St, 9 NOmu ilaflai y HiiM jjtom.,
Izhaja, izvaemSf pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: alte« sv. Frančiika
Asiškega St 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ne rankirana
V Trstu, v (atrtak U. laimarJa 1993.
Posamezna Številka 20 cent
Letnik XLVfll
ph>ica se ne sprejemajo, ro^^isi se ne »-i Anton Gerbe — LaspK tiska x
znaša za mesc	-,~3jipese-c
Za inozemstvo ... o.«10 4e vefi'
l Izdajatelj ln odgovorni urednik Tisk tiskarne EdiaosL Naro&un« |eta L 32.— in celo leto L Ga—, uredništva in uprave št. 11-57*
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se raiunajo t girokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnik** mm po 40 cent osmrtnico zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon aredniitva ln upravo 11-57.
I« našega lizika iz
sodišč Jyl3Jsks ICraJine
(Iz pravniških krogov.)
Znano je, da so sodniki deželnega sodišča razpravljale na okrajnih sodišč'h, ako je v Trstu lansko le*o sklenili, da od 1. maja imel toženec v njih okrožju svoje biva-
1922,	naprej ne bodo sprejemali nesenih lišće, in sicer v okrajh s slovenskim, ozi-vlcg v slovanskem oziroma hrvatskem je- roma hrvatskim prebivalstvom, tudi v njih ziku; italijanski vladi v Rimu se je ta sklep jeziku. Od teh ekrajn h sodnij so prihajali zdel tako neumesten in nezakonit, da nI že takrat priziva! v slovenskem, oziroma dopustila njegove izvršitve. Vzlic temu pa hrvatskem jeziku na višjo deželno sodnijo sc sodn ki tukajšnje kr. civilne preture koncem leta 1922. sklenili, vreči iz kr. civilne preture slovenski jezik 'n zavrniti vsak sloverski govor na sedniji. In dne 1- jan.
1923.	so sodn-ki Julijske Kraj ne gospodu ministrskemu predsedniku Mussoliniju posla!' spomenico, s katero zahtevajo, da naj
v Trstu.
Glavni razlog, radi katerega se je naš jezik tudi na sodiščih v Trstu, na Goriškem in v Istri razširi, pa leži v tem, 6a je bilo to raršineofe re samo v zakonih utemeljeno, ampak tud- v interesa justice sama!
Naš kazenski in naš civilni pravdni red,
se vzpostavi izključna raba italijanskega kakor sodni redi v vseh pravih kulturnih jezika na vseh sodnih uradih Julijske Kra- državah, sloni! na prinopu neposrednega j'ne brez razlike, ker je po njih mislih iz- —J« cv.^kn^norfa nrenrlčania
Idjučna raba italijanskega jezika na teh sodiščih neobhodno in nuino potrebna iz histor čnih, narodnih in političnih razlogov.
Značilno je, da se za razlege pravičnega in dobrega sodstva ta spomenica ne briga in da je sodnikern vseeno, če bi trpela ju-stica pri praksi, katero zahtevajo.
Predvsem ce čudimo nevednosti sodni-
presojevanja in svobodnega prepričanja sodnika. Zato je v interesu pravičnega sodstva, da sodnik razume stranke, da sodnk občuje z njim:2 v njih jeziku. Le tak sodnik uživa pri ljudstvu — kar je za državo velike važnosti — spoštovanje in ugled, ki so si ga sednki v Julijski Krajini — kar mora vsakdo priznati — zaslužiti dosedaj v polni meri ga tudi uživali pri kov, k: so sesta\ili to spomenico. Kajti, sedanjem sodnem postopanju, v katerem zahtevajo vzpostavitev tega, kar nikdar ni niso metali našega jezika skozi sodna vra-bilo; r-a soriščih semnje Julijske Krajine ta in niso zat'rali naše narodnosti, ni bil nikdar	is«i jezik izključili sod- j In zares bi bilo nerazumljivo, ako bi ne
n* jedki Na sodiščih v Voloskem, v Pod- živeli v čash zatiranja, ko se zgublja v grs:du. na Krasu in na Goriškem, izvzemši človeštvu čut za pravico, da se najdejo ©od-furbnske dele, jc b'l razun slovenskega in niki, ki nočejo razumeti ljudstva, s katerim v V o1: -ki tudi hrvatskega jezika, v rabi imajo posla, ki odklanjajo direktno oboe-nemški jez'k v izdatni, če na v večj: meri j vanje sodnika z ljudstvom! Po želji ome-nego italijanski. Saj so celo zemlj. knjijge v njene spomenice sodnikov v Julijski Kra-Sežani, P cd.gr adu m raznih sodnijah n.a Go-liškem prvotno napravljene v nemškem jež ku! In tudi na drugih sodiščih v Istri in na sodiščih v Trstu ni bil že dolgo let italijanski jezik 'zkijučno v rabi. Kaj pa. naj rečemo o sodiščih, ki so pripadala nekdaj deželi Kranjski (Postojna, II>ska Bistri-
ca, Senožeče, Vipava), na katerih itaiL, jansk' jezik sploh ui bil nikdar v rabi? In,
seveda, tudi tu ga hočejo sodniki Julijske Kra jine «vzpcstav tif»
Ne more se torej govoriti o vzpostavitvi izključne rabe italijanskega jez'ka na sodiščih v Julijski Krajim. Sodniki, ki to zahtevajo. zahtevfeio bistveno le izključitev
rabe našega jezika iz sodn j v Julijski Kra-
«_»i
Rgs se je raba slovenskega, oziroma hrvatskega jezika na sodiščih Jul. Krajine v zadnj h 30 letih zelo razšiiila. To pa ni pripisovati (kakor trdi v svoji nevednosti imenovana spomenica sodnikov) 4 al: 5 slovarskim odvetnikom v Trstu. Ti štirje aH 5 odvetnikov b:> morali bUi zares imenitni možje, da bi se jim posrečilo, upeljati rabo slovenskega oziroma hrvatskega jezika na sodišč h sedanje Julijske Krajine.
Še več! Spomenica sodnikov trdi celo grdo neresnico, da je teh 4 ali 5 slovanskih edve': ikov pred let v Ljubljani sklenilo vpeljati tukaj isto metodo, ki je bila vpeljana v Dalmaciji: odpravit1' italijanski jez'k iz v;Eieh uradov! Mimogrede bodi povedano. da je to vse i?m:,?1jeno in da je nasprotno res. da tukajšnji slovanski odvetniki niso nikdar odobravali izključitve, aji^ak celo nasprotovali izključitvi rabe i t al; jamskega jezika na sodiščih, kjer b'vajo Italijani.
jini naj b; sodnik v Postojni, ali na kaki drugi sedniji v Julijsk? Krajin?, ako ima opraviti s strankam1, ki ne razumejo italijanskega jezika, moral pritegniti tolmača, da s stranko občuje, bil moral pustiti prevajati po tolmaču vse listine Ln pisma, sestavljena v slovenskem jeziku, katere mn stranke predložijo, in celo sodne razsodbe, ki jih je n- pr. tržaška sodnija izdala v slovenskem jeziku, bi se morale prevajati po njih želj-- na italijanski jezik, ako bi se jih hoteli posluževati, na isti sodniji, k; jih je izdala! To so barbar:čne zahteve, ki za-morejo le škodovati pravici in tudi državi sami.
Mt smo za to, da se nam omogoči prijateljsko sožitje z italijanskim življem v Italiji, za to, da se nam v Julijski Krajini razmere uredijo tako, da se bemo smatrali za domačine italijanske države. In tud' sodne razmere se merajo in tudi zamorejo tako urediti.
Brez dvombe nima italijanska država nobenega interesa na tem, da se dva Slovenca, ki niti italijanski ne razumeta, prav-data med seboj v italijanskem jeziku na sodiščih, v okrožju katerih bivajo Slovenci, oziroma Hrvati v večini, ali izdatni manjšini; da se stranke, ki so napravile pogodbe v slovenskem, oziroma hrvatskem jež ku, poslužujejo teh listin na takih sodiščih brez prevodov na italijansk'- jezik. Še manj interesa mere imeti italijanska država na tem, da se Slovenec, oziroma Hrvat, nevešč italrjanskega jezika, sodi v kazenskih stvareh v italijanskem jeziku. Tako se postopa s tujci, ue f-a z cSaabačiaii
V interesu prav:oe in juistice je torej, da se slovensko-hrvaiskemu življu v zadevah,
Razlogi, 'z katerih se je raba slovenskega j katere se tičejo samo njega, omogoči raba jezika razširila, so važnejši In tehtne-jš?- j njegovega jezika na sodiščih, ki so več;-Faz-irjenje rabe slovenskega, oz roma n oma. ali vsaj izdatno slovenska, oziroma hrvatskega jezika na sod:sčih, v okrožjih ■ hrvatska. Naj se torej to dopusti! katerih prebivajo Slovenci 'n Hrvati, je vi Na drugi strani pa zopet radi prizna-zveri s kulturnim napredke m ia narodno varno, da iona vsak Italijan pravico na Z3vfes:-*«o Slovencev ta Hrvatov. Naši ljudje vseh — povdarjanac*: na vseli — sodiščih v
nso več analfabeti, s katerimi bi se za-
Julijski Krajin' rabiti svoi jesrak, zahtevati.
moglo postopati, kakor se komu Hubi, in da se mu v njegovem jeziku izdajajo sodne raba slovenskega oziroma hrvatskega je- . rešitve in da se z njim razpravlja v "tali-z k a je o^govarjaJa željam 'n potrebam te- janskem jeziku-!
ljudstva, katero sk'epa pogodbe v svo- j Taka rešitev sodnega jezikovnega vpra jem jeziku in k: ie hotelo vedeti, kaj se j sanja bo odgovarjala na eni strani interesu godi z n im na sodnih razpravah. Le to je justice, torej interesu italijanske države, omogočile, da. s:'i!o rabo n?.šega jezika na I na drugi strani pa bo nam omogočala pr'-sodišćih.	I iateljsko sožitje v Julijski Krajini! Bilo b:
Vrhu tega pa je uplivala na rabo slo-' pa neznosno, če bi se z nami postopalo ka venskega, oziroma hrvatskega jezika na j kor s tuje", ki na svojih sodnijah ne smejo sodn h dvorih v Trstu, Puli" in Gorici okol- ' rabiti svojega jezika.
ščina, da so z upeljavo novega civilnega; Če bo vlada v Rimu predvsem gledala na pravnega reda s 1. januarjem 1898. prešle ( dobro sodstvo, na prijateljsko sožitje slona deželne, oziroma okrožne sodnije v Tr- vanskega življa z italijanskim, bo go-
stu, Gorici in PuK vre pravdne zadeve, kateri V. sporni predmeti presegajo vrednost
tovo bolj pravična glede našega jezika, nego pa so tisti sodniki, k'^ so poslali orne.
500 gid. Poprej so sc te pravdne zadeve njeno spomenico! In to pričakujemo od nje!
Italija
Sprejem dobroroljcev v vojsko.
RIM, 10. Rs opisani so nabori za dobrovoljce l-:rmi;arjc, radiotclegrafiste, semaforiste, bolniške strežnike, topničarje in torpedarje, pisarje. Tozadevni pogoji so razvidni pri vojaških po-veljstvih, prefekturah in glavnih občinah.
Za preprečitev neredov v L biji — Aretacija nek d aa je g a zaupnika ž talijanske vlade Omar paše
RIM, 10, Včeraj je policija aretirala voditelja Libijcev in dosedanjega zaupnika italijanske vlade Omar pašo. Aretacija je bila izvršena v hotelu «Excel'sior», kjer se je bil Omar paša po vojni zopet nastanil s svojim ' ratom 'n sinom. Nedavno so vsi '.rije poLzkušali prekoračiti francosko mejo, ker pa nšso imeli v redu potnih listov, so bili zavrnjeni. Omar paša Mansur Ke-kia, ki ima sedaj 43 let in je rojen v Ben-ga<su, je bil aretiran zaradi rovarjenja v
škodo Italiji na ukaz državnega pravdn:ka v Bengasu. Z njim sta bila aretirana tudi njegov sin. in brat- Policija je zaplenila mnogo spisov, po večini arabskih in za nad en miljon denarja in dragocenosti. Do nedavno je bil Omar paša funkcionar vlade v Bengasu in je bil celo odlikovan z redom Velikega križa. Bii je posredovalec pri pogajanjih med vlado v Bengasu in senuškim emirom Sayed Irisom. Po njegovem posredovanju je prišlo do znanega dogovora v Reginrj med grofom De Martinom in voditelji senuškega plemena. Ta dogovor vsebuje določbo za postopno izvrševanje, in to določbo je znal Omar paša sijajno izkoriščati za svej — žep. Najhujše, kar sc mu očrta, je to, da je rovaril s tripolitanskimi vstaši, in sicer najbolj z emisarji, ki so prišli iz Mizurate agitirat proti Italiji med agedobske Senuse.
Z Omar pašo je bilo baje tudi v zvezi več oseb v Rimu, med njimi tudi neki pro-
fesor, ki ga je večkrat obiskoval v hotelu. Vest o aretaciji je naredila v političnih krogih velik vtisek.
Bivanje tujcev t Italiji.
RIM, 10. Z odlokom, datiranim s 4. jan. je urejeno bivanje tuicev v Italiji; odlok vsebuje razne olajšave. Vsaik tujec se mora v treh dneh potem, ko je stopil na ozemlje kraljestva, prijaviti osebno- pri varnostbi oblasti. Te prijave so prosti tisti tujci, ki se nastanijo v hotelih, prenočiščih itd., katera oskrbijo prijavo zan-'e; nadalje tujci, ki se nahajajo v vzgojeval-nicah in učn. zavodih ter zavodih za zdravljenje Tujci, ki menjajo svoje bivališče in pridejo v drugo občino, se morajo zopet prijaviti- Izvzeti so od te poslednje obveznosti tujci, ki se ne mudijo več nego dva meseca v Italiji in ki potujejo v svrho razvedrila ter so ob prvi prijavi označili to svojo srvho potovanja. Posebne odredbe so izdane za tujce, ki se že stalno nahajajo v Kraljestvu izvršujoč različne trgovske in obilne pdklice.
Strašna eksplozija pri Napoju — 4 ossbe mrtva
NAPOLI, 10. Snoči je vsled požara v skladišču raket nastala silna eksplozija v
Scand glianu. Ena dvonadstropna hiša je pARIZ, 10. Po sklepu odškodninske kobila podrta. Orožniki, gasil« m drugi &o >misije, ki je — s tremi glasovi; proti enemu gasili vso noč. Dva pteoka m dve ženski (angleškemu) — ugotovila krš tev versail-
1 • 1 • *__J. _ —__ _ — m. X M M • T A M cl AM T.n 1 T l-O 1 C i\ t t	—. —	_ .
v kateri si. obe državi garantirate medsebojno pomoč v slučaju napada s tretje strani, izjavlja poslaništvo čehoslovaške republike v Belgradu, da je ta trditev Čiče-rina neresnična. Med čehoslovaško republiko in moskovsko vlado obstoja samo trgovska pogodba, katere besedilo je bilo objavljeno. Kar se govori drugega, je izmišljeno.
Prva smitna kazen na Čehoslcvaškem PRAGA. 10. V kazn lnici okrožnega sodišča v Taboru je bil danes obešen Ladislav Novak, ki je bil zaradi umora dveh mesarjev obsojen na smrt. To je bila prva izvrš tev smrtne kazni v čehoslovaški republiki, ker predsednik Masaryk dosedaj ni hotel sankcionirati nobene smrtne obsodbe.
Frandja-
Francoska vojska pred vratmi Frankfurta in Essena — Silno razburjenje v Nemčiji — Nemčija smatra versaillesko pogodbo za i azveljavijeno
so bili čudežno rešeni. Do danes zjutraj so izkopali izpod ruševin 4 trupla. Vel ko število oseb je ranjenih.
Italija in fraucosko-angleSki spor
RIM, 10. Doslej se Italija v nobenem sporu še ni določno postavila na eno s>tran, temveč je vedno kolebala med Francijo in Anglijo. Doslej se tudi v sedanjem sporu ni postavila na določno stališče, in kakor je razvidno iz današnjega poročila oficiozne agencije, ji gre to zelo težko. Italijanske smernice se nekoliko strinjajo s smernicami pariške vlade, na drugi strani pa se iz tega ne ime sklepati, da bo Italija brezpogojno sledila politiki francoske vlade.
Kakor se vidi, se Italija ie ni odločila in se tudi ne namerava odločiti, ker bi to bilo navskrižje z vso njeno politiko.
JugoslsvUa
Solunsko vprašanje
BELGRAD, 10. V ministrstvu zunanjih poslov se izdeluje načrt nove konvencije o jugoslovenski svobodni coni v solunskem pristanišču. Ta načrt mora biti dogotovljen do konca tega tedna. Na podlagi izgotov-Ijenega načrta bo poslanik v Atenah g. Balugdž'ć nadaljeval svoja pogajanja s solunskimi oblastmi
Repu olikaBska skupščina v Zagrebu.
ZAGREB, 10. V pondeljek se je vršila v grebu skupščina Jugoslovanske republikanske stranke. Na skupščini so govorili voditelji »rbskih republikancev Jaša Prodanovič, dr. Miferi S»gdxa»vić ia seljak Miša Trifunović. Dr. Bs£danović j« v svojem govoru naglasa! važnost ikupneja nastopa srbskih in hrvatskih republikancev, Prodanovič je obrazložil ideo-republikanske stranke, seljak Trifimović pa je s par besedatni pszdravil hrvatske se-l>ake.
Božič v Belgradu.
BELGRAD, 10. Na prodbožščui dan je krenila slavnostna poverka z badnjakom iz iop-čidera in dospela ob 3. pop. pred dvor. čelu povorke so jezdili častniki, med njairu nekaj oieSčaaov in dve dami. Nato je sledila vojaška godba, dvorna ekvipaža, pod-oficirska šola, voraška akademija in oddelek dvorne
leske pogodbe s strani Nemčije in naznanila to na podlagi § 17 priloge k versail-leski pogodbi prizadetim vladam, smatra francoska vlada, vkljub temu, da odškodninska komisija ni nasvetovala nikakih sankcij, da ima sedaj vso pravico ukreniti vse potrebno za zajamčenje svojih terjatev nasproti Nemčiji. Agencija «Havas» javlja, da bo france^ska vlada sporočila Nemč ji, kakšne sankcije namerava ukreniti naspro-njej. Te sankcije bodo na vsak način
vojassa----- ,	. .
garde. Badnjak (čok, ki se zaž^e na boi»čiii večer) so odnesli v dvor major kraljevske £arde neki dijak podoficirske šole in gojenec vojne aJtadetarre. Kralj >e sprejel badnak in polastil deputacijo. Pred dvorom >e množica naroda prirejala kraljevski dvojici prisrčne ovacije. Povorka je nato krenila v podohcir-šolo, v vojaško akademijo in belgrajs.ko vojašnico. Istočasno je petalo tudi sokolsko društvo sva; badnjak, spremljano od omlad ne, ki je nosila Jugoslavenske trobajoke.
Dva nova lista v Ljebljaat
LJUBLJANA, 10. V kraikem pričneta, kakor čujemo, shajati v Ljubljani dva nova lista. Radikalna stranka »osnuje svoj list, ki bo bhajal v Hr o vat ino vi taskanr. Tudi Šušteršičeva stranica je sklenila izdajati sv cje glasilo- Novi Šušterštčev list se bo baje tiskal v Zadmizni tiskarni.
Pomembno zborovanj nare^uh socialistov t Ljubljani
ZAGREB, 10. O zboru narodnih socialistov, ki se je vršil v nedeljo v ljubljanski magistratu: zbornici, prinaša «Slobodna Tribuna» obsežnejše poročilo, iz katerega posnemamo: Na zborovanju so bile pretežno zastopane slovenske NS organizacije, prisostvovali pa so tudi gostje iz Hrvatske in Bel grada. Govorniki Tavčar, dr. Peli-teo, Jurvan, Fakin, dr. Rostohar in dr. so zahtevali, da stranka prekine sodelovanje z meščanskim® strankami in da odločno krene na levo ter povede akcijo, da celokupni jugoslovenski preletar'at brez ozira na stranke in grupe v edinstveni fronti stopi v volitve- Razen tega so vsi, a posebej še hrvatski delegati, naglašali, da ne, sme in ne more več biti kompronrsa z monarhizmom, temveč je treba - republi-kanstvo staviti med bistvene ^n glavne točke programa, ker brez republika ni pravega socializma. Zaključna resolucija nalaga glavnemu odboru, da v navedeni smeri takoj podvzame pogajanja.
Čehoslovaška
Demanti čičerinove trditve o vojaški pogodbi s Čehoslovaško BELGRAD, 10. Z czirom na izjavo Čičc-rina, da je sovjetska Rusija v maju mesecu
ti
vsebovale kontrolo nad nemškim/ rudniki in državnimi gozdovi. Poincare bio v tem zmislu poročal nemškemu poslaniku v Pa-rzu in francc®kemu poslaniku v Berlinu. Belgija bo naredila podobne korake.
«Liberte» poroča s sv&je strani, da je vlada ukrenila vse potrebne ukrepe vojaškega, tehničnega in gospodarskega značaja za predvidene operac:je. Ne predvideva se nikaka mobilizacija- Samo porenj-ska vojska je zbrana ped poveljništvom generala Dcccutta, ki se je nastanil s svo-j'm generalskim štabem v Diisseldorfu. Ta vojska, je pripravljena na prvo povelje. Pri pohodu bodo vozili pred vojsko naskočni voziorvi. Aviatslci cddelk' se bodo tudi udeležili pohoda, da zajamčijo zvezo in izvid. Intendenca je ukrenila že pr?d nekoliko dnevi vse varnoGtne mere. Vlaki so popoln*. Kar se tiče belgijske vojske, pravi «Liberte», da bo belgijska vojska cb strani francoske vojske. Njihov pehed se bo vršil vzporedno s pohodom francoske vojske. Načrt, ki ga je izdelal maršal Foch, je bil poslan belg jskemu višjemu štabu, s kate-rkn je sporazum popoln. Kakor javljajo iz Bruxellesa, bo stala belgijska vojska, ki bo sodelovala s francosko okupacijsko vojsko, pod pcveljništvcm general Cor-raansa. Belgijske čete. ki bedo sodeloval~ pri okupaciji ruhrske kotline, bodo cdpo-to\-ale danes.
PERLJN, 10. Vest o pohodu francoslce vojske je vzbudila med prebivalslvon-ruhrske kotline silno razburjenje, posebno še, ker se zdi, da se francosko čete ne nameravajo ustaviti, dokler ne zasedeio
Kancelar Cimo je s svoje strani izjavil v pogovoru z berlinskim poročevalcem ameriške brzojavne agencije: Zdi se, da Fran-c ja hoče doseči s silo sprejem svojih zahtev. V nekaterih francoskih krogih se smatra, da se bo tako doseglo izpiačanje odškctdnin. Toda vsako nasilstvo — je poudaril Cuno — pomeni smrt gcspodarsk'h reparacij. Z dobro voljo bi bili dosegli me. je možnosti, tcda pred nasMstvcm ne bomo popustili. Če bo treba, bo narod znal še trpeti1. Spričo pritiska in groženj bomo ostali pasivni. Nekateri: listi kakor <Tag» in «Vossischi2 Zeitung», pišejo, da bo nemška vlada izvajala vse posledice kršitve versaiileske pogodbe s strani Francije. Nemški narod ne more preprečiti Poinca-reju, da vzame zaloje, pliše «Vcssische Zcitung», ki- je svoj čas zastopala pomir-jenje med Nemčijo in Francijo, toda Poincare se bo moral zadovoljiti s svojim- zalogi, ker v Nemčiji se bo smatralo postopanje Francije za kršitev m'rcvne pogodbe, na kar se bo odgovorilo s tem, da bo Nemčija prenehala z vsemi dobavami. Francoski odgovorni poltiki se morajo pripraviti na to, da se akcija, kakor jo je p odvzel Poincare, ali kmalu ponssrcči, alt oa se mora brezmejno razširili. Treba bi bilo poslati vojsko v večji det Nemčije; torej začeti z nervo vejno. Če se stmatra ta metoda primerna za dosego denarja, naj se ji le sled£».
Aretacija francoskih komunistov v Forcnja PARIZ, 10. Vlada je dala ukaz za aretacijo oseb, ki so šle v Porenje hujskat prebivalstvo proti francoski ckupacijsk? vojski. Doslej je bilo aretiranih že več oseb.
Amer ka odobrava francoska staliSče PARIZ, 10. Tekem seje edskedninske komisije, na kateri se je razpravljalo o krš tvi obvez s strani Nemčije, je ameriški opazovalec izjavil, da popclnoma odobrava sklep odškodninske kemisi-je, ki; je ugctc-vila krivdo Neme je. Izjava ameriškega de-legata je naredila v angleških političnih krogih vel k vti??k.
Francoski pohod ustavljen za 24 m'?
PARIZ, 10- «New York Herald«, javlja, da je bil francoski pohod ustavljen za 24 ur, ker se čaka, kakšne stališče bo zavzela ital janska vlada. Smatra se. da se bo italijanska vlada vkljub dosedanji nejasnosti njenega stališča pridružila francoski akrij', tem bolj, ker so se tudi italijanski inženirji podali s francoskimi v Porenje.
Klemšil-s
Nemški mirtisier vnaj^ h stvari prr-dlaša postopanje Francije za protizakonito
BERLIN, 10. Minister vnanjih stvari Ro-senberg je podal za^tapnilcu Wolfove agencijo izjavo, s katero pro^laiia postopanjo Franc'jo za protizakonito. Veisailleaka pogodba ne pooblašča zaveznikov na kršitev nemške suverenosti. Bilo bi nezmisolno, čc bf se § 18 poglavja o odškodninah, na katerega se skl cuje Francija, tolmačil, txko, ima vsak zaveznik pravico zasesti na neomejen čas nemiko ozemlje. Ta paragraf upravičuje samo gospodarske ukrepe, ki jih navaja paragraf, ne pa sedjinie francoske akcije. Tud* ne vojaški ukrepi prea-
stpi-lja;o krčitev neroske suverenosti, Ica-vse važnejše točke- Zasedba Easena &e pri- tor ie priznal Briand v svojem govoru 1. čakuje vsak h'p. Majhni francoski <^ddelki	ko je š
so že prispeli v predmestje Essena. Z vojsko pride v rufcrsko kctlino tudi 25.000
«spahis5>. Diisseldorf je poln francosk h ker na podlagi njegovih izjav ba se uničila vojakov in častnikov. PoveJ>ns*tvo fraiv- nemška lasinina. coskih čet je izdalo progi a;?, v katerem pio-glaša vojni zakon, v kolikor gre za rekvi-
je slo za vpeljavo posebnega ca-nneicega sistema v Poremju. Tudi Pohvca-rcjjvo sklicevanje na $ 248 ni utemeljeno,
zicijo živioe, stanovanj ild. V Maincu so pr pravili 38 vojaških vlakov, ki čakajo na odhod z okupacijsko vojsko.
Razne stranke v ruhrski kotlini so obdržale demonstracije proti francoski zasedbi. Župan v Essciju Schaffer je izjavil, da je splošno mnenje, da je Francija s svojo ak-erjo prekršila versail lesk o pogodbo, da pa bi bil vsak upor brezsmisein, ker razoro-ženo prebivalstvo se pač ne mere zoprsta-v'ti vojski, opremljeni s «tank?i» in strojnicami. Župan je razen tega poudarjal, da v Essenu ni ne vojašnic ne prostih stanovanj in da bo prihod francoskih čet hud udarec za essensiko prebivalstvo.
Kar se t',če stališča, ki ga bo zavzelo delavstvo nasproti francoski okupacijski vojski, je izjavil voditelj ene največ j h delavskih organizacij: Zrak je poln elektri-čnost', delavstvo je skrajno razburjeno. Ostali bomo mirni, ker verjamemo, da bosta Anglija in Amerika preprečila hujše posledice.
Lahko1 ste prepričani — je poudaril voditelj — da bo pohod francoske vojske znamenje za splošno stavko v ruhrski kotlini. Mi nismo pcxl vplivom interesov gospodarjev, temveč .'mamo samo pred očmi interese vse mase nemških delavcev. Ta vojaška nerost v ruhrski kotlini pcmeni pogubo in lakoto za razerožene nemške delavce.
Ne vem, koliko časa bo stavka trajala, toda dam vam svojo pošteno besedo, da bo prišle do stavke. Francozi bodo prišli nad nas z bodali, toda delavstvo bo pripravljeno. Lahko se naredi z bodali marsikaj, toda kepati premog se ne more. Poincare se mora prepričat', da se da a pik^-om v rokah svobodnih nemških delavcev, ki hočejo izvrševati svojo nalogo
.	,	,	t	--1 —--------|--- ----I —- ----.	i uit V. » l/JL/
sklenila s čehoslovaško republiko pogodbo, 1 vel 3co lažje in več kopati n-go z bodali

Pra^las nMnške^a pnač^cdzika na ruhrsko prebi ?al»tvG
BERLIN, 10. Državni predsedn k je izdal na ruhrsko prebiivalstvo progk*^, v katerem protestira, proti francoski okupaciji in pozVa prebivalstvo, naj ostane zvesto Nemčiji.	_
Kakšno stališče bo zavsw4a Anglija nasproti franco«*'M23ii pofccnJu? — V Londonu se pr?dTi^fl(va neu3peh fr&nccake akc!?c
PARIZ, 10. Po vesteh iz Londona so tamošnji krogi prepričanj, da francoska akcija ne bo uspela. Ko se bodo Francija in z njo Belgija in Italija prepričale, da vo-iaška zasedba ne bo pnnesla novih reparacij, ne nadalnjh dobav v naravi, se bodo morale vrniti po svoji poti. Francozi se bodo morali odločit**: ali bodo morali nadaljevati pohod in skušati p od jarmiti in un'čiti Nemčijo, ali pa se vrniti in se skušati sporazumeti z Anglijo za skupen nastop.
• Medtem javlja londonski poročevalec -<Petit Parisiena», da bo; imel m'nistnski svet jutri važno sejo, na kateri se bo odločilo, kakšno stališče bo zavzela AngI ja nasproti sedanjim dogodkom v ruhrski kotlini. Smatra se, da bode angleške čete ostale v Pcrenju, dokler ne bo nevarnosti, da se zapletejo v konflkte. Tudi angleški delegat bo pod gotovimi pogoji še nadalje sodeloval pri delu odškodninske komisije. Končno bo angleška vlada izraz la svoja obžalovanje, da r.e mere več slediti fran-» coski vladi.
«Liublpna-> ped angleško zastavo
LONDON, 10. Kakor peročajo z Malte ja angleška vlada izneč-la poštni promet med Malto in Syrakusam jugcalovcnski trgoveki ladji «Ljubljana» za debo treh tednov. Par-nik b^' voz.1 pod angleško zastavo.
DL
«EĐIN0ST*
V Trstu, điie 11. januarja 1923
Grška
Grčija se pripravka ua pchcd proti Carigradu?
Turške priprave proti Angležem,
PARIZ, 10- «Teraps» javlja: Po vesteh iz Carigrada namerava grška vlada dati svo;i vojsci v vzhodni Traciji nalog, da naj začne s pohodom proti Turkom. Ker imajo Turki v fraciji ie malo orožniških oddelkov, .je ta pohod naperea najbrž proli Carigradu in ciprskim ožinam. Francoska vlada se je takoj spravila v slik z Rimom in Londonom in je poslala svojim poslanikom v Atenah navodila, naj ne opusti nikakega ukrepa za preprečitev grškega pohoda. Grški poslanik v Parizu je izjavil, da Grčija nima namenov, ki se ji pripisujejo.
Listi javljajo tudi iz Malte, da pripovedujejo Angleži, ki so se vrnili iz Canaka in Carigrada, da se nameravajo Turki boriti in da samo čakajo, da po stav K o najboljše vojake nasproti Angležem. Angleži so pripravljeni za vsak slučaj.
Grško poslaništvo zanika vest o zasedbi Ksr&gača s strani giške vojske
RIM, 10- Grško poslaništvo zanika vest o zasedbi Karagača s strani ene grške divizije.
Prinašamo sliko julijskega ozemlja, da bodo naši čitatelji videli v glavnih obr'sih obliko novih treh pokrajin, v katere se po sklepu ministrskega sveta razdeli Julijska
Krajina,
reforma
Ko se je v letu: 1919. v Italiji meljavila preesnova volilnega reda na podlagi proporci jo-nalnega zistema, jc to preosnovo najg'asn£je n nnjradoslneje pozdravljalo ravno glasilo fašistov, «Popolo d'Italia>. Naglasilo je, da proporc, odgovarja enotni volj', borcev na froivti in nikdo da se ne more protiviti tej valji. Tudi tedanja vlada je z vso vnemo in polnim uve rje njem priporočala proporcionalni zistem, povdarja-joč, da le vcUtve na podlagi tega zistema morejo dali parlament, ki bo res odmev volje vse dežele, in tako dovesti dof ozdrav-Ijeoija političnega življenja v državi in do zdravih razmer v zbciirci-
Kratka deba treh let je nimula od tedaj, ko sta tedanja vlada in fašistovsko glasilo govorila tako. Danes pa sodita sedanja vlada in islci fašistovsko glasilo povsem drugače. Uresničuje se pač tsti znani rek, ki veli, da se s časi spreminjajo tudi ljudje :n njihovi nazori m njihove sedbe. Tedaj so biii fašisti še v opozicij!, in so še le stre-m;ii po meči in oblasti na vladi in y ženici. Danes, ko se se dcrevolucijcnirali do te močr, sodjo drugače o dobroti proporcionalnega volilnega zistema. Zavesi, ca sedaj ukazujem jaz, izpreminja nazore in poraja nove pohlepe. Saj ja znana resnica, da so ljudje, dokler morajo jesti grenki kruh opozic je, isajvnetejši naprednjak! m glasniki preesnov v svobodnestnem zmifclu, vsi vneti za napredne reforme. Če pa sami pridejo k meči in bi mogli praktično udej-stvovati svoje ideje, odklanjajo te svoje lastne nekdanje ideje, čim bi mogle križati njihove račune.
Sedaj hočejo fašisti odpraviti proporc in ga nadomestiti z nekakim večinskim sistemom. V posameznih volilnih okrožjih naj dobi tretjno, ali celo četrtino sedežev tista stranka, ki je dobila na volitvah absolutne ali relativno rečino. Le ostali sedeži naj se sorazmerno porazdelijo -med rnanjsinske stranke! Ali je pravičen, je-li liberalen tak zistem, ki' tudi velikim manj-linam jemlje možnost za dosego primernega zastopstva v parlamentu?! Mone-li na podlagi takega zistema priti parlament, k': bi bil zraz vseh političnih moči in stremljenj v deželi? Gotovo ne!
Fašisti so sedaj na vladi in si hočejo žago toviti gospodstvo za bodočnost. S takim volilnim sistemom si hočejo zagotoviti večino v parlamentu- V tem grmu tiči zajec volilnega sistema, kakor ga hočejo imeti Fašisti! Vse kaže pa. da slvar ne pojde tako gladko, kakor si domišljajo današnji vla-dalci, da se nar-reč druge stranke ne dajo kar obglaviti. Og'aša se že odpor. In sicer v dveh veljavnih in mnjgo čiian;h listih. To sta milanski «Corr:ere della Sera» in cMoodo*. Oba soglašata v mnenju, da vlada ne doseže cilja, po katerem stremi.
Če hočejo fašisti — pravi «Mondo» — ostvariti trajno vlado, morajo z volilno preosnovo spojiti tudi preosnovo ustave. Fašisti se zavedajo te potrebe in hočejo preosnovati tudi ustavo. V tem slučaju ne bi se zbornica mogla odtegati dolžnosti zaščitnlce ljudstva. Načelnik vlade bi se predstavil zbornici in zahteval od nje za-uonacc, ki bi veljala za vso zakonodajno dobo. Parlament sam bt obstali le navidezno., Novi volilni snstem pa W aonesel še druj-e nevarnosti. V slučaju spora med vlado in parlamentom bi moglo priti ali do absolutizma, ali pa do revolucije. «Mondo:> zaključuje: Sodimo, da nameravana volilna prosnova ne opravičuje ustavne reforme. Ta pa — kakor jo namerujejo fašisti in kakor se kaže v že znanih obrisih — bi hudo ogrožala .svobodo naroda1»
Glasilo Nemcev južne Tirokke, «Der Tircier^ priponrnja: «Co teh okolnostih je položaj stranke «pcpo!arov» postal silno težaven. Vstopili so v Mussolinijevo vlado le na predpostavi, da se proporcijalni volite* sistem ekrani! Če ta pade, bi morali, logično, izstopili iz vlade. Da pa bi bila taka umaknit ev stranke, ki zastopa velik del italijanskega naroda, neljuba fašistom, dokazuje neka objava agencije «Volta», ki hoće dokazovati, da je ta stranka «mrtva»-Namen temu je očividen: hočejo pritiskati na popolare, da bi odnehali cd odpora proti namerovani volilni reformi».
So torej že znaki tu, da ne pojde tako gladko z volilno preosnovo, kakor imajo sedanji vladni možje v svojih računih. U-tegne se jim zgoditi, kakor smo rekli včeraj glede »asimilacije*, da se namreč zgodovina in narava ne dasta skovati, da se jim proti njihovi volilni preosnovi postavijo na pot vprašanja, ki si fh sami prikličejo i foarairaajem svojih preosnov v zgolj strankarske namene.
ruui LOW
red razpadom ^ntente :
Kakor je bilo predvidevati, je tudi zad- za nekatere dajatve Nemčije. Odškcdnin-nja pariška konferenca brez uspeha in cd- ska komrsija je ponovno dognala kršitev škodninsko vprašanje je slejkeprej odprto.! versaiileske pogodbe in francoska vlada bi Na tem dejstvu ne more nič izpremeniti to,' morala ukazati francoskim četam, naj da se je Bonar Lav/ v imenu Anglije umak- ; prično s pohodom, ali pa, kar pa je težko nil ter pustil ostalim državam prosto roko- j v erjetno, podati demisijo, ter se tako izko-Bonar Law je hotel s tem svojim činom od- j bacati iz neprijetnega položaja. To bi bil vrniti vsaka odgovornost Anglije z ozirom seveda še hujši poraz kakor pa če bi b 1 na francoske grožnje. Noben dramatičen Poincare sprejel sedanje angleške pogoje, prizor se ni nudil javnosti. Bonar Law se Kako pa se Nemci pripravljajo na fran-
je prav prijazno poslovil in pustil ostale gospode same, ki so se znašli naenkrat v zadregL
coski pohod? V kij u b finančni in gospodarski krizi zamorejo Nemci danes po štir h mirovnih letih uspešno kljubovati Franciji
Zakaj Belgija in Italija, ki sta podpirali Največ poguma črpajo pač iz francoeko-Francijo na tej konferenci, nista tega sto- angleškega spora. Angleži so danes tako-rili morda iz popolne solidarnosti in vsled rekoč nemški zavezniki v odškedn nskem skupnih interesov v odškodninskem vjpra-; vprašanju- Razume s-e. da bodo Nemci se-anju. Treba je vedeti, da je bil predlog danji položaj izrabili kar se da. Dalje nc Bonarja Lawa za rešitev odškodn'nskega smemo pozabiti, da so tudi ameriške siim-vprašanja le v očeh Poincareja tako ne- paiije danes na strani Nemčije in da imajo ugoden, v resnici pa je ta predlog nudil Ita- j Zed njene države ogromne kapitale na raz-liji in Belgiji tudi velike ugodnosti, vsekakor polago, ne morejo jih pa investirati v Ev-bi bilo vredno, da se o njen? razpravlja na ropi, dokler vlada sedanji kaos in sedanja
drugačni! podlagi. Toda cčiv'dno se je Franciji posrečilo dobiti na svojp stran dve zaveznici s katerimi drugimi koncesijami. Takoj ob svojem nastopu se je Mussolini
negotorvost na gospodarskem in političnem polju v Evropi.
Ta okoliščina more Nemce le podžgati.v njihovem odipcru napram francoskim zah-
^ O (Vv I W	U » V | *** »»»— ——	9	I r	M
odškodninskem vprašanju postavil na tevam. Danes ni Nemčija več izolirana, kot
stran Francije ter izjavljal, da mora Nemčija plačat'. Nastop MussoLinija je^cjačil torej Poincare je vo stališče v zboru štirih, in Poincare je to dobro izrabil. Ze odškodninska komisija se je s svojo znano izjavo o kršitvi versaiilske pogodbe s strani Nemčije pcetavila na stran Poincareja ter omogočila in olajšala zmago Poinearejeve teze na pariški konferenci
je bila za časa svetovne vegne. Javno mnenje se nagiba danes na nemško stran, nasprotno pa .vidimo, kako izgublja Franc ja simpatije v javnosti anglosaškega plemena tu- in onstran oceana.
Vsled tega je položaj tak-le: Francija je odiočnoi pripravljena, da seže po skrajnih sredstvih, to se pravi, da zasede nove nemške pokrajine. Nemčija jpa je ravno tako
Poincare 73 torej «zmagal» na pariški ^diočno pripravljena, da se ne uda, ampak, konferenci. Toda vse se zdi, da je ta zmaga da pusti rajši zasesti ruhrsko kotlno ter Pirova zmaga. Res je, da je ostala Anglija |da potem izrabi ta francoski korak sebi v
osamljena s svojimi zahtevami, kar je imelo ! prilog.
za posledico, da je Bonar Law odpotoval; Sicer pa ni zasedba ruhrske kotline nic ter pustil ostale zavezn'ke, naj oni razre-; zapeljivega za Francijo. Skoraj gotovo je, šijo ta gordijev vozel brez sodelovanja,1 da je že sedaj nemško prebivalstvo organi-toda tudi brez odgovornosti Anglije. Vkljub zirano in pripravljeno na prihod Francc-vsem srimipatijam med novo angleško vlado ZOv. Zelo verjetno je, da bo nemško prebi-in Poincarejevo vlado, se tudi Bonar Law valstvo mirno in brez odpora pustilo Fran-ni mogel postaviti na stališče Francije v coze v dežele, toda prav gotovo pa je tudi, odškodninskem vprašanju- Anglija nikakor da bo to prebivalstvo uprizorilo bojkot nooe dopustiti, da bi prišla Nemčija v po- proii sovražnim vpadnikom- Že se govori o polno gospodarsko odvisnost Francije, s generalnem štrajku delavstva in rudarjev čimer bi bilo francosko nadvladje na ev- sabotažah, skratka zasedba ruhrske kot-ropski celini za dolgo debo utrjeno. Če se Ime ne sme Francozom prinesti nobenega izvrše na Angleškem še take vladne izpre- dobička. In če pomislimo, da so Nemci v membe, vendar se ne bo^nobena angleška orgJLnizaciji silni, tedaj si lahko napravimo vlada oddaljila od starih' političnih tradicij sliko 9 položaju, kii bo v tem slučaju nastal angleške države, ki hoče bit? na morju ab- za Francoze, ki bi si vkljub vsemu boga-solutna gospodarica a na kontinentu ne stvu ruhrske kotline, ne mogli pomagati, trpi nadvladja nobene posamezne države. Iz tega vzroka se je torej Bonar Law poslovil od svojih zaveznikov ter na ta nač n označil sedanjo pariško konferenco kot ponesrečeno.
Kaj sedaj, se vprašamo? Ali bo Francija res segla po skrajnih sredstvih ter za stalno zasedla nove nenuške pokrajine, iz katerih naj iztisne one miljarde, ki j'h dolguje Nemčija? In drugo vprašanje: Ali pojdeta Belgija in Ital ja ž njo to skrajnosti?
Gotovo je, da je v parlamentu kakor tudi v javnosti na Francoskem skrajna nacionalistična struja zelo močna. In nacionalisti pazno motre vsak Poincarejev korak ter ne mislijo dopuščati, da bi Poincare hodil po Briandovihi stopnjah. Saj je bi Poincare oni, ki je strovalil Brianda, dol-žeč ga popustljivosti napram Angliji S tem
demagoškim sredstvom je Po:ncare vrgel-------_____-----------------------
svojega političnega nasprotnika, a sedaj požar, ki bi se bl'skoma razširil iz Vzhoda
Da bi v takih okolščinah mogli stisniti one zaželjene miljarde, o tem ni niti misl'ii.
Tak je psoložaj v hipu, ko naznanjajo časopisi, da so se Izvršile že vse predpriprave za okupacijo ruhrske kotline in da so francoske čete že zasedle nekatere obmejne kraje. Torej začetek zagroženih ra-presalij je že tu, v blržnj'h dnevih se bo pokazalo, ali misli Francija zares svojo pot dalje brez ozira na evropsko in svetovno javno mnenje.
Vsekakor pomeni zasedba novih nemških pokrajin pričetek novih sovražnosti. Res je, da ne bo od nemške strani nobenega oburoženega odpora, vendar pa utegne ta francoski korak izzvati v vseh Nemcih smrtno sovraštvo. In če pomislimo na negotovost položaja z ozirom na Vzhod, t. j. z ozirom na Rusijo in na Turčijo, tedaj zamore malenkostna iskra zanetiti strahovit
preti njemu ista nevarnost. Zatorej je Poincare prisiljen za vsako ceno izvesti ra-presalije proti Nemčiji, kateri je odškodninska kofnis-'ja ravnokar dokazala četrto kršitev versaiilske pogodbe.
Petnajstega ianuaria ooteče olačilni rok pomena.
proti Zapadu. Sedanji časi niso nič man; krit'čni kakor 1. 1914. na predvečeru svetovne vojne- Zatorej je zasedba ruhrske kotline cd strani Francije s pomočjo oziroma privolitvijo Belgije in Italije velikega
Z svojo umaknitvfjo se je Anglija faktično odrekla zavezništvu in danes se more reči, da enienta že ne obstoja več. Skupni interes-i 60 zvarili sporazum, križanje interesov med posameznimi zaveznicami, je razbilo entento. Danes je Anglija še ob stranis ter namerava pustiti Franciji pro?to roko in ne mara prevzeti odgovornosti za pc-sledice francoskega čina, ker hoče videti kakšen uspeh bo imela zasedba ruhrske kotline za Francijo. Ni še misl ti, da bi hotela Anglija zavzeti odkrito sovražno stališče napram svoji zaveznici iz svetovne vojne, zlasti ne sedaj, ko je položaj Anglije v Mezopotamiji in v Aziji sploh tako kočljiv. Ni izključeno^, da utegne Anglija še krvavo potrebovati francosko pomoč, ako se Kemal paša razsrdi ter pritisne na Angleže v Mezopotamiji. Morebiten poraz angleške diplomacije in angleškega orožja v Mali Aziji bi imel ne glede na lokalne interese angleškega kapitala velikanske posledice za angleški prestiž v vseh krajih, kjer se čutijo Muslimani tlačeni [po Angležih. Poraz Angležev bi bil velik triumf Tur-qe, ki bi postala še bolj predrzna v svojih zahtevah ter bi zahtevala tudi v Evropi novih kompenzacij za svoje uspehe proti Angležem. In če pomisPmo, da je bil Balkan že od nekdaj sporno jabolko za evropske diplomatske kabinete, tedaj je umevno, da so ravno balkanske države največ zainteresirane na tem, da se Turčija preveč nc ojači.
Končni pcraz Angležev v Mezopotamiji pa bi zapečatil smrt entente in tedaj bi se Anglija popolnoma drugače orientirala. Brez dvoma bi se postavila proti Franciji in njenim zaveznicam, zakaj ne mogla bi pozabiti svojega poraza v Mali Az ji, poraza, k kateremu je Francija doprinesla ^>voj delež.
„mlroljiM"
jinam po kateremkoli pravu spada, nikoli oddajali niti manjšali, marveč po možnosti večali in širili ter vse izpolnjevali, kar moremo pa pravici storiti za skupni blagor, za slavo in po-velvčar.je teh Naših pokrajin.
Poznjtviijoč te svojo prisego, ki je Madža« rom kljub pozneje sklenjenim pogodbam ostala tako sveta, kakor jim je sveta Štefanova krona, se je Karel IV. dvakrat podal v pustolovščine, vedeč, da mu je carski prestol ostal v deželi nesporen. Le odločnemu odporu Male antante se je posrečilo preprečiti njegove nakane.
Ko je umrl zadnji habsburški vladar, je objavil uradni list budimpeštanske vlade naslednje vrstice: «Njegovo Veličanstvo Kari IV„ Apostolski kralj Ogrske, je umrl 1. aprila 1922 v Funchalu». Regent Horty in predsednik ministrskega sveta grof Bethlen sta kraljici Žiti poslala oiicielne izraze sožalja. Isti grof Bethlen je potoval deset dni po smrti Karla IV. v Genovo, da doseže priznanje Olona II., na starejšega sina Karlovega kot ogrskega kralja. Dasi se mu ni posrečilo pridobiti velesil za tak korak, je vendar nedvomno, da smatrajo Karlovega sina Madžari za svojega pravega kralja.
Nesporen dokaz za imperijalistične aspiracije Madžarov je tudi ogrski grb, o katerem se ie v zadnjem času mnogo govorilo. Ta drž. grb s kronr svetega Štefana izkazuje vse, nekdaj Ogrski priklopljene teritorije ter je vidni simbol integritete nekaan;e ogrske države.
Avstrijski kancler Seipel, ki je ravnokar dokončal pogajanje z madžarsko vlado, je izjavil v pogovoru z madžarskimi časnikarji, da ni dcbil tekom svojega bivanja na Madžarskem vtiska, da bi se tam ogfožal mir in da dokazu,re dogovor, sklenjen med obema državama, da Avstrija in Madžarska delujeta z vsemi močmi za ohranitev miru. V kolikor se tiče sedanje Avstrije, bodo Seipelovc izjave bržkone odgovarjale resnici, v kolikor pa gre za «miroljubnost« Madžarske, naj ;o dokažejo ti le zanimivi podatki, ki jih je objavil prof. Frid. Juvančić v «SLcvens«kem Narcdu» od 6. t. m.:
Pri* ustanovitvi slavnosti Društva madžarskih nacionalistov, ki se je vršila v Budimpešti, je izpregovoril poglavar madžarskih fašistov Štefan FriedVih na-slednre besede:
«Našai najnevarnejša sovražnica j<e stoglava kača antanta. Vsi oni Madžari, ki jim je pošla potrpežljivost, vsi oni, ki noče;o več prenašati nadutosti zavezniških oficirjev, naj se zbero pod praporom fašistov, da se upro zatiralcem. Dan "rešitve mora priti. Od Hamburga pa do Bagdada se bo odprla zeaoija in slavili bomo grozno vstajenje.	_
Tudi jaz sem bil nekdaj iskren pacitist. Toda danes pridigujem voino, zahtevam krvavi obračun. Morebiti se Vam bo zdelo, da pretiravam, ko Vam pravim, da smo doživeli šele pc-lovico svetovne vo'ne. V ljutih borbah, ki se imajo še vršiti, ne sinemo pozabiti onih, ki so bili na.ši zavezrikL Našo desnico stavljamo na razpolago1 nemškemu narodu in svojim tu-ransktm braftom. Vojna Še ni končana. Naša križarska vojna, boj ca življenje in smrt, se mora do bojevati do konca!»
Friedirichcve besede so značilne za mental-nest madžarskega nareda. Madžarski velikaši s svejo prepotentno megalomanijo in madžarski židi s svojo nenasitnostjo so v veliki meri zakrivili začetek svetovne konflagracije. Ko pa je prišel neizbežni pelom, so se znašli naenkrat v taboru zatiranih narodov ter se čudili, da jih je pariška konferenca uvrstila med volkove in> ne med jagn'eta. Po dolgem prerekanju so podpisali Triancnsko pogodbo, ki je pa nikcrli niso resno smatrali za obvezno. To se je pokazalo pred vsem pri razoreževanju, j ki so ga zavlačevali na vse mogoče načine.! Imeli so konflikte z vsemi svojimi sosedi. Čehi, j Romuni, Srbi in Avstrijci so si morali zapored z oboroženo silo pri njih iskali svo'ih pravic. Posebno so se branili izročiti Avstriji teritorij, ki ji je šel po določbah Trianonske pogodbe. Prišlo je do vpadov oboroženih Čet v avstrijske obmejne krafe, ki so- vsled tega mnogo trpeli. Skoro istočasno s poročili o teh krvavih konfliktih pa so romala v Pariz zagotovila madžarske vlade, da «jamči za natančno in popolno izvršitev mirovne pogodbe že duh miroljubnosti in neomajnega zaupanja v Zvezo narodov, ki je lasten Madžarom«.
Ko se je jeseni leta 1921 Madžarska potegovala za sprejem v Zvezo narodov, so zastopniki Male antante, na čelu jim dr. Eeneš, izjavili, da se bodic odločno upirali želji Madžarov že zaradi tega, ker ti svoiih obveznosti iz mirovne pogodbe ne izpolnjujejo in se tudi ne ozirajo na sklepe zavezniškega sveta. Tako se je poslaniška konferenca že 1. aprila 1921 izrazila, da bi ne mogla trpeti, da bi se ogrskega prestola zopet polastili Habsburžani, ker bi to ogrožalo temelje svetovnega miru. Vendar Madžari niso nikoli prenehali imenovati Karla habsburškega svojega kralja ter omenjali prisege, ki jo je govoril Karel o priliki svojega kronanja za ogrksega kral'a dne 30. decembra 1916 v Budimpešti. Ta prisega vsebuje abso»-lutno negacijo eksistence novih držav, ki so nastale del-cma na teritoriju bivše ogrske države, in je zato, dokler se njena vsebina od kompetentnih madžarskih faktorjev izrecno ne proglasi za neveljavno, za nasledstvene države toliko časa v državno pravnem oziru nevarna, dokleT Se živi kak potomec in dedič kral;a, ki je nosil krono svetega Štefana. Besedilo te prisege, ki pred vsem naglasa integriteto ogrske države, ki stoji tudi danes še Madžarom nad vesmi pogodbami, se glasi:
«Mi Kari IV., po milosti božji Apostolski kralj Ogrske in njenih pokrajin, prisegamo pri Bogu vsegamogočnem, pri blaženi devici Mariji in pri vseh svetnikih, da bomo božje cerkve, jttrisdikcre Ogrske in njenih pokrajin ter vse prebivalce duhovnega in prosvetnega stanu v, njihovih pravicah, svoboščinah, privilegijih, postavah, v njihovih starih in priznanih običajih vzdrževali, vsakemu popolno pravico dali, pravo, ustavo, postavno neodvisnost in teritorijalno integriteto Ogrske in njenih pokrajin nedotakljivo hranili in postavam rajnega kralja Andreja ubogali, da ne bomo meja «s> »ienih ookraiin in kar k tem nakra-
Nove najemninske določbe, ^Gazzetla Uffi-ciale» objavi te dni dekret z novimi najemninskimi določbami. Dekret ne obsega sicer klavzule o raztegnitvi teh določb tudi na nove pokrajine, vendar je pričakovali, da bodo veljale tudi za nove dežele, ker ni misliti, da bi hotela vlada ustvariti kaka izj-einna ozemlja.
Dekret določa v svojem prvem članu, da s prvim julija 1923. preneha zaščita najemnikov. Vendar pa se more, pod gotovimi pogoji, ki ,jih določa dekret, dovoliti podaljšanje zaščitnih dcločb do 30. junija 1926., in sicer le od leta do leta.
Člen 2. pravi: Če hoče np'emodalec v najem dano stanovanje začenši s 1. julija 1923. odpovedati, ali povišati najemnino, mora to prijaviti najemniku do 1. februar,ja 1923. s priporočenim pismom, na katero mora najemnik odgovoriti. Ce najemnik ne soglaša s to namero najemodajalca, se more obrniti do razsodišča, ki ga določa člen 4. To razdob'e cd 1. februarja do 1. julija se more pravo veljavno nadomestiti z odpovednimi roki, določenimi v pc-godbi, ali običajnimi v dotičnem kraju. Ta določba velja tudii za nadaljna leta.
Člen 4. vsebuje določbe o razsodišču, latco razsodišče se ustanovi za vsak sodni okrcij. Kot predsednika določi predsedn.k tribunala (okrožnega sodišča) okrajnega, ali kakega drugega sodnika. Kot prised.nlka sta po en zastopnik organizacij najemnikov in hišnih posestnikov. Ti funkcijonarji bodo dobivali odškodnino. Spisov poslovanja ni treba kolkovati. Za vsako sporno' razpravo bo plačati pristojbino 6—24 lir (za mesečne najemnine izpod 103 do 250 lir). Sklepi razsod^ča so neizpodbitni.
Glasomi člena 5. mora razsodišče odločati po svobodnem prevdarku, objektivno presojajoč predložene razloge in protirazloge. Ce obstoji že najemninska pogodba, sklenjena pred 27. oktobra 1922., se treba ozirati nanjo. Podaljšanj najemninske pogodbe z razsodbo razsodišča ni dopuščena v naslednjih slučajih:
1.	Če najemodajalec potrebuje stanovanje zase ali za sorodnike do vštetega drugs^a kolena. Ali pa če je najemodajalec družba in potrebuje v najem dane prostore za svqe nameščence, uradnike in n:ih družine.
2.	Če najemndk rabi stanovanje v dru£e namene.	... t
3.	Če ima najemnik svo^> hiso v isti oo-
čini.	,	, „ .
4.	Če nafemnik ni redno zadoščal svof.m obvezam, posebno pa, če ni plačeval, ali nI redno plačeval najemnine.
5.	Če naijemnik ne stanuje sam v stanovanju, marveč ga je dal v podnajem (razun slučr.ja, da je začasno in primorano odsoten).
Člen 8. se bavi z ur^ 'bo najemnine. Kazso-diščna komisija se mora ozirati na vse v vpo-štev prihajajoče okolnosti, posebno pa na plačilno zmožnost najemnika
Člen 14. vsebuje najemninske določbe glede kupčijskih in uradnih prostorov.
To pa iu:j razi^ms kdo drugi 1 V rvdinos .-z dne 9. t. m. smo poročali po «Tiroler-ju», da je slika tirolskega junaka Andrej Hofer;a prepovedana v južnotirolskih šolah. Včeraj pa smo prejeli pi«m-o, ki nas je kljub dobi čudežev in oresenečenj, v kateri živimo, spravilo v nemalo*začuden e. Omenjeno pismo glasi takole: «V prigibu Vam pošiljam šLiri slike, katere so dobili v dar slovenski in nemški fantje-vo-
UUMM U»VJ f »(-"--jI	------»	ti.	1
Dobil jih je V dar, ko so se razdeljevale mcu vojake posebno pa med tirolske Nemce.* bledi podpis. Priložene štiri slike so štiri razglednice, popolnoma enakega tiska, oblike m barve, v gornjem levem kotu enakomerno preluknjane ter zvezane skupaj z rud>eče-belo-ze-lenim trakom, ki je potegnjen skozi omenjene Luknje. Vse štiri razglednice nosi,o datum «11 novembre 1922», a na strani namenjeni za naslov je na vseh razglednicah ista vm;«ta in popolnoma z enakimi črkami natiskaro: «Pro patria». Časa del soldato... fsledi itne mesta). Vidi se torej, da te štiri razglednice spadajo skupaj in da so bile tiskane in nato razdeljene v en sam, skupen namen. Razglednice so zelo dobro izdelane in prinašaj sledeče slike* Prva slika kralja z besedilom: Vit-torio Emanuele III Re d'Italia; druga slika Ga-ribaldiija z besedilom: Giuseope Oaribakli; tret'a sMko Mazzinija z besedilom: Ciusepre Mazzini; četrta sliko — Hofcrja z besedilom:
Andreas Hofer!
To na naj res kdo drugi razume! ISa eni strani se postavlja Hofer v najcastnejso družbo, na drugi strani pa se izganja iz sol. Vidimo zopet enkrat, da upravna oblastva postopajo popolnoma na svojo roko, da jth prt njihovih ukrepih vodi le slepo sovrastvo narodnih manjšin in da jim je konst države m njihov lastni ugled deveta briga. —
' Ne navajamo imen, da ne spravimo brez potrebe v neprilike vojaka, čeravno on ne pried v poštav, ampak njegov prijatelj, ki je slike prej od njega prejel ter jih nam poslal, ko je čital tozadevno notico v »Edinosti".
«Giovinezza, giovinezza..,» Tako se glasi naslov pesmi, ki je dane9 popularna po vsej novi fašistovski Italiji. Prepevajo jo na sestankih, prepevajo jo družbe po ulicah, ^ posebno v več ali manj slavnostnih sprevodih in lajnar-berači z zvoki te pesmi. «11 Giornahr d'Italia* sosveča tei Desmi doli opis. Trdi, da je so
V Trstu, da« li- jaguarja 1923
«ZDINOST>
Občni zbor Akad. fer, Gorici. O izrednem občana imelo ak»«i. fer. društvo
3. t. m. chio pr»j«li naslednje izhaja
it a vije na iz več narodnih motivov iz različnih [ oprali in očistili Revež fe bil nato spremljan
krajev Italije, kakor jih je posnel tenente Mar-s na dcwn,
cello Manni v strelskih jarkih. Zanimivo pa je, Tatovi ▼ stanovali. Josip Rrthardson je
Ba ie radi glasbenega avtoistva prišlo celo pustil včeraj svo^e stanovale v ubci Giuha 29	#
Go vpocsa ki se je vršil v Firenzi. Giuseroelza hip brez nadzorstava. To ugodno prifcko so mkovega. poročila	.	. .
pomagam trdi, da je Manni vzel motive « pa uporabili neznani tatovi, udrli v stanovanje;skrb odbora, da pr&ktiČBC izvede preoram, kj
Fes t a de i Fiori®, «Giomale d'Iiaiia» da melodra «Giovinezze» « precej sliči* nekemu motivu iz ene operete, meni pa da je Munniju prišla «aspiracija» iz neke stare, kaj priljudne pesmi. V razpravo ičrugi, več ali manje poklic
vsak trdi kaj drugega gled_	I .
za cGiovinezzo*. Iz tega prerekanja je nastal 53 let, stanujoč i proces radi avtorskih pravic te pesmi. Ta j šel po	T
■ svojemu
cpereLe
prizrava.
č oblek v vrednosti nad 2000 lir. j ga .je sesiavil preftoji odbor za pretekle velike i kazalo seveda drugega, nego j počitnice. Navajajoč le »uha dejstva dokazuje, — —i i* društvo v glavnem svojo nalogo vestno
ttr edneeli več Okraaencu ni
naznaniti tatvino na. poiiciji.
ustvaril« — pokaaala je z rokico na srček, i toda lepo ilustracijo posameznih pesmi, povdarjajoč, da bo tam v njem vedno le toj Mladika, zadnja številka v 1. 1922. je i^šla živelo, kar sta B<igec in mamica za ukazala! j z bogato vsebino. Z letom 1923. bo list, kakor
Tako je I Kar
a Rvgec in mamica za ukazala! j z begalo vsebino. Z ta dva ukažeta, to naj velja, to, 2e javi/eno, povsem
sem prenovljen. Mladika bo
Sarina »»sreč«. Včeraj popoldne okoli 3.30 i izvršilo. Na najlepši način je izpeljalo proslavo; bo gotovo prav in verujemo tudi mi, ki imamo j postala z novim letnikom — prva številka je
• . ' .	.	•	1 I	• .	1	_ ll	__— _L._A. _f _ •'>'7	OS	■■ jC J« «	X.- I	1 -1 Lw J	^ck^lsiniovsll^sni VSC —- — — £lif f	O. «<r-< nI QI rrt	♦n
v tisku — družinski list za vise SI ovence to in onstran meje. Za Julijsko Krajino ostane
urednik France Bevk, za Slovenijo pa pisatelj Fr. S. Finž^ar. List bo nekoliko drugačen kot
radi avtorskih pravic
nroces da je vzbudil veliko zanimanje v —,------.
umetniških in literarnih krogih. Manni je bil tovarno mila Fenderl, mu je prišel nasproti obtožen radi nepravičnega prisvajanja avtor- tovarni avtomobil, last omenjene tovarne. Btva a fe bil — oproščen. — Nas zanima ta Opnar se je brz pousnil k zidu. V tistem hipu ' «Giovinezzo» le v toliko, ker se nam1 pa je dospel avtomobil ter ga podrl na tla.
— - — - " t	ki mu je
'dozdeva, da srečujemo, ko čujemo zvoke Revež je prišel pod sprednje kolo, *G~iovinezze » vrsto dobrih znancev z gredic j razbilo glavo m zlomilo obe roki m nogi. Bil našega glasbenega življenja. V pesmi je nekaj je na licu mesta mrtev. Šoferja, ki se imenuje izrazitih slovenskih motivov, ki nas živo spo-j Anton Koterle, so aretirata.
cEno devo le bom j Tatvine. Včeraj ponoči je bil aretiran v uL
starem mestu neki Viktor Cante,
elovadk in telo
_________ _	__	prvotni ti vajah pokazali ck.._ —--- ^	. »it-	v
po' ulici Limilanea, ki je zelo ozka, proti i društvo v Gorici prav lepo uspelo slavnostno j in^ mnogo iskrenega smisla za ta lepi tele- lani; glede opreme, ki jo je nansal ione Kralj, iemu domu Ko je dospel približno pred akademio s plesom, ki bo nedvomno ostala sni kult. Večer je zaključila enedejanka; in tudi glede razoehtve. V bodoče bo prinašal
*	- - *	*	--------vsem v prav lepem spominu. Poleg tega je po-j «RUsofil» (burka). Delce je majhno, ali kljub; tudi ilustrirane pravljice. Z eno besedo —
skrbelo za posebno slavneetno številko «Pro- jednostavnosti so je oživeli igralci in izvabili pravi uredništvo — list hoče postati ne sama
iz občinstva nmogo gromkega smeha.	| enako vreden družinskim listom drugih naro-
Go-sp. predsednik Ivan Trošt je zaključil' dov. temveč jih celo prekositi. Naročnina se je, zahvalnim
trsinjajo na naše pesmi:
io	|
ljubi 1», «Ti si moja, Milka moja», «Triie be-jCrcsada v
rači / Ne moremao sicer trditi, da je Manni, star 57 let, brez stalnega bivališča, ker so Sel k nam posodo, dobro ca bi bilo, če bi .kak našli pri njem omot penla^tmske ga izvora
naš glasbenik - strokovnjak spregovoril par L 1 __j-___J_	A a C^l hill
—	Včeraj po noči so vdrli neznani zlikovci v manufakturno trtfovino Ernesta Passero v ulici Giuseppe Caprin št. 4 ter odnesli za 2000 lir najrazličnejšega blaga.
—	Isto noč so obiskali neznani tatovi gostilno Eugena Pertota v ulici Bnoletto št. 30. Odnesli so za 300 lir živil.
uKaed. Mimogrede pripominjamo, da so bili n. pr. tudi motivi Haydnove ^cesarske pesmi» pesneti iz jugoslovenskih pesmi.
Pozdravi vlakov. Podpirani fant,'e 19. art. polka v Firencah voščijo vsem sorodnikom in prijateljem srečno novo leto in prosijo čtivo. II. Bateria: Zadel Anton Trst, Krvatin Nedo-	*
žem Šmarje p. Kopru, Ant^n Dobrec Veprinac,	'* ^^ r
Princič Marijo Trsi, Ivan Mercina Goče, Lozej Opatjeselo. Tukajšnje bralno m pevsko dru-Jcsip Malidol, Mihelj Franc Vrh, Rihemberk, štvo «Kras» je priredilo dne 6. januarja pre-Jcreb Urban Novak p. Cerkno, Valinčič Ivan davanje «0 organizaciji in pomenu posvetnih Matulje, Makov Josip Škofije, Kalin Jožef j društev.» Predaval je tajnik «Zveze prosvetnih P!aoe,' M argon Gabriel Ravne pri Cerknem, i društev® v Gorici. Mnogoštevilni poslušalci so Loredan Rudolf Plavže, Godinič Valentin Ko- j sledili z zanimanjem in hvaležnostjo izvajanjem men, Radozlovič K-rrnštantin Koži jak, Licul Si-; predavaie^a.
pion Fičan, Mozuga Ivan Barban, Primožič j Crniče. V nedel;o, dne 7. januarja nas je ob-Simon Pazin; I. Bateria: Ražcm Luaovdk Na- j iskal odposlanec «Zveze prosvetnih društev sirec-Klanec, Lovine k Peter Nekovo, Uršič v Gorici>>, g. Josip Pavlin. Predaval je «o po~ Milan Štorje, Feier Kušman Ponikve, Jernej menu organizacije in prosvetnih društev». Na Makuc Habauže, Pavel Uršič Štor.je, Alojzij splošno željo navzočih je moral govornik po Lenassi Sv. Mihel. Trampuž Ferdinand Tem- svojem predavanju pcijasniti tudi politični po-E-ca, Eriavec Ludvik Vofsko, Marot Robert: ložaj v naii deželi.
Matulje,'Tankevič Ivan Rovinj, Peršič Ivan i Goriška elovenaka mladina je priredila dne Sanvičenti. Čtmhc Albert Buzet, Ružič Anton 5., 6. in 7. januarja ciklus predavanj. Predaval
Matulie Eoljun,
:enti, Cunjac Albert Buzet, Ružič Anton ie, Stenta Aibert Sušnjevica, Vlašič Fr. R-ibarič Jožef Lupoglava, Brajuka1 Frane Gradina, Bizjak Ivan^Oprtalj.	>
Čevljar bsroii. Šentjakobska «Čitalnica» bo ponovno uprizorila opereto «Čevljar baron», katera je že lansko leto imela krasen uspeh. Tem pcLom so vabljeni vsi, kateri so že lfinsko leto sodelovali pri tej igri, in tudi drugi, ki bi radi sodelovali, na sestanek za danes zvečer Db 8.30 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Campo S. Giacoiuo 5. — Odbor.
Čr^ev več«r v svefoivaaskem «-Narodnem, dobiti«. Podružnica ^Šolskega društva» priredi v n^delTO-,14. t. m. ob 8. uri zvečer čajev večer s plas-orra. kateri traja do 1. ure popolnoči.
Vabimo tem pot-cm naše rodoljube, da se udeležilo večera v čim večjem številu in tako pcmagajo naši prekoristni podružnici. Odbor.
Akad. fer. čr. <'Balkan». Danes ob 20.30 sestanek. Uro prej odborova seja v navadnih prostorih. — Tov. knjižničar sprejema knjige, ki niso bile še vrnjene ob 15. do 18.30 zadnji dna. — Odbor.
Se; a «Ori|anlz«cije eskrbnže vojnih sirot» bo v soboto, loT januarja točno ob 4. pop.
Pcvslto društvo <Ilirija> priredi v nedeljo, dnie 14. januarja t. 1. svej običafm «nlesni_ven-ček» v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. «Čaiev va!ček» in bogati spored, ki bo na tem večeru, obeta obilo zabave. Ker je čisti dobiček namenjen za pomnožitev društvenega arhiva, pričakujemo obilne udeležbe od strani starih
in mladih.	,
Šcntjakcb.ka	je odprla pred ča-
som 'travno knjižnico», ki poelu^e redno vsako nedeljo cd 10—11 zjutraj v prostorih stare po-licijo (za cerkvijo). Ob istem času se spre;e-ma^o novi člani, ter eventuelni darovi starih kn?ig. Cian >2 lahko vsakdo. Članarina znaša mesečno 1 liro ter 1 liro vpisnine. Čitatelje opozarjamo na pravila, ki so nalepljena v vsaki knjf^i, da se jih v lastr.o korist strogo drže. — Odbcr.
is trlalkesa Ilvilenls
P^kasei samomor z roTolverjem v Buketu.
V Čer a.? popoldne okoli 12.30 so pripeljali v brezupnem stanju v mestno bolnišnico Petra Kobala, starega 5! let, stanujočega v ulici Mo-lino a veato št. 2j. Kcbal si je pognal v Bo-Skotu, pri Lovcu, dve krogl'i iz revolverja v f^lavo. Kaj ga je dbvedlo do tega žalostnega koraka, ni ziuico.
IJapsrečnc^ md nesrečnimi. - Slep revež padet v gnoinico. V ulici cLella Samta so čistili včeraj neka gnojnico. Med tem časom pa, ko so se delavci z& hip odstranili, je šel ondot slepec Akrjzij Bednarz, star 56 let, stanuoč v ulici Franceseo Rismondo št. 12 ter padel naravnost v imiazano .jamo. V blato se je po-grc-ztr'1 do vrata. Prihiteli so brž delavci ter ga rešili iz kočtfivBga položaja. Nato so ga dali prepevati v mestne bolnišnico, kj-er so ga
PODLISTEK
je g. Klement Jug «o življenskem svetovnem cazoru», «o vesti» in «o spolnem problemu*. Ob zaključku tretijega predavanja se je zahvalil mlademu in nadebudnemu filozofu gosp. dr. Medveščeku, želeč mu mnogo uspeha pri njegovem nadaljnem delu in da se kmalu zopet vrne v našo sredo s takimi temeljitimi predavanji.
Vafcilo na ustanovni občni zbor «Zveze prosvetnih drušiev» v Italiji, ki se vrši dne 25. jan. 1923. ob 10. uri predpoldne v prostorih «Pev-skega in glasbenega društva« v Gorici, Trgov ski dom, vhod iz Via Pelrarca, - -i-J«*« reoa
svete», ki jo je za to priliko opremil tov. Pavlin. Ni pa zadovoljilo samo s tem, temveč poslalo je svoje člane na deželo med ljudstvo da so držali 25 predavanj v raznih krajih.
Priredilo '*e še skupaj z Gor. Slov. Omladino divno uspeli Silvestrov večer, kar je pripomoglo k zfcližanju in skupnemu vzajemnemu delovanju goriške mladine.
Glavni povod za sklicanje izr. obč. zbora je bil izstop krše. socialistov iz društva in razni napadi na društvo. Po temeljiti in resni debati o tem vprašanju se je končno sprejela sledeča resolucija:
1) Zbor ugotavlja, da je društvo «Adrija» z namenom, da združi vse mlade kulturne sile naše dežele, skušalo pritegniti v svoje okrilje vso akademsko mladino goriške dežele za enotno in čim uspešnejše kulturno delovanje, med narodom. Zato je z veseljem sprejelo v svoje vrste tudi tovariše kršč. socialnega mišljenja kot popolnoma enakopravne člane. Na obč. zboru, 20. 7. 1921. je bilo sklenjeno, da si sme.jo tovariši v okviru društva osnovati svoje klube. Kršč. socialisti, ki so se poslužili te pravice, so takoj iz početka damo jim pravico prekoračili in kršili društvena pravila s tem, da so začeli nastopati popolnoma samolastno brez privoljenja in celo brez vednosti društvenega odbora in tako zlorabljali društveno ime v svoje strankarske namene, ker so pod imenom društva začeli s političnim, organizatoričnim in propagandnim delom med ljudstvom. Društveni obč. zbor z dne 6. avg. 1922. je ugotovrl, da tako delovanje kluba nasprotuje temeljnim načelom in namenom društva ter mu škoduje, ker zanaša nezaupanje in razdor v dijaške vrste. Zato je zbor zahteval, da se klub striktno drži društvenih pravil in ne zlorablja društve-
večer s primernim, zahvalnim govorom. — Mladina, v Čitainiškem smislu — naprej!
Iz Nabrežaae. Javna ljudska knjižnica v Na-brežini vabi svoje člana na redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 31. prcsinca t. L ob 14. uri v obrtni šoli. Tisti člani ki še
niso poravnali zaostalih mesečnih prispevkov, naj to nemudoma siore. Člani, ki jim je rok za 'izposojene knjige potekel, naj jih v Knjižnica posluje vsako nedeljo od 10. < ure. Ob sredah od 7. do 8. ure zveč Odbor.
vraejo. do 12. reče r. —
Vesti z Notranjskega
Selo na Vipavskem. Bralno društvo v Selu priredi dne 4. februarja t. 1. svojo pustno veselico. Uprizorila se bo «Španska muha». Pnosiijo se vsa sosednja bratska dfuštva, da to upoštevajo in ne prirejajo na isti dan svojih prireditev.
— Bralno društvo v Selu na Vipavskem vabi obenem vse svo'e člane in prijatelje društva k rednemu letnemu občnemu zboru, ki
se vrši dne 18. januarja t. 1. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih, z običajnim dnevnim rt dom. Pridite vsi! — Odbor.
Gcče pri Vipavi. V nedeljo dne 14. t. m. ob 2. uri pop. se bo vršila na Gočah veselica s sledečim dnevnim redom: 1) «Pobralimija» (V. Vodo pivec), p<>Te moški zbor «Nanos*; 2) «Hafdukova oporoka* (S. Gregorčič), deklamacija; 31 «Garcia Moreoo», žaloigra v petih dejanjih; 4) «Slepec» (Karol Klinar), po"'e meš. zbor;' 5) «Jeftejeva prisega« (S. Gregorčič), deklamacija; 6) «Kmet in fotograf«, burka v
nerfa imena kakor do6lej (da torej izpremeni cnem dejanju; 7) «Lepi Jurij» (Vinko Vodo-le obliko svc?jega delovanja), dovoljujoč pa pjv^^ p^ moški zbor «Nanos». — Predstava posameznim članom v estalem popolnoma se ^ vr&ja pocJ «strmcem» v velikih pokritih neovirano udejstvovanje v javnosti. Temu so prostorih g. Fr. Kebe ob vsakem vremenu in se kršč. socialisti uprli, nakar je zbor sklenil to£no 2. uri pop. Spored je lep in zanimiv, klub razpustiti, ne da bi se niti najmanje do- z]aB*i pretresava je igra «Garcia Moreno«,
in vsi prija-udeležbi vl;u-
GLD SLEWTH:
Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Poslvenil Slavcmir Josipovič.
«Mož me hoče umoriti.«
Res je detektiva preletel nekak strah po udih, a vendar je takoj nato vprašal po vsem
mirno:
»Zakaj vas hoče Uinoriti?»
«To je dolga povest, katere ne morem nobenemu tujcu ka. tak^ zaupati. Lahko vas zagotovim, da sem spoštovanja vredna, nedolžna, preganjana ženska, ki potrebuje varstva pravičnega moža pre-i načrtom zločinca. iNe zahtevam od vas ničesar drugega, kot da mi pomagale uiti temu človeku, ko dospe vlak v Nev/ Ycrk.»
«To hočem vsakako storiti, lahko se zane-sete na-me.»
«Nekega dne bi utegnili biti ponosni na to ushigo in predno se ločiva, bi vas še za to prosila, da mi daste svoj naslov!*
♦ To rad storim, toda povem vam naravnost, da bi Lilo dobro, da se mi takoj zaupate, brez prktiia, zakaj, taini policist sem.»
«Detekifv?»
s sledečim
dnevnim re£om: 1) poročilo pripravljalnega odbora; 2) odobritev pravil, samostojni predlogi in nasveti; 3) določitev letnega prispevka in pristop članov; 4) volitve; 5) slučajnosti (resolucije.
Opombe: I. Po § 14. pravil »Zveze prosvetnih društev« tvorijo občni zbor poleg ustanovnih članov zastopniki «Z. p. d.« pripadajočih društev in sicer ima vsako društvo, ki šteje do 75 članov, pravico odposlati 3 zastopnike, od 75—125 članov šest, od 125—175 članov 9 zastopnikov itd. Stvar društev je, kako volro te zastopnike, le-ti pa se morajo« izkazati z legitimacijo, poverjeno z društvenim pečatom.
II. Ker po § 17. pravil obstoja zvezin odbor izj tolikih članov, kolikor rednih članov t j. društev šteje «Z. p. d.», naj vsako društvo naznači obenema tudi zastopnika, ki vstopi v zvezin odbor.
lil. Po § 16, pravil ima občni zbor pravico odločevati tudi o samostojnih predlogih, ki se mora'o najmanj 8 dni prej naznaniti odboru, v danem slučaju pripravljalnemu odboru. Po-znesje podani predlogi se prepuste le tedaj k razpravi, če sklene to občni zbor.
IV. Ker gre za ustanovni občni zbor, vabimo, da odpošljejo zastopnike tudi ona društva, ki dosedaj še niso prijavila pristopa k «Z. p. d.«, če se načelno strinjajo z razposlano okrožnico in nameravajo pristopiti k «Z. p. d.»
Proakno vabljena društva, da nam čimprej sporočilo, koliko članov šteje'o in koliko članov zastopnikov se udeleži občnega zbora ter d.a nam pravočasno javijo samostojne predloge, želje in nasvete, o katerih naj se razpravlja na občnem zboru. Vabimo na občni zbor tudi posamezne društvene delavce naše dežele, predvsem pa učiteljstvo.
Ker bo ustanovni občni zbor obenem tudi manifestacija za slogo in skupnost tudi na kulturnem poifu, upamo, da bodo častno zastopana naša prosvetna društva in naši kulturni delavci. — Za pripr. odbor «Zvcze p. d.»
Br.Jarc, t. č. tajnik. ♦ Gospodinjski tečaj v Toecaju. Zavod šolskih sester v Tomaju na Krasu otvori dne 1. februarja tek. leta petmesečni gospodinjski tečaj. Sprejmeijo se dekleta, ki so dovršile ljudsko šolo in dosegle starost !6. let. Prošnje za sprejem se vlagajo na vodstvo zavoda in sicer do 20, janv.arp- Prošnji se priloži krstni list in zadnje šolsko spričevalo oziroma odpustnica. Natančnejša pofasnila da§e zavod; pdsmu naj se priloži znamka za odgovor.
«Da, da.»	—"
Dama je pomolčala trenotek, potem pa pripomnila:
«Čudfno je, da sem ravno na vas naletela in vas nagovorila!
^Najino srečanje je v tesni zvezi z izrednimi dogodki, katerih vam pa za zdaj ne morem praviti, pozneje jih pa gotovo izveste.*
«Ali mi hočete pošteno in odkrito odgovoriti na neko moje vprašanej?»
«Prc«im!»
«Kaj me morda tudi vi zasleduejtc?*
*	Nikakor ne.»
«Torej je nar'no srečanej povsem slučajno.*
•Čisto slučajno.«
«In vi mi boste pomagali?«
•Poskrbim, da uidete svojemu preganjalcu. Videti je, da je drzovit možakar, pa ga hočemo narediti neškodljivega.
Po kratkem molku je vprašala dama:
•Potrebujem vaše pomoči, kot detektiva. AL bi imeli čas, da se posvetite novi zadevi?»
«Sedaj popolnoma prosto razpolagam s svojim časom«.
•	Ali vozi danes še kak vlak v New York, k; se ustavlja na medpotnih postajah?«
«Da, čez 1 uro in 1 četrt pride še en vlak.»
•Potem bi morebiti lahko izstopila na pn-hodn:i postaji in bi se peljala s poznejšim vla-1 kom naprejt Iznebila bi se tako brez težave
onega moia tam-le.»	.
•Dober načrt, vidim, da ste nekoliko lzku-
"k^iIu potem se ie vlak ustavil in izstopila
taknil pravic posameznikov, kot enakopravnih Vabljena so vsa sosedna društva članov društva. Da je bilo to postopanje obe.	putene zabave- — K obilni 1
zbora edino pravilno, dokazuje nastop krše. ^ vabi «Nanos» socialnih tovarišev proti društvu, ki so takoj,
lanski
tGor.
socialnih tovarišev proti •kupno izstopili in priobčili Straži« št. 35 popolnoma neosnovan napad na društvo in njiegove člane.
2) Proglaša se, da stoji društvo kot vedno na strogo nestrankarskem in nepolitičnem stališču. Zato se ne mere naslanjati na nobeno strujo, niti skupino, ki deluje med narodom,
Iz Pcfitojne. Redni občni zbor okrajne bolniške blagajne v Postojni bo dne 14. januarja 1923. ob 13. uri (1 popoldne) v Ljudski šoli v Postojni. Dnevni red: 1. Poročilo blagajnika o računskem sklepu za 1. 1922. 2. Volitve, a) nadzornega odbora (za 1 leto) 6 članov, b) razsodišča (za 1 leto) 5 članov, c) o uporabi rezervnega zaklada za nakup nepremičnine. 3.
ampak vidi v vsem svojem delovanju edino le Raziloterosti. — Opomba: V slučaju, da občni narodovo celoto in njene koristi. Samo tej ce-.	dotiki urj ne bi bil sklepčen, se vrši
loti je posvečeno delo društva in njegovih članov. Kot inteligentni naraščaij svo>ega nanoda smatra za svojo najvišjo dolžnost ustvariti zdrave in krepke temelje za razvoj njegove nacionalne kulture. Vse to, kar črpa akad. mladina iz čistih virov znanosti, heče podajati v ravno tako čisti obliki svojemu narodu, da pripomore ustvariti iz naroda zrelo samozavestno in samostojno misleče pokolenje.
Pri svojem udejstvovan-ju bo spoštovala vsako resno prepričanje in ne bo nikogar napa-
t 1	_ t___Ji__*------^A «ilrndar Waiiti_
eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal. — Načelstvo.
Književnost fn umetnost
Mati narava pripoveduje. (Prirodopisne pravljice). Spisal K. Ewald'. Slovenski mladini povedal P. H. Ljubljana 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Slovenska mladina je dobila s tem dobrim prevodom danskega pisatelja res lep dar. Ime
dala, a se tudi ne bo pustila od nikogar blatiti, jrwaj^ fc0t romanopisca, posebno pa kot mla-nastopala pa bo vedno na tak način, da nc h° \ dirtskega spisatelja je predobro znano, da bi
nikdar motila skupnosti in sloge naših narodnih vrst.
3) Društvo je bilo in ostaja za skupno m složno kulturno delovanje med narodom, treba pa ie na obeh straneh samozatajevanja. Kajti gre za slogo in skupnost in je nujno potrebna obojestranska strjenost.
Po sprejeti resoluciji se je izvolil nov odbor: Predsednik: PavKn Jcsip cand. jur., podpreds.:
Lesič Ivo stud. med., tajnik: Jakin Josip stud. _____________________ ^
^^J^-fir^bfera^v'- btafc'u 'Osijeku,' Beotradu, Novom Sadu, Vinkovcima
-liTr"	Zemunu; lz češke likovne umetnost, (bi.
se morala njegova dela še posebej priporočati. Bil je ne samo spisatelj, temveč tudi pedagog in ie znal opisati naravo in n.jeno življenje v talco zanimivi pcsčiis&jo-alegorični obliki, da čitajo njegove Baladins^ke spise z največjim za-niman^em in se tudi marsikaj iz njih naučijo ne satno otroci, katerim so namenjena, temveč tem delu, katero bo sprejela
žal, morala kljub nasprotnemu upanju zvišati na 25 lir na leto, zato pa bo list tudi veC nudil nego doslej. Naročnina naj se pošlje na upravo «Mladike», Gorica, ul. Carducci št. 4.
Sem Bene lil: Okrutna šala. (Cena detla beffe). Poslovenil Alojzij Gradnik, Ljubljana 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Star. 153, cena 22 Din. — Sem Be-nelli je eden prvih pesnikov moderne Italije. Pri nas ije bil deslej rajbolj poznan po svoji prekrasni žaloigri ^Ljubezen treh kraljev», ki so jo igrali pred letom z velikim uspehom tudf na ljubljanskem odru. Znani naš pesnik in prevajalec dr. Alojzij Gradnik je storil gotovo prav zasluženo deian;e, da nam je prevedel sedaj še zgwaj naveceno sem Benellijevo delo, ki je eno njegovih najboljših. Prevod je lep 111 gladek, založništvo ije pa poskrbelo za elegantno zunanjo opremo. Delo priporočamo.
«Umjetnoct» almanah za slikarstvo, grafiku i skulpturu. Izdaje kolegij Jugoslaven, umjetnika grafičara. — Peta godina što vrši almanah «Um;etnost» sve',.u kulturnu zadaću u širenju jugoslav. tkovne umjetnosti kod nas i na strani, donašajtiči stručne članke i odabrane reprodukcije. Naša ijevnost, kao i novinstvo, podupirali su almanah «Um?etnost», moralno i materijalno, da se je mogao pune četiri godine uzdržati na površini i nastaviti zapečeli rad za koji je velikim poteškoćama sabran novi materijal za histeriju likovne miselnosti Srba, Hrvata i Slovenaca.
Ovaj bogati materijal iznašat će se sukcesivno u petom godištu Umjetnosti, a brojne reprodukcije ugodno će iznenaditi sve ljubitelje slikarstva, kctji će imati prilike samo u ovom almanahu da se upoznaju sa našim starim slikarima iz 16., 17., 18. i 19. vijeka. Prvi svezak upc-znaje nas s lijepim brojem imena starih jugoslavenskih umretnika, koji su radili u tud.jini i u svojoj domovini i ostavili trajni spomen u svcijim dr'elima.
I. sveska izlazi 20. jianuara o. g. štampana na najfinijem papiru, sa ovim bogatim sadržajem:
Slike u reprodukcij1;: Mrtin Kolunić-Rotta, Šibenčamn, (najveći brv. grafičar iz 16. vijeka) Auitcpotret, Sveto Trojstvo (po A. Dureru), Uskrsnuće Isusovo, Sv. Dominik šiba d'avola, Magdalena pokaznica u pustinji, (po Ticianu), Marija poli adi; a Jelisavetu (po slici J. A. Me« dulića.)
Slovenski slikari (17., 18. i 19. vijeka): Wer-gant Fortuna: Mož s presto, Cebej Anton: Vne-vzetje Marice, Metzanger Valentin: Sv. Anton, Sv. Frančišek Sal. in sv. Fr. Chatalska, La^e-rova škola: Sv. Joahim, Langus Matevž: Podoba 3. otrok, Stroj Mihael: Podoba moža, Langus Matevž: Skica za kupolu ljub. stolnice,
Srpski sliikari (18. i 19. vijeka): Konstantin Grigorijevič Danijel: Tajna večera, Pavle Djur-kovič: Portret J. Ivanovića, prote zemunskog, Dmitrije Avramović: Portret mitropolite St. Stratimirovića, Živko Petrović: Sv. Sava bla-^osilja Srpčad, Djura Jakšić: Vovcdina ssnrt, Stevan Todorović: Sv. Sava pomiruje zava-djeno braću Stevana i Vuka, St. Todorović 1 Sv. Sava odriče se povratka svom kraljevskom domu, Uroš Predić: Pytia (origiral u gr. vijećnici u Beču), Uroš Predić: Nevjerni Tomo, Pavle Jovanović: Raspeće, Anastasire Jovano-vić: Autoportret (lito^r.), Atar.asije Jovanović: Portret slovensikog slikara F. Kavčiča (Iiiogr.).
Tekst: Fragmenti iz studd:e o Martinu Ko!u-niču-RoHi - Šibenčaninu (prof. M. D. Giurić); Slovcnsld slikari (pref. D. D. Gjurić); Stariji
tudi o^-asli V tem oem, katero do . { k . g,;-fičaTi ( f# M. D. Gjurić); slovenska mladina gotovo z največjim vese- ° F -	h	-	- ----
mcar: Jakončič Jošlco stud. art., namestnika: Gorjan Jordan, stud. jur. in Kutin Ciril stud. exp., revizorja: Viiler Albert stud. cap. Rutar Rudi stud. exp.
Naloga, ki si jo je društvo postavilo, je da člm-prejc pomnoži dništv. knjižnico in jo opremi za potovalno, ki jo o ^rihodrjih počitnicah poS^e na deieLo in da razširi svojo društveno čitalnico, ki bo dostopna vsem goriškim Slovencem.
Končno vabi društvo, da pristopno vsi tovariši po deželi, v katerih še živi želja za plemenito, idealno in složno delovanje med svojim ljudstvom.
mahoma do razigrane volje razživela in dvignila v najprisrčnejše razpoloženje. Dekleta in Iz Pockage. Uprav po temeljnih druttvenih pravilih, da se vsak član na podlagi leposlovnih revij in dnevnikov duševno poglobi in samoosvoti — so nam Člani «Čitalaice» napravili na Silvestrov večer prireditev, ki nas je
sta. Postal je le malo m v istem trenutku, ko je Manfred stopil na tla, Je vlak že tudi odr-dral dalje,
«Ravno tako je, kot sem sumila,« je pošepc-tala dama.
•Kaj je?»
•Možakar je ravnokar skočil z vlaka», je nadaljevala, silno se tresoč.
•Trdovraten fe in težko mu bo uitL»
«Zanesite se,» je velel naš junak prepričevalno. «S prihodnjim vlakom se ne popelje dalje.»
•Kako vendar, ali ga hočete zadržati?»
•To prepustite meni! Najprej bi vas zdaj rad pustil nekoliko časa samo, da vas možakar morebiti nagovori.»
•Nimam toliko poguma.»
•Bati se vam ni treba ničesar; moram dobiti pretvezo, da 2 njun govorim in ga zadržim.«
•Dobro, potem hočem slušati vaš svet.
•Da ga premotim, vam bom zaklical nekoliko besedi, na kaitere odgovarjajte vi v istem smaskil»
•Razumem ».
Takoj na to se je detektiv oddaljil nekoliko od dame m velel tflasno:
•Pojdite v čakalnico! Moram vas za kake pol ure zapustiti*
•Kam pa greste ?»	*
•V vas. Za vlak bom ie zopet tu.»
•Podvizajte se torej!»
Potem je izginil đetekthr t temo. ^
Takoj na to je pritekel z druge strani neki mož.
u • K	Č?tOV%Z	^egled umjetničkih izložbi u god. 1922.
(ArŠuet); Vijesti; Umjetnička, predavanja u
daja, je episano v
prečita to knjigo, bo gledal s povsem druga-!
čnimi očmi naravo, ki ga obdaja, navadil se	['	. „ ... „	.
bo marsikaj in — kar je glavno — tudi njegova; Umjetnički prilozi: R. \alic: Fragmenat iz duša se bo oplemenila. Knjiga bo zelo dobroj »bke Ujedinjenje (u bojama), prišla tudi našim učiteljem in jo na^opleje pri-j _ Administraciju •Usodnosti, je^preuzelajz-
porocasoo.
France Zb®8nik; Droone pesmi. Z
davačka knjižara Djcaridje Ćelap - Zagreb, Med-risbam4veSćak 17'
okrasil Rajko Šubic. Ljubljana 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. F. Zbašnik je eden najmlajših slovenskih pesnikov kateri bi bil gotovo zelo obogatil slovensko slovstvo, da mu ni vojna pretrgala niti življenja. Padel je komaj v 21. letu življenja dne 15. .junija 1913. na italijanskem božiču. Nekatere pesmi, ki jih vsebuje ta zbirka, spominjajo ca grozote zadire vofne, vse pa so prežete z nedolžnotjo, ki je glavna pesnikova poteza. Pesnikov stric dr, Fr. Bašnik, ki je napisal predgovor k tej zbirki pesnikove zapu-
• Oprostite®, je dejal, »iščem neko gespo^.
«Kaj to meni marl,» ga je zavrnila zastrla dama kratko.
•Morebiti ste vi tista dama. Stojte! Ne skušajte zakričati, zakaj, v istem trenutku boste mrlič.»
S temi besedami je skočil pred njo in ji potegnil pajčolam raz obličje.
Dama je zakričala in v istem hipu se je zvrnil mož po tleh, kot je bil dolg in širok, in naš junak je stai poleg dame.
Ves dogedsk se je izvršil trenutno, in ker je bila postaja ravno prazna, ni bilo nobene priče zraven.
Možakar je hitro skočil zopet na noge.
•Pojdite v čakalnico! je velel naš .junak dami, ki se je takoj oddaljila.
•Goepod moj,» je kričal možakar, katerega je bil Manfred pobil na tla, «pcslušafte mo-; dobri svet in hodite po svojih potih. Dama vam je tuja; ona uporablja eno svojih zvijač. Namreč ona je blazna in jaz sem ravnatelj norišnice ter jo iščem že štirnajst dni."
Hipno je bil naš junak presenečen in možakar mu niti ni pustil časa, dla bi bil mogel mirno premisliti.
•Pred š tir najetimi dnevi je ušla», ie hitro nadeljeval «Ona je brezupno in neozoravFivo blazna. Vi, kot genteknan, ste verjeli/d a je v nevarnosti, 'toda to ni res, moram jo le nazaj peljati.*
•Zakaj je niste prreli v vocu?»
•Nis«m betel delati hrupa in sem si misli), da ie na^kftja pot najb*lfia.»
Dosa<!a»nji pretplatnici kao i novi neka šalju novac i naručbe na nova administraciju. Cijena je I. sv. Umetnosti 20.-Din, Šalje se pouzećem ili uz unaprijed poslani novac.
«Grem notri k njej, da sc pogovorim ž njo in če se prepričam, da ste govorili resnico, potem vam ne bom več hodil na pot».
V istem trenutku je prišla ven dama in j'p vprašala:
•Kaj vam pravi ta človek?» Detektiv je odgovoril takoj: •Pravi mi, da ste ušla iz neKc norišnice, kateri je baje on ravnatelj.
•Deloma je to res; ušia sem ravnokar iz no-^ rišnice, v katero so mc bili spravili hudobni ljudje, toda blazna ntsem h1 to je lopov, ki služi brezbožnim ljudem, ki me hočejo odstrani ti. r Detektiv zdaj ni vedel, kaj naj stori. Možak?- «e je zakrohotal: • Saj sem vam pravil, da je zvita in da vam bo kaj natvez.la».
•Jaz v vso zadevo ne vidim jasn"o», je odvrt nii detektiv. * Vse k ako vam dame ne izročim kar tako brez vsega».
•Saj vendar veste, da nočem delati hrup«( in prizorov. Nasprotujete mi in hodite na pof na svo^o lastno odgovornost in nevarnost!* »Dama je v mojem varstvu.» •Varujte se!» je zavpil možakar, potegnrvl| saaatkres in ga nameril na našega junaka.
•Primite ga», je v istem hipu glasno zaklicaj detektiv.
Na ta klic se je takoj odzval neki glas £4 hrbte m možafcarjevim:
«2e dobro! Ga že imamo.»
CDami.
IV.
•EDINOST*
V Trstu, dnm 11. januarja 1933.
flosMisrsho
TUJI KAPITALI V ITALIJL
Fašreiovaka vlada se nadeja, da bo njena ;kxpiia!u prazna smer pospešavala vlaganje kapilara v Italiji. V zadnjem času se je rej govorilo, da bo samo neki ameriški kon-sorcif vložil v ital>;anakrf> hidroeiektrično industrijo 35 miijonov dolarjev. Ameriški kon-sorcij je bafo slavil pogoj, da itsB'anska vlada o<^xrfevi dvojno obdačenje pcscpl, najetih v moseensivu. In zadnji ministrski svet je res sprejel zakonski načrt, po katarem bi sc obresti posojil, najetih v inoz«tastvu in obligacij, izdanih v inozemstvu, osvobodile dolaodarrne."
V zvezi s tem prizadevanjem je tudi predlog senatorja prof. Loire, naj bi se ustanovil zavod za financiranje I tali'« s strani inozemstva. Ustanovitev t9ga zavoda podpirani vlada, zastopniki veleincSisstrije, p^ljedels-Lva in političnih strank v debeli. Zavod naj bi služil vladi v ta namen, da bi cbvešceval ircvz«eit\ske kapi-ta1r»ie. ki se zanimajo za financkanče Italije, o cianih možnostih in na drugi strani obveščal bisdi domače radustrialce in polje-delce o obstoječih prcdkrgih za financirane. Jasno pa je, da se tu:i kapital ne da privabili toliko potocn propagandnih uradov, kolikor potom modernizirane zakonodaje, pvosebrjo v kolikor gre za davke, akcije m borze. Tu >e še mnogo dela. Prvi nagib k reformi akcijskega prava bo gotovo odprava recesijekega prava (diritto dr re-cessol. V Itali'i so namreč imali doslej delničarji pravico zahtevs;ti vrnitev svojega kapitala v slučaju, da se niso strmali s sklepi upravnega sveta glede zvišanja delniškega kapitala ali gloie fuzij>e s kako arugo družbo. Vr- n
Zebec, Lj., Mihaela Slavec, Peter S., Rusjan, Žerjat Uršula; po rtot. 50: Maver; po stot. 40: Žerjal, Pečar, Kocjan. Skupno L 53.—.
Pola g. Elfee Zgur, Trst: po L 30: g. Tuznar-■eva; po L 10: Just Maurič, Milica Černigojeva, M. Zantpa D., Počkaj J., Ivan Bidovec, w. Fr.; po L 5: J. Škl<ynba, Vod-opivee, Ercigoj; po L 4: Lozej; po L 1: Jerich. Skupaj L 110.—.
Nabiralna pola g. Milice Golob, Trst: po L 25: Iv. Kerie; po L 20:# Jakob Perhauc; po L 5: Nečiffcjiv, N.N., N. N., Zafred, Štolfa; po L 3: NečiiljiJFv, Lazar; po L 2: N. N.; po L 1.50: Milane; no L 1: Makovec, N. N. Skupen zn. L 81.50. *
Nabiralna pola g. Katinke Subotič: po L 20: Mandina ud. Bulič, Srbska Opština; po L 10: Mknica T.; po L 5: Castellani, N. N., K. Subotič; po L 3: A Trkulja, N. N. Skupen znesek L 71.—.
—	Na pelo nabrala gčna. Emilija Mahnič: Tri rožice Dutovlje-Tomaj 2 L, Andre; Meržesk Sežana 5 L, Alojzij Kuret Zirje 5 L, Trije neimenovani 5 L, Žiberna Križ 2 L, Kralj Jož^f Senodclc 2 L, Ivan Škrinjar Povir 2 L, Anton Kocjan Povir 2 L, Franc Požar Povir 3 L, Pavel Podbreže 2 L, Fantje Lokovci 2 L, Franc TavčarF Plešivica 2 L, Štefan Kocjan Ivan in Lovrenc 3 L, ga. Kocjan Žirje 10 L, g. župnik Povir 6 L skupaj 53 L. — Zbirka va-šcanov v Povirju 48 L, zbirka vaščanov v Gorenjih 27 L, zbirka vaščanov Žirje L 12.50. V Brestovici nabrali brata Mahnič Ignac Skck L 18.50; skupaj L 159.—.
—	Za žensko podr. D.» nabrano v veseli družbi «Tik Tak» v Sv. Križu L 32.—.
Za «Bož:čnico» šolskega drušiva podruž-
POSTELJE, nočne omarice 50, chiffoaiers 220, vzmeti, zimnice Iz morske trave in pol volne 70, ia dolge volne 140, popolne sobe 900 in drugo pohištvo se prodaja po zelo ugodnih cenah- v via Fonderia 3.
36
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita. via Madonnina 10. L	82
URADNIK, 281eten, resen, podjeten, vešč popolnoma slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika, vseh trgovsko-pisarniških del, strojepisja, sposoben neodvisen skladiščnik, išče primerne službe tudi izven Trsta ali v inozemstvu. Izvrstna spričevala in reference. Ponudba pod «Zane-s!jiv» na upravništvo «Edincsti».	34
POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, j citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan i Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114!
RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo] žago na šest klinj, žago za furmir, tračno. žago, cirkularke, stroje skobelnike. struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina	53
pitala ali gloie fuzi;»e s kako arugo družbo. Vr- r-ce prj Mariji Magdaleni so darovali nitev kapitala se je mcrala izvršiti na podlagi	V. Godina in g.a D. Martinčič) po
obstoječih sredstev in s:oer sorazmerno s sta-j3g >;r: Karolina Godina; po 25 lir: Vekoslav
Kodrič; po 15 lir: Mišon Pepi, Širca Andrej po lir 10.60: Jcsipina Šturm; po 10 lir: Fran«
»o^o- pa.i^	--i----—. ------ Kodrič, Erneist Martinčič, Leopold' Kuret, Fer^
tutfc do odgovarjajoče udeležbe pri rezervah. {jj^a^ Gombač, Sonja Gombač, V. G edina, Ta pravica delničarjev, katere namen je bd ■ ArtLonija Milanič; po 7 lir: Križman Anlor.ija, zaščititi manjšino preti samovolji večine in kijpo 5 \{T. Svetina. N. N., Ferluga Josip, Barič je zakonodaja drugih držav ne pozna, se je po- i just( Tr*0ha Emil j, Simonič Kristjan, Mosenič kazala v praksi kot neprimerna, ker je ovirala	JVlibčič, Konic Jcsipina, Savica Godina,
prest rszvoj akcijskih družb, d&čim ima del- a^^č, K e rže van, Ivan Rolih, Luci:a Andlo-ničar tudi brez te pravice dovolj načinov na veC( Ivana Purger, Gombač, Miilan Babič, razpolago za uveijavHar-je svojega mnenja Lampe; po 4 lire: Anton Cer*oij, Ivanka proti vs»£lni delmčan-.ev, Govori ae, da bo vlaoa. peča*r< Hrovatin Josio, Vatovec, Muha, N. N.; se pred 31. decembra odpravila to pravico, ker(pQ 3 }ir8; pranćiška Perinja, Antonija Mihelič, so mno.ifc akcijske družbe računale z odpravo1 Xntoni:a Blaževič, Bernarda Ušaj; po 2 liri: rooesi-skcga pra^va pri svojih sklepih glede. pranc Perluga, Antonija Piciga, Jordan Filip-zvrš*n|a Icapitala še tekem tega leta in bi mo- ! ^ ^nton Leban, Emilija Terčon, Karmela rale, če bi bi'o vprašanje še nadali© nerešeno, j	Irana Mahnič, A. Benčič, Franc
začasno opustiti svoj namen. Italijanska fi-	Marija Medved, Ana Cerkvenič, Ma-
naisčni kro^i bodo tudš z veseljem pozaraviii i f.1(ja	Tomažič. Ana Manfredo, Ana
ukrepe, ki mrt bi olajšali izdajo preferencah j jg.^^rak J03io Mahnič, Anton Gasoeršič, delnic, ke- hi se na ta način do vedli nova kri v FrawftiAka Zadnik. Rosa Stok, Višnjevem, akcijskih družb, katerim man'ka ka-
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Galiina 2, fnasproti hotela Mon-cenisiol. Telefon 31-27. Govori se slovensko.
67
v Trsfei
re^istrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Ulico Pier Laisi da Polestrins 114,1.
GMii^fifiiliižiiSPPO
vloge, vezane na trimesečno odpoved po S1/,«/, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6u/0 ako znašajo 3O-40.000 , po 67a70 ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvaria tekoče čekovne računa Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednosinih papirjev ali dragoceno^i.
Uradne ure od 8—«3. Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.
94
i¥JIN KmŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejSe
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz ahisiinija, steklovine, lesa ia Efr-ailirans pisti. TRST — Piazza San Giovanni 1
D©NMIH V1M
belsga vigsavea, istrskega iraškega terana
po zmernih cenah. — Postrežba na dom.
Priporoča se F. ŠTRAfcCfta
Via Cunicoli 8.	<>4
istaii iyssfWfM
<i»
IJOjl
GLASOVIRJE. harmonije in orgije popravlja in urflašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5/III	17
POHIŠTVO.
Poročna soba, masivna, z brušenimi stekli in lekaraico L 1259.—, draga, svetla L 1400.—, koviaaste Tzmdii L 95.—, stolice iz bukovega lesa L 11.—. Solidao slavonsko pokištvo. — Erezkoakurenčrjo cen«. Za deželo brezplačna eiabažaz«. — 0|lefte sil
TC^K, Via S. Laszaro i«-
ii&issii 4
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoj! lastni hiši ulica Tcrrebianca štev. 19, !. n.
pita!.
Borzna
V Trstu, 10. januarja 1923.
Jatfrtr»sJi* banltt ..............
Cosuil^ri ................. •	3:0
n.l	l^k ornov, - (i ma K"«-, i'«™« —f "„ ~ ~ ~ *
l/ai 1.3 ..••••••i«..>i,t«	"J""	. , _ 1 .. 7	t- T D__TT„ T_
Gvrtimich ................1370 Kodrič, Pon^racirl; po 5 lir: Brazavec Fr. Je-
Frančiaka Zadnik, Rosa Stok, Višn^eve^,; Koimac, JFračiSka Zupane, Soverčič; po 1. 2.20: Čemič; po lir 2.50: Kari Kravos: po 1 liro: Olenik, Ivan Vatovec, Marija Mlak, Veldijet, Viktor Troha, Antonija Sturm, Viktorra Čer-nič, Ivan Bcciai, Abrara, Benko, Stekar, Hlačar, Ivana Kuret, Tounažič, Andrej Taučer. — Ravbar e Kondaro 5 tir in 10 paketov bi-Srootov, Milanič eno škatljo ^ k^ raznih bom-bmov. — (Pola jjdč. Nada Gcdiral po 10 lir:
Lidera Tiicstiaa •••••••••••••>
Llojd . . • • ...............
Lusaino . . . *........... • • •
Ksrt!w)iicii .■••••••••••••••t
O's^nii Ptcttitzda
rrijKM'.cli ••«■•«,**•••*•••<
Cetn^nt Dal natia............ t •
Cement Spaiato . •........... • <
t«ja valuta na fcriaitrsaa Lt^gi
iJSSS^e krona ..... avstrijske Itron- . . čsžEed^vaške krone . dinarji • • • . . . . le j I .-•••••o* BtJ"®CC •••*«••• dnsfj« •*■••••
■rzstf-c&l franki . • .
franW . . . angictLi i-aiiU papirnati
421
143"~>
2A5 270 5S ; 338 23i
F.
ZDRAVNIK
sprejema
g Sežani šteu. od 19 do 12.
Velika za!oga vina, žganja In likerjev
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in arobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. i*
^ 1 " 1\ Dr. fl. GR050U1N
speci?iist za kožne in spolne bolezni ter
negovanje kože, parfekcioniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoli.
	. . —.75.---. 5
	
• .	. . 57.23.— 57.75
• •	. . 21. 0,— 3JJ?')
• •	. , 11.50.- li.J*
• •	. , - MO.--2*3
	. . 2^.20. - 2«\:-»
■ •	, . . MS 50.-139.:*
* •	. . . —.—Hš\ —
	, . . 93.^0.— &4.10
lica Železnik; po 1 liro: Vekijet, Lah, Bre-zovec.
— Za božično drevesce v Roooiu so d'rc-vaK: Meršek 2 L, N. N. 5 L, Volk Štefan 4 L, Kijim Anton 10 L, Turk Dominik 5 L, N. N. 6 L. Grezar Marija 15 L, Furlan Ivan 5 L, j Ferhtrfa 5 L- Gerdol 10 L. Markončič 10 L, j Vaienčič Jožef 5 L, Pečar Justina 14 L, Kobal 7 L, N. N. 10 L, N. N. 2 L. N. N, 2 L. Novak; 2 L, Šlamič 5 L, Samarin 2 L, Cink 10 L, Rossi. 5 L, Brartasevič 1 L: slaupai L 142.—. Ivan Prečkaj, tr^avec, daroval svečko, biškote orafce. Vifct^ra AL»ž. trgovec, daroval raz^e »oBfc^fiačke, Štrbi^i dve p Ainvi In r.ekaji okraske* za	hvala vsem daro-valcocti, kakor h'idi g. Justini Pečar; gdč. Jo&i-
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun ln vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižba, menjice, zi-stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Oriiđns ure za stranke ođ 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
^Nalvžšjš casis plaštei^m 23
V
ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T- Xyd!a* S*. S, tat*f«n 2-23.
Uvozna in izvozna tvrdka
Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta iuka št, 4, pritličje
v sslasi in po ceiuih izven vsake konku renče: pristen istrski tropšnovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lsslni iaeSeSkl s šumeča vina kakor šampanjcc
šumeči istrski refošk Lacrima Cristt in druga Ss^srfatižaža s Jajčjl konjak in Crema maršala ter j opozarja na novedošie velike partije Stekle-W raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino- ! n Re> f>orcefane, em«it!rifie kuhinjske posode \ec in drugi.	.	t5®) I najraziičaejših šip v ori^innlnin zabojih in
upletenih čeških steklenic
po najnižjih konkurenčnih cenah.
o Vsa	žQ e^iket^s rsvsra -
-ki poinilnici v Trstu-, katera dru<Sa leta, tudi Izios obdarovala naš
'.14 •	;
je, - kakor-še nsslČlcJ.;
DAROVI
Za .^ntjakobsko poc?r«.ii\iico < Šol. društva« | — dirtijejo; ob priliki poror]-:e Ivan Kauber 20 L, osiŠT^c- ;ker Tci-uaijci so sami za>ci 13 L, Just j v počeščetrje M. Prolcgove 20 L, Adolf
— Nabrala pri bo žičnici L 131.—; f . Ak»jzii T^h in Jo-žef Požar darovala v veseli družbi vsak oo L; skurpatf L 141.—.	_
U v ršiv.ci"	. i	—------ --- i	i	-
.ieii TOZ ni mogei udeUiit: večera 15 L Ker	d	^ dobrimi spri-
ni roožai ucieh^U cSaves^cve^a^ecera. ^^^	družma. Dobra hrana
in plsča. Fendico Šcorcoia 353, Villa Emiha.
39
Mm Rront In z\m plačujem ga Hip cenali
kun,
|S£>
J

dihu^eu« vider,
v^ric, kriov, dšvji^ ln	ssfcav^
^^a ^ h a^s ^ Trs!, Via C^ssf® BsHisa Bt. 1Q 99. nadst, vrata Sprejemajo se pošiijatve po pošti.
fflTHfirrTrgfffr"
P3 n
JI
Trst Piazza GaMffl šL
(prej Barriera)

se —___»—---------------
iamsfe Josip Ne^ode 10 L za podr. < dru-štez* pri Sv. Ivana. V časten spcsr.žn obletnice ©£©Uve smrti A. P. 10 L za imenov. podr tirnico,
G. Ferlan Lescnard iz Sv. Križa izročil za tri rriprodane bloke 303 L, v reftavraciji pri «» nabral 16 L, sam dodal še 1 L; 320 L. Vrlim nabiralcem gg. Gustinčič MUaau, Košuta Josipu in Fer lan Laonardu, kakor iucH vsem darovalcem srčna bvaia. — Učii^jstvo slovenske zassebne Soie tJarujo mest* cvetja pok. Mpriji Prelogovi 82 L. Učenec 5. h razreda daitrfe 5 L. Učenka 8. razreda faročila sa 1)4 bloka 148 L 50 st. Ket voSCilo obitelj P-ebecova restavracija vis-a-vis poctr.e v Št. Peiru na Krasu 50 L. Veseli Pa-drić&Dje nabrali na Sih-^strav večer v geetilni pri c Županu* 61 L, 5 dinarjev.
V Edinost §t. 307 z dne 28. XII. je bilo pomotoma javljeno, da je šentjakobski cerkovnik nabral zrw»ek 45 L v Čitalnici. Gfeislti bi se moralo: ŠeatfJcrjanski cerkovnik nabral v Čitabuci v IdriH 45 L. G.čna Gabrijela Miku-!uš iz Perme poslala za dva razprodana bloka 287 L. Ker so Pevmenčanje in Oslavci tako pridni, da ie blakov zmanjkalo, daruje g. Ivan Pavlin 25 L visti namen. Srčna hvala nabira-teljem kakor darovalcem.
Na družinskem Silvestrovem večeru pri g. C aha r i ji v Nabrežini 151 nabrali za domado podružn. Šol. društva* 125 L. Iskrena hvala! Nabrežinci, posnemajte!
c§ol3ki dan» v Idriji dne 6. jan. t. 1. je prinesel 1200 L, Zavedni Idriji kaikor tudi vrlim nabiralkam srčna hvala!
— Za fbožičnico* Ženski podr. «Šolske dr.* Pola Amalije Čok, Lonjer: po L 15: Ka-terina Štolfa; po L 10: A; po L 5: Fanji Bo-žičnik, Izak, Jerica, Čc.kovi, Mari?a Čok, Epple, Amalija, Anica Čokova, Hilarij Kariž; po L 4: Marija in Vanja; po L 3: Jos. Veselodolski, Až.; po L 2: Abraham, Čok Andrei, Čok, nečitljiv, Stanko Ćok, Marija; po L 1: Ant Pečar. Skupen. zn»9ek L 93,—.
Pok. g. M. Sancin, Boljunec: po L 7; Zobec; po L 5: Mrmi Resova, Gusti Treba«, N. N.; po L 2: Atojaij Res, Amalva Berce, Karolina žerjal, KoracHn Mar^ia, Maver, Petaros Karo^ Jina, Jco. Alberti, Sveta Mihelčič; po L 1: perini, Prečnlk, Zcbec, Kozina, N. N., Ota,
MLINSKI KAMNI, popolnoma novi, se prodajo. Na ogled v Tomaju št. 40^_40
LJ I ^B* If	"
riđ d až^ Š ^sEfc-
lastnega Isd^lka v vsakam sO©iya —	|
pap&ifta oprafts!© i^IIe, plsarsi^ an s^silii^©«
— ifias^ ¥xd šmnmmtovm 35 — Trsfi
(palača čdssi)
(87)	Telefon 34-34 bis
MLADENIČ želi znanja z gospodično do 25 let staro, s pre-mofTeivom ali 20 tisoč gotovine, Cerkvenik Janez, Plešivca pri Sežani.
41
OULEKl, novi, črna in rujava, se prodata. Kro-jacnica Kiirbisch, Via Ucžine 29, I.	42
RI6A z gospo danskim poslopjem, dobro upe-Ijano gostiina in raesarsiko obrtne, v lepem trgu >už. Štajerske, v bližini rudnika, se proda radi rodbinskih razmer. Josip Skaza, Velenje.	_
KLOPI za mizarje, obliči, žage, pile, klešče, žab niče, ključavnice, ključi, raznovrstni vijaki itd. Skladišče železa via Fabio Filzi 17.
42
TRTE Terre promisse, do 1 m dolgi grozdi, ter druge, za namizno grozdje in za vino, prodaja Josip Etrekelj Komen.	2259
KRASNO POSESTVO, oddaljeno % ure od Maribora, 17 oralov vinograda, velikanski sadonosnik, zelenjadni vrt, gosposko poslopje, viničarija, hlevi, vse v dobrem stanju, se proda skupno ali pa posamezne parcele s hišnimi poslopji. Stanovanje s 4 sobami takoj na razpolago. Natančnejše podatke daje g. dr. Rudolt Ravnik, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica št. 14/1.	2258
APNO živo se dobiva po konkurenčnih cenah vedno pri J. Wild v Nabrežini.	2261
OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani.	16
tri velike, moderne prt postaji Biuio - Nabrežina
se oddajo	672
Pojasnila daje uprava Edinosti.
KLAJNO APNO za živinorej'ce, strup za podgane, lisice in miši, se dobiva v lekarni v II. Bistrici.	78/2
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema samo še nekaj dni v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do
19. (Tudi ob nedeljah) _	2307
InseM
v
centrala 7h3?
OeliilfKa slovnica L 15,000.000 K mm L 5,100.000
Podružnice: Opatija, £adar, Dunaj.
AH Hran i zavodi: Jadranska Banka Saograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Saksar Ststs Saak. VALPARAISO: Sanso Yug©s!auo de CfeHe,
Izvršuje vse banica posle-

m hranilne knjižice in na tekoči račun -ter m obresti n 3 V/
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogoji!i, ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ===== Daje v najem varnssSns ^-sradals (safes)
Zavodovi uradi v Trstu:
Via Cassa dl Rifparmio stav. 5 — Via s. Mikold štev.
lElefon it. 1453, 1793,2675. llmm posluja eii 9.30 lio 12.38 ia oi 14.30 do iS.