj nato likvidacijska otvoritvena bilanca. Obe inventuri in bilanci se lahko jako razlikujeta v oceni v vrednosti raznih premoženjskih delov. N. pr. v zaključni bilanci družbe, ki je sestavljena po § 23. zakona o dr. z o. z., stoje n. pr. stroji z drugačno vrednostjo, ki je najbrže višja, kakor v likvidacijski inventuri in bilanci. Knjižna vrednost strojev, ki ostaja po vsakoletnem rednem odpisovanju in ki je veljavna za
obratujoče podjetje, najbrže presega prodajno vrednost. Stroji so lahko vsled novih iznajdb itd. zastareli in ne bo mogoče dobiti za nje tiste vrednosti, kakoršna stoji v knjigah. Morda se bodo prodali le za staro železo. Nasprotno je lahko n. pr. pri vrednostnih papirjih. V redni letni bilanci stoje ti papirji z nabavno vrednostjo, kurzna vrednost, katera se postavi v likvidacijsko bilanco, je pa lahko znatno višja.
Rezervni, obnovitveni in podobni skladi izginejo iz likvidacijske bilance ter oddajo svoje stanje poštevu izgube in dobička. Poštevi skladov se obremenijo, poštev dobička pa prizna. Tudi druge razlike na poštevih se izenačijo s pomočjo pošteva izgube in dobička.
Tu navajam obrazce in primere bilanc.
Zaključna bilanca na dan 31. maja 1927.
Aktiva.	Pasiva.
Blagajna ....
Blago...............
Dolžniki .... Vrednostni papirji
Stroji..............
Izguba . -
1000	Glavnica ....	2000»
6000	Rezervni fondi . .	4000
7000	Delkredere . . .	1000
3000	Upniki ....	3000
10000			
1000		
28000		28000
		
Likvidacijska začetna bilanca. Pasiva.	Aktiva.
Glavnica . Upniki
20000
3000
23000
Blagajna ....
Blago...............
Dolžniki .... Vrednostni papirji Stroii . • . . . Izguba	.	.	.	.
1000
«000
/000
4000
4000
1000
23000
Izguba in dobiček.
Izguba.
Dobiček.
Bilanca Stroji .
1000	Rezervni fond . .	4000 1
6000	Delkredere . . .	1000 I
	Vrednostni papirji	1000 j
Ko je premoženje družbe vnovčeno, ugotovijo likvidatorji, ali aktiva zadostujejo za kritje družbinih dolgov upnikom. Predvsem se morajo ti kriti.
Ako premoženje za kritje teh dolgov ne zadostuje, morajo likvidatorji prijaviti konkurz družbe. Ako so poravnani vsi dolgovi, se sme porazdeliti preostalo premoženjg med družabnike v razmerju z osnovnimi vlogami, ako ne določa družbina pogodba kaj drugega. Pridržati in založiti se morajo pri sodniji pred koncem likvidacije zneski, katerih upniki ne dvignejo oziroma tudi delež družabnika, ako ga ni dvignil.
Ko so likvidatorji dokončali likvidacijo, zahtevajo od družabnikov odobritev predloženega zaključnega računa kakor tudi svojo razrešitev. Ko so to dosegli, predlagajo sodišču izbris firme in svojemu predlogu priložijo prejeto odobritev in razrešitev. Izbris se objavi v Uradnem listu in drugje, kakor je določeno po družbeni pogodbi.
Knjige in papirje likvidirane družbe hrani skoz deset let po končani likvidaciji kak družabnik ali kaka tretja oseba, ki bi jo določili družabniki. Ako se v tem oziru ne morejo zediniti, določi sodišče.
Družabniki in njihovi pravni dediči imajo pravico vpogleda v knjige, upnik pa le s pooblastilom sodišča. Ako bi se po dovršeni likvidaciji se našlo kako premoženje, tedaj pozove sodišče na predlog enega ali drugega vdeleženca ali dosedanje ali pa kake druge likvidatorje, da zopet otvorijo likvidacijo. Likvidatorji morajo sklicati občni zbor bivših družabnikov in v danem slučaju pozovejo twU nadzorstvo, da prevzame svoje dolžnosti. Ali se naj prijavi nova likvidacija tudi trgovskemu registru ali ne, o tem ne določa zakon ničesar in prepušča praksi, da postopa po okoliščinah.
Razdelitev premoženja med družabnike mora biti razvidna tudi v knjigah. Vsakemu dosedanjemu družabniku se otvori poseben poštev, ki se prizna za družabniku pripadli delež na preostalem premoženju in obremeni za vsa izplačila. Ako je veliko družabnikov, tedaj se lahko otvo-
ri za vse vdeležence skupni poštev »likvidacijski poštev«, kateri se prizna za odpadle deleže, obremeni pa za vsa izplačila družabnikom.
Ako preostalo premoženje ne krije deležev, tedaj se izguba odpiše od glavnice in porazdeli na družabnike, višek ali dobiček pa poveča glavnico in delež družabnika na premoženju.
Ako se v bilancah, ki se napravljajo tekom likvidacije ob zaključku poslovnega leta, ugotovi izguba ali dobiček, se ta ne prenaša na pošteve družabnikov, ampak ostane na po-števu izgube in dobička do konca likvidacije.
BOJ MED PESNIM IN TRSTNIM SLADKORJEM.
Na zadnjem mednarodnem poljedelskem kongresu, v Rimu so ustanoviti mednarodno zvezo producentov pesnega sladkorja; namen Zveze je, da varuje produkcijo pesnega sladkorja proti rastoči konkurenci trstnega sladkorja. Zveza hoče zlasti pri interesiranih državah uveljaviti svojo zahtevo, naj se vpelje na trstni sladkor povsod zaščitna carina. Izvršilni odbor se bo sestal v septembru v Pragi in bo izdelal tam pravila zveze.
Ali sl že pridobil »Trgovskemu listu« vsa] enega novega naročnika?
Trgovina.
Naša trgovska statistika. V nekaterih krogih ne verjamejo, da so uradni podatki, ki se objavljajo o našem izvozu ■n uvozu, pravilni. Z zadevo se peča trgovska zbornica v Beogradu, ki namerava v posebni spomenici opozoriti ministrstvo trgovine in industrije na težke posledice napačnega izkazovanja podatkov o naši zunanji trgovini.
Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozirom na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta 1927 pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe.
Za zaščito domačih producentov Pa" prike. Novosadska zbornica za trgovino in obrt je poslala ministru trgovine in industrije, in ministru poljedelstva spomenico, v kateri zahteva, da se zaščitijo interesi domačih producentov zmlete paprike. Pri uvozu naj se paprika obvezno kemično preišče pri carinarnicah in se od tu oddaja v promet samo v zabojih s carinsko plombo.
Solunski sejm. II. mednarodni sejm v
^i°i*UlU se vr^‘ oc* septembra do 3. oktobra 1927. Informacije dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami.
Vino iz Slovenije v Avstrijo. Po trgovski pogodbi z Avstrijo iz leta 1925 sme izvoziti Jugoslavija iz ljubljanske in mariborske oblasti v Avstrijo 40.0C0 hi rdečega in 40.000 hi belega vina. Po statistiki iz Maribora je izvozila mariborska oblast v novembru in decembru 1925 2939 hi vina, v letu 1926'5319 hi in v prvem četrtletju 1927 1186 hi, skupaj torej nekaj nad 9400 hi vina; skoraj ves izvoz je šel v Avstrijo. Iz ljubljanske oblasti je šlo v Avstrijo 2500 hi vina. Maribor in Ljubljana sta izvozila torej okoli 12.ooq hi vina v 17 mesecih, dočim jih smeta izvoziti samo v enem letu 80.000 hektolitrov.
8aluvsJ (1' d-> droge, kemikalije in zdravniške potrebšžine on	JLjub_
Ijana, je imela dne 8. t. m. 8vp ietni obem zbor, na katerem se je skienil0, da plača družba za leto 1926 5 odstotno dividendo.
Koncesijoniranje trgovine z mlekom. Magistrat v Berlinu je odredil, da bo dajal dovoljenje za trgovino z mlekom samo pod gotovimi pogoji osebam, o katerih je domnevati, da bodo čisto in pošteno ravnali z mlekom.
industrija.
Mednarodni železni in jekleni zavod. (Iron and Steel Institution) v Londonu je ob začetku vojske izključil svoje nemške, avstrijske in ogrske člane. Zavod je sedaj zvezi nemških železnih tovarn uradno naznanil, da smatrajo številni angleški člani ta sklep za prenagljen, in je predsedstvo zavoda sedaj soglasno sklenilo, da na željo sprejme vsakogar v Nemčiji, Avstriji in Ogrski za člana nazaj, kdor je bil svoj čas član tega zavoda.
RoyaI Dutch. Izšlo je poročilo holandskega petrolejskega koncerna Royal Dutch za leto 1926. Cisti dobiček se je dvignil napram letu 1925 od 94.5 mil na 101.6 mil. holandskih goldinarjev. Določili so 23 in pol odstotno dividendo (lani 23 odstotno). Delniška glavnica znaša s 30 milijoni prednostnih delnic vred 442 milijonov hol. goldinarjev. Produkcija koncerna se je dvignila od 13.9 na 15.5 mil. ton. Svetovno produkcijo petroleja leta 1926 cenijo na 155 milijonov ton.
Svetovna produkcija sladkorja. Dr.
Gustav Mikusch je sestavil statistične podatke sladkorne produkcije za kampanjo 1926/27 in je dobil število 24 milijonov 688.000 ton. Produkcija je bila manjša ko v letu 1925/26, ko je znašala
25,875.000	in tudi še malo manjša kot leta 1924/25, ki je dalo 24,768.000 ton. Nasprotno je bila pa produkcija višja kot v zadnjem predvojnem kampanjskem letu 1913/14, ko je prišlo na 19,881.000 ton. Če vzamemo za svetovno sladkorno produkcijo v letu 1913/14 številko 100, pride na leto 1924/25 razmerna številka 124.6, na I. 1925/26 130.1 in na 1. 1926/27 številka 124.2. Torej je produkcija sedaj povprečno za četrtino višja kot je bila pred vojsko. Prav zanimive bodo tudi zaključne številke o razmerju med pesnim in trstnim slodkorjem. Pred vojsko sta si bili obe vrsti približno enaki, po vojski je pesni sladkor padel na minimum in se je dvignil sedaj že spet na ca polovico trstnega.
Iz železarske industrije. Z dnem 1. junija t. 1. je stopila v veljavo pogodba o jugoslovanskem železarskem kartelu, kateremu so pristopile železarne v Zenici, na Jesenicah in v Štorah. Pogodba velja za dobo dveh let in pol in se nanaša na porazdelitev prodajnih kvot in ureditev tržnih cen. Pogodba je nujna posledica prislopa naših železarn k evropskemu kartelu, ki je silil na naš trg. Po tej pogodbi sme inozemska železarska industrija uvažati v našo državp 33% konzuma, ostalih 66% pa pokrijejo domače železarne. Kvota domačih železarn se porazdeli sledeče: Zenica 55%, Jesenice 32% in Store 13%. Z uveljavljanjem pogodbe se je osnovala centralna prodajna poslovalnica jugoslovanskih železarn, ki. ima nalogo kontrole nad uvozom in določanja cen za domače produkte. Kartelne cene so ostale do cela enake cenam pred osnovanjem kartela.
Obrt.
Poštninska prostost obrtnih zadrug.
Obrtne zadruge se pritožujejo, da jim nekatere pošte portirajo dopise, ki jih pošiljajo poštnine prosto, na državna oblastva. Interesente opozarjamo, da so po čl. H., točka 3 in 4 zakona o prostosti poštnine dopisi, ki jih pošiljajo obrtne zadruge državnim oblastvom, uradom in ustanovam, ki so naštete v členu II., točka 1 in 2 zakona o poštninski prosl°sh 'n nasprotno, državna oblaki va tem zadrugam, oproščeni poštnine, ce se ti dopisi tičejo javne službe ali ce jih obrtne zadruge pošiljajo na osnovi splosmh odredb ali pa na poseben uradni poziv. Dopisovanje obrtnih zadrug z občinskimi uradi in sploh z drugimi nedržavnimi ustanovami pa ni poštnine prosto.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. —
Narodna banka je imela po stanju dne 8. junija t. 1. v obtoku za 5436.3 milijonov dinarjev bankovcev. Obtok se je tekom prvih osmih dni tega meseca pomnožil za 99 milijonov dinarjev.
^ Groslstl, ki Iščejo odjemalcev med trgovci na deželi, J®" morajo inseriratl v »TRGOVSKEM LISTU«!
Zamenjava odnosno honoriranje predvojnih avstro-ogrskih obveznic. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja z ozirom na vedno pogosteje ji prihajajoča vprašanja lastnikov predvojnih avstro-ogrskih obveznic, kdaj jih bo naša država zamenjala odnosno honorirala, sledeče: Generalna direkcija državnih dugova v Beogradu je pred kratkim v konkretnem primeru sporočita, da bodo ostale te obveznice tako dolgo v nje- \ nih tresorjih, da se bo rešilo vprašanje o prevzemu agend teh obveznic. Lastniki predvojnih avstro-ogrskih obveznic naj se torej glede prevzema njih obveznic po naši državi ne obračajo za pojasnila na delegacijo, dokler ne bo rešeno omenjeno vprašanje, ker jim delegacija ne more dati bolj konkretnega pojasnila.
Uprava beograjske borze. Za generalnega tajnika beograjske borze je imenovan g. dr. Milan Radosavljevič, ki je bil dolga leta načelnik oddelka za kreditne ustanove in zavarovanje v ministrstvu trgovine in industrije. O. dr. Radosavljevič je svoje mesto že nastopil. Na mesto njegovega pomočnika je imenovan g. Dragan Miličevič, dosedaj tajnik Centrale industrijskih korporacij, ki je bil v tem svojstvu referent za tarifne zadeve.
Promet poštne hranilnice v mesecu maju. t. 1. Pri poštni hranilnici je bilo koncem meseca aprila t. t. pri podružnicah: v Beogradu 2389, v Sarajevu 2615, v Ljubljani 4559 in v Zagrebu 4457 otvorjenih čekovnih računov. V mesecu maju je bilo na novo otv«rjenih v Beogradu 65, v Sarajevu 17, v Ljubljani 26, v Zagrebu 45; skupaj 153 računov, sal-diranih pa je bilo v Beogradu 4, v Sarajevu 10, v Ljubljani 12 in v Zagrebu 14 računov. Koncem meseca maja je imela torej podružnica v Beogradu 2450, v Sarajevu 2622, v Ljubljani 4573 in v Zagrebu 4488, skupaj 14133 čekovnih računov.
Davki In takse.
Donos neposrednih davkov v pretečenem proračunskem letu. Za pretečeno proračunsko leto, to je za čas od 1. aprila 1926 do 31. marca 1927 je bil donos neposrednih davkov in pribitkov proračunjen na 1.848,438.765 Din, dejansko pa je znašal 1.806,215.765 Din. Donos je torej zaostal za proračunom za približno 42 milijonov dinarjev. Na neposrednih davkih in pribitkih se je pobralo 862 (proračun 923) milijonov dinarjev, na izrednih pribitkih 466 (450) milijonov dinarjev, na invalidskem davku 156 (140) milijonov dinarjev, na vojaški komorski dokladi 75 (70) milijonov dinarjev, na davku na poslovni promet 180 (200) milijonov dinarjev, na uradniškem davku 62 (45) milijonov dinarjev, na voznini 1 milijon dinarjev (100.000 dinarjev).
Trošarina na kresila. Za žepna kresila z zapalnimi tekočinami znaša trošarina, ako niso težja od 25 g, 2 Din, ako so težja, pa 4 Din. Ker je diferencirana trošarina dajala povod, da so se uvažali samo posamezni deli žepnih kresil in se je vsled tega zahtevalo, da se otrošarinijo po nižji postavki, je generalna direkcija davkov odredila, da je pobirati na kresila, ki se uvažajo v državo v posameznih delih, trošarino 4 Din ne glede na težo, ki jo ima kresilo, ko se sestavi. Diferencirana trošarina se pobira samo na kresila, ki so celotna in setavljena.
Promet.
Potniški promet na progi Ljubljana — Rakek in obratno. Ker imamo na progi Ljubljana—Rakek in obratno podnevi samo nekaj osebnih vlakov, kateri pa daleko ne ustrezajo željam in potrebam prebivalstva in izletnikov, je Oremij trgovcev za politični okraj Ljubljana-oko-lica v Ljubljani poslal direkciji državnih železnic v Ljubljani obširno spomenico radi uvedbe novih osebnih ali vsaj mešanih vlakov na tej progi. Gremij je tudi vse druge korporacije za to zainteresiral. Pričakujemo, da se za uvedbo vsaj mešanih vlakov zavzamejo tudi ob progi se nahajajoča županstva, Slovensko planinsko drhštvo itd. Kakor smo informirani, bo po možnosti direkcija naši upravičeni želji ugodila. — Načelstvo.
Brzojavke s plačanim odgovorom za Reko (Fiume). Po odredbi ministrstva pošte in brzojava štev 22.640 od 26. maja t. 1. velja za brzojavke s plačanim odgovorom (Rp) na Reko (Fiume) vse tisto, kar velja za brzojavke v notranjem prometu, le za številom plačanih besed je treba vedno zapisati tudi besedo »parole« (na pr. Rp 10 parole, Rp 15 parole itd.). Cela ta označba se taksira kot ena beseda, plačanih pa mora biti, kakor v notranjem prometu, najmanj 10 besed. Brzojavke z Reke za naše postaje bodo imele namesto »parole« besedo »reči« (na pr. Rp 10 reči, Rp 15 reči itd.). Pristojbina za brzojavke iz naše kraljevine za Reko ostane ista kakor v tuzemskem prometu, to je 50 par za besedo, najmanj pa 5 Din.
»Telegraphia« v Bolgariji. V Sofiji se je vršil 1. t. m. ustanovni občni zbor bolgarske d. d. tovarne za brzojave in telefone »Telegraphia«. Udeležena je bolgarska vlada in pa češkoslovaška »Telegraphia«, pri kateri ima češkoslovaška država 51% glavnice. Glavnica bolgarske družbe znaša 5 milijonov levov, razdeljenih v 10.000 delnic po 500 levov. Polovica delnic prevzame bolgarska vlada, 40% češkoslovaška »Telegraphia«, 10% bolgarski zasebni kapital.
Strokovno šolstvo.
Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje v drž. trgovski akademiji v Ljubljani za šolsko leto 1927/28 se vrši dne 30. junija in 1. julija od 9. do 13. dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne v ravnateljski pisarni trgovske akademije, Aškerčeva ulica 9/II. — V I. letnik se sprejemajo absolventi (-inje) nižjih srednjih šol in meščanskih šol. Za priglašence iz meščanskih šol je zaključni izpit predpogoj. Priglašen-ci (-ke) naj prineso seboj zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. V ponde-Ijek 4. julija popoldne ob 4. bo razglašeno na uradni deski, kdo je sprejet. V II. letnik trg. akademije se sprejemajo: A. Absolventi (-inje) t. letnika kake državne trgovske akademije. B. Absolventi (-inje) dvorazrednih trgovskih šol pod nastopnimi pogoji: 1. Končno izpričevalo dvorazrednih trgovskih šol mora vsebovali v vseh predmetih pozitivne rede. 2. Priglašenci (priglašenke) se imajo podvreči izpitu iz francoskega jezika, algebre, geomelrije, prirodopisa, fizike in trgovske zgodovine v izmeri 1. letnika trgovske akademije. C. Priglašenci (-enke) s primerno predizobrazbo na podlagi sprejemnega izpita kateri obsega nastopne predmete I. letnika: Francoski in nemški jezik (za slučaj, ako priglašenec ali priglašenka nima končnega reda v teh jezikih), trgovsko in prometno zemljepisje, trgovska zgodovina, ev. algebra in geometrija, trgovska aritmetika, fizika, trgovinstvo, lesnopisje. Vpisovanje v višje letnike se vrši ob istem terminu kakor za I. letnik odnosno pred začetkom šolskega leta, kar bo pravočasno objavljeno v listih.
Državna trgovska akademija v Mariboru. Ob sklepu šolskega leta 1926/27 se ukine državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. V prihodnjem šolskem letu 1927/28 se bo vršil pouk v I. in II. letniku državne trgovske akademije, ki se v nadaljnjih dveh letih izpopolni še s III. in IV. letnikom. Vpisovanje za šolsko leto 1927/28 se bo vršilo dne 30. junija od 9. do 11. ure v šolskem poslopju na Zrinjskega trgu 1/1. Vnanji učenci se prijavijo lahko pismenim potom. Prijavi naj prilože zadnje šolsko izpričevalo, rojstni ali krstni list in frankirano kuverto z naslovom za odgovor. V prvi letnik se bo sprejemalo učence in učenke, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom štiri razrede srednje šole, in one absolvente (-tinje) četrtega razreda meščanskih šol, ki so napravili završni izpit z najmanj dobrim uspehom in imajo zlasti v slovenščini in realnih predmetih (računstvo, fizika, kemija, zemljepis in zgodovina) vsaj red »dobro«. V nasprotnem slučaju bodo morali delati poseben sprejemni izpit. Ta se bo vršil v začetku meseca septembra. Dan pričetka teh izpitov bo pravočasno objavljen. V II. letnik se bo sprejemalo samo take učence in učenke, ki so dovršili I. letnik trgovske akademije.
Stran 4.
»	1	cino*	Ei/nar:	mnmmmšeu
RAZNO.
Iz beograjske obrtniške komore. Posle glavnega tajnika beograjske obrtniške komore je prevzel urednik »Savre-mene opštine« g. dr. Miloslav Slojadi-novič.
Značilen odstop predsednika oblastnega odbora v Splitu. Predsednik oblastnega odbora g. dr. Vukovič v Splitu je odstopil. Svoj odstop motivira razen z razlogi osebne nravi tudi s tem, da po dosedanjem razvoju stvari nima nobenega upanja, da se bo samouprava mogla tako razviti, kakor bi bilo lre-ba. Samoupravni aparat kljub najboljši volji in žrtvam ne posluje tako, kakor so mnogi upali in pričakovali. — Beležimo ta dogodek, ki je značilen zn razmere pri samoupravi, kateri manjkajo zn razvoz polrebna sredstva. V tem pogledu prihaja v naši javnosli vedno več ljudi do prepričanja, da je bila samouprava, dasi je sama po sebi jako koristna, uveljavljena ob najbolj neugodnem trenutku, ko se nahaja naše gospodarstvo v težki krizi in ne more prevzeti nase težkih bremen, katera bi bila potrebna, da more samouprava po-voljno vršiti svojo nalogo.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko lelo 5. septembra t. I. iri Iraja do I. aprila 1928. V njo se sprejmejo notranje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. avgusta t. 1. pri vod-sivu gospodinjske šole v Šmihelu, pošli Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji, ki je kolka prosta, je priložiti krstni lisi in zadnje šolsko izpričevalo.
Borza dela v Mariboru. Od 5. do 11.
t. m. je pri mariborski borzi dela iskalo dela 164 moških in 47 žensk, delo je bilo ponujeno 75 moškim in 48 ženskam, dobilo ga je pa 44 delavcev in 27 delavk, 43 jili je bilo črtanih iz evidence in 42 jih je pa odpotovalo. Od 1. januarja do 1. junija pa je iskalo dela 3981 oseb, -2184 je bilo delo ponujeno, v 1415 slučajih je borza -dela posredovala uspešno, 1682 jih je odpadlo in 586 pa odpotovalo.
Drobne vesti. Rumuni so znižali izvozno carina na jajca do oktobra od 1 leja na pol leja za kos, od 1. okt. 1927 do 1. maja 1928 pa od 2 lejev na 1 lej. —
— Vsled dobre domače zaposlenosti so se zavezali nemški producenti železa, da se bodo v eksportu do gotove mere omejili. _ Vsled izredno poostrenega položaja angleške industrije jute so delovni čas v tovarnah zelo skrajšali; sedaj delajo samo še tri do štiri dni na teden.
— Nameravana odprava potnih listov in vizov v prometu med Avstrijo in Nemčijo je povzročila v avstriji ponovno zanimanje za nujno dekretiranje zakona o zaščiti domačega delovnega trga. Hočejo, da bo zakon uveljavljen že s 1. janu-
arjem 1928. — Cene imobilij na Ogrskem, rastejo od dne do dne. Lani si dobil za hišo v Budimpešti komaj 50 odstotkov predvojne cene, letos gredo cene vsled dobrega povpraševanja že do 95 in 100 odstotkov. Stavbni stroški na Ogrskem so zelo veliki in prekašajo mirovne stavbne stroške še zmeraj za 35 odstotkov. — Nemški sindikat surovega železa sprejema naročila za julij po nespremenjenih cenah. — Novo ustanovljena zveza srednjeevropskih tovarn emajla je določila povprečni dvig v ceni emajlne posode za 10 odstotkov. — V konkurenčnem boju med francoskimi, italijanskimi in češkimi tvrdkami je dobila nemška zveza cevi dobavo vodovodnih cevi, v znesku 5 milijonov mark za mesto Sofia. — Nemška industrija stekla je zvišala cene za 5 do 10 odstotkov. V Pragi se je otvorilo sodno poravnalno postopanje dveh bank. od leta 1923 naprej se v likvidaciji nahajajočih. Poravnalni predlog Zemeljske banke (Bodenbank) daje vlagateljem 73 odstotno kvoto, in sicer 42 odstotkov v gotovini, ostalo v zadolžnicah sanacijskega fonda banke, Bohemia ponuja pod istimi modalitetami 63 odstotkov. Bilančna zguba prve banke znaša 156 milijonov Kč, bilančna zguba Bohemie 107 mil. češkoslovaških kron.
mrni
v Uubllasti
priporoča
Špecerijsko
bSago
rasnovretna Sganja, moko In deSalna pridelke. • Raznovrstno
rudninsko vodo«
Lastna pralarna sa ha> vo In mlin sa dlisva s
s električnim obratom. Canikl na razpotogsoS
TRŽ^A POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 11 konjev, 8 bikov, 201 vol, 553 krav in 12 lelet; skupaj 585 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. junija 1927 so bile sledeče l/a 1 kg žive težel: debeli voli 8 do 8.75 Din, poldebcli voli 7 do 7.50, plemenski voli 6 do 6.50, biki za klanje 6 do 7.50, klavne krave debele 6 do 7, plemenske krave 5 do 6, kra-
ve za klobasarje 2.25 do 3.50, molzne krave 5.50 do 6.50, breje krave 5.50 do
6.50, mlada živina 6.75. do 8.75, telela 11 Din. Prodalo se je 332 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 60 komadov. — Mesne cene: volovsko meso za 1 kg 8 do 18, telečje meso 12.50 do 20, svinjsko meso sveže 17 do 30 Din.
Tržno poročilo iz Maribora. Na svinjski sejm dne 17. junija 1927 se je pripeljalo 87 svinj, 7 ovac in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašjči 5 do 6 tednov siari za komad 110 do 125 Din,
/ do 9 tednov stari 150 do 200, 3 do 4 mesece stari 330 do 350, 5 do 7 mesecev stari 420 do 450, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650; 1 kg žive leže 9.50 do 11,
1 kg mrtve teže 15 do 17, koze komad 150, ovce 70 do 75 Din. Prodalo se je 70 svinj, 7 ovc in 1 koza.
Tržne cene v Ljubljani dne 15. junija 1927. Govedina: v mesnicah po mestu za 1 kg 18 Din, na trgu: 1 kg govejega mesa 1. 18, II. 15, III. 9 do 13,* jezika 18, vampov 8 do 10, pljuč 8, jeler 18, ledic 18, možganov 18, loja 5 do 10, 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 25, pljuč 18, 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 20 do
22.50, pljuč 10, jeler 15, ledic 25, glave
7.50, parkljev 6, slanine trebušne 21, slanine ribe in sala 24, slanine mešane 23, slanine na debelo 23, masli 24 do 25, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa 1. 30 do 32.50, II. 25 do 27.50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 35, 1 kg košlrtmovega 13 do 14, kozličevine 20 do 22.50, konjskega mesa 1. 8, II. 6, T kg krakovskih klobas 40. debrecinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, pot-prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25 do 28; piščanec majhen 10 do 15; večji 20 do 25, kokoš 25 do 35, petelin 25 do 40, raca 25 do 35, domač zajec manjši 10 do 15, večji 20 do 30; 1 kg karpa 25, linja 25, ščuke 25 do 30, postrvi 60, klina 15, mrene 15, pečenke 10; 1 liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 44, čajnega 56 do 60, masla 40, bohinj skega sira 32, sirčka 10, eno jajce 0.75 do 1; 1 liler starega vina 14 do 20,.čašo piva 3, vrček piva 4.50 do 5, 1 stokle-nicn piva 5.25 do 5.50; 1 kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5; 1 kg hrušk 15, ena oranža 2 do 4, limona 0.75 do 1 Din; 1 kg fig 12, dateljnov 20, orehov 20, luščenih 60, češenj 6 do 10, suhih češpelj 8 do 12, suhih hrušk 8, breskev 32, liter borovnic 2.50, rdečih jagod 7 do 10 Din; 1 kg kave Porioriko 64 do 70, Sanios 48 do 52, Rio 38 do 40, pražene kave I- 80 do 100, II. 68 do 72, Ib. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 17, kavne primesi 22, riža I 10, II. 9, I liler namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa
4.50, navadnega 2.50, 1 kg soli morske
3.50, kamene 4, celega popra 50, mletega 52, paprike III. vrste 28, sladke pa-
Štev. 69.
prike, po kakovosti 48, 1 liter petroleja 10 do 12, 1 kg testenin I. 9, II. 8.75, pralnega luga 0.75, 1 kg moke št. 0 5.50 do 6, št. 1 5.25, št. 2 5.25, št. 3 5, št. 4 4.50, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 10, ješprenj-čka 12, otrobov 2.50, koruzne moke 3 do 4, koruznega zdroba 3 do 4, pšeničnega zdroba 4.50, ajdove moke I. 7,
II. 6 do 8, ržene moke 4.50 do 5; 1 g pšenice 375 do 410, rži 320 do 350, ječmena 300 do 340, ovsa 285 do 325, prosa 325 do 350, nove, sušene koruze 235 do 250, ajde 400 do 430, fižola ribniča-na 400, prepeličarja 425, graha 430 do 500, leče 700 do 900 Din; 1 q premoga 42, I m:l trdih drv 150, mehkih 75 Din;
1 q sladkega sena 90, polsladkega 75, kislega 50, slame 50 Din; 1 kg glavnate šolale 3 do 4, štrucnate solate 3 do 4, ajserice 3 do 4, zgodnjega zelja 10, kislega 4, ohrovta 6, karfijol 10, šparg-!jev 26, kolerab 3 do 4, špinače 10, paradižnikov 20, kumar 10, buč 12 do 15, graha v stročju 5 do 8, luščenega 12, fižola v stročju 10 do 14, čebule 5, česna 10 do 12, krompirja 1.50 do 2, krompirja novega 4 do 5, repe 3, kisle repe 3, korenja 6, peteršilja 6, zelenjave za juho 6.
DOBAVA, PRODA,IA.
Dobave. Direkcija državnih* železnic a v Ljubljani sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg klobučevine v ploščah, 800 kg loja, 1000 brezovih metelj, 50 signalnih vrvi in raznega steklenega materijala; do 5. julija t. I. glede dobave 100 komadov krtač za ribanje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika ^v Brezi sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov ležajev za kolesa. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 30. junija t. I. ponudbe glede dobave 130 mn jamskega lesa in 2000 komadov stekel za varnostne jamske svetilke. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 2. julija t. I. ponudbe glede dobave 6 vagonov krajnikov. Komanda pomorskega arscnala v Tivlu sprejema do 3. julija t. 1. ponudbe glede dobave stekel za signalne svetilke ter prizmatičnih leč za brodske svetilke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. junija t. I. pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave raznih živil (meso, mleko, vino, žemlje, pšenična moka, zdrob, fižol, ie-stenina, sladkor, ješprenček). Dne 5. julija I. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave plošč za mašenje, azbesia in grafita. Dne 14. julija t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave sukanca, vegetabilnega per-gament-papirja, žvepla in katrana.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
za SiviBie, krojaže, čevljarje in tapetnike, kakor
SuclS sukance, svilo za šivanje v vseh barvah, čipke in razne porte kupiSe najce-nejše pri
Josip Petelinc-u
«6» vo*3' b!5zu Prešernovega spomenika Ka veSiko!
^*RNA IC/.
-C© |@»nei Jelenu A
priporoča svoj priznano dobri
„MJMA$ONČKOV“ Spiritov in vinski kis
Ustanovljena Seta 1886	Telefon	2578
k©&©K.š|a!e?e In ■
ipacereSske r©ue [j
Si
lian Jelačin
Liisbllsna
Zaloga sveže pražene kave, tnSoiih dišav in rudninska voeSe
\
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
m pa Mii f! ii! in
rcgislrovana zadru/ja z omejeno zavezo
priporoča šolsRč asveaslce vseh vrst
iz lastno tvornice. — fisk in zaloga vseh tiskovin za državno in ii uuiTlouprr.vne urado. — Najsolidnejsa izvršitev vseh tiskarskih dol. iCirt	fin	j*g«>veSBi*lca.
:; ii! e vaj I© c il-s « 1 f*av, 7S5 i s.	po4t. hran. St. 1070V.
11
m	ns» .\
Piobuko« slamnike
m h ter r»*w ©^stno modu o in
galanterlisico feiai® nudi najugodneje Lfihf Maribor, GSavni trg št. 2. Radi prezidave izredno nizke cene!
LJUBLJANA
TRG.* mo. o. O. £
% aMOORČI&VA 23
priporoma n Osk vsak Sr«©wsMk, ckrtHefc, industrijskih in “r®?rt^jj^cH|EXN[CA. ' VELfifCisi. it. 25»2.. »Sura, cenike, tabeEe, vabtia, tepake, poseimce itd. * STMft
Ureja dr. IVAN PLESS. - zTTrgovlk^industrijako d. d. >MERKUR> kot ir-dajatelia in ttfkarja: A. SEVER. Ljubljana