Gospodarske stvari.
Nova naprava za merjenje vinske moči.
Kolikor slajši je mošt, toliko boljše in močnejše vino se naredi iz njega. Zakaj? Zato ker daje vinu moč vinski cvet (navadno pravimo špirit), ki se dela, kadar vre mošt, iz sladčine. Vinsko moč spoznati pa je veliko vredno za vsakega, ki se peča z vinom. Na pr. bode kletar, ki ve, da ima njegovo novo vino le 6 odstotkov špirita, uže poprej moral Kaj ukreniti, ako noče, da se mu po leti ne pokvari. Kdor kupuje vino zato, da kuha iz njega žganje (konjak), mora vino plačevati le glede na moč, ako hoče izhajati. Naprave, s katerimi   sedaj
pri nas vinsko moč merijo, niso ali ničvredne ali pa so take, da je težko ž njimi natanko meriti. One naprave, ki jih v vino potapljam, da tako pokažejo njegovo
Podoba 16.
Podoba 17.
za nič. Naprave pa, ki merijo iz vina nakapaui špirit, to so pa, v nevajeni roki tudi nezanesljhe in sploh prenerodne, če tudi niso posebno drage.
Vemo pa, da špirit toliko hitreje zavre, kolikor čistejši je, in ravno tako zavre vino toliko hitreje, kolikor močnejše je, t. j. kolikor več špirita ima v sebi. Čista voda vre  pri   100° C,  čist  špirit   pa   uže   pri   78.3° C.
Zmesi iz vode d                                              Iflb             to špirita vro
tedaj z ozirom na  njih   sestavo med 78-3° C.   Na podlogi teh lastnosti vode in špirita izumili so Francozi napravo, s katero  moremo meriti moč vina. Taka naprava se imenuje ebu-1 i j o s k o p. Dunajčan Henrik   Ka-peller   je   pa
ebulijoskop tako  priredil, da je  ravnanje ž njim prav   preprosto,   in   da
Podoba 18.
more vsak ž njim izkušati vino in njegovo moč. Le to napako ima ebulijoskop, da je za navadnega vinščaka predrag. V nastopnih   vrstah  podajemo popis,   kako
moč z ozirom na to, kako globoko se potope, niso prav    biti Kapellerjev ebulijoskop.
List 12.
Podoba 16. kaže, kakšen je ebulijoskop zunaj, podobi 17. in 18. pa kažeta notranjo opravo njegovo. Ne bodemo govorili o notranji opravi, ker to bi zanimalo le strokovnjaka, pač pa hočemo popisati, kako je ravnati ž njim, kadar preiskujemo vino.
Ebulijoskop kaže odstotke špirita, ki so v vinu. Vselej, predno preiskujemo, moramo nastaviti razdeljeno lestvico na ničlo. To naredimo, če napolnimo posodo A s prekapano vodo do zgornjega obročka ia jo potem zapremo s pokrovom, ki ima toplomer vdejan. Na to prižgimo špiritno svetilnico, ki je pridejana ebulijoskopu, in glejmo, da voda zavre. Z vijakom B spravimo lest-vično ničlo na najviše mesto živosrebernega slopa in potem pritrdimo lestvico z vijakom d, da stoji trdno. Sedaj izlijmo vodo, sbladimo posodo ter jo izplaknimo z vinom, katero preiskujemo.
Izpraznjeno, shlajeno in izplakneno posodo napolnimo potem z vinom, katero menimo preiskati, pokrijmo jo in natakuimo hladilnik C ter zavrimo vino tako, kakor smo prej vodo. Kadar se slop živega srebra stalno na enem mestu ustavi, berimo na lestvici stopnje, katere neposredno kažejo odstotke špirita, ki so v vinu. Hladilnik C postavimo, z mrzlo vodo uapolnjen, takrat na pokrov, kadar je v posodi A vino. Ebulijoskop stoji pri Henriku Kapellerji na Dimaji 35 gold.
90