Listek.                                                                 5 15
Cerkou, is vfeh shlaht ludi. ukupe sbrati inu perprauiti, de nega prou fpofna, zheftv, huali, na nega klizhe, moli, inu de nemu upraui pokorszhini fueiflu slufi. Satu Bug hozhe tako ozhitu poshtenu ukupe hovene inu sbrane tih ludi na tim fuetu imeiti, inu de ty eni, tim ludem imaio to celo beffedo Boshvo, to Postauo inu ta Euangeli, ozhitu prydigati, Inu te S. Sacramente diliti, koker od tiga fam Criflus Math: 28. gouori, kir praui htim Iogrom, Puidite ui tiakai inu vuzhite ufe ludi, inu nee kerftite v tim imeni tiga Ozheta, Synu inu S. Duha, Inu vuzhite nee dershati ule tu, kar fem ieft uom fapouedal. i. t. d. Na robu so opazke, tako n pr. na prvi strani: Pousod per kerfzhenikih, ufcrizhy fufeb uti Cerqui, fe imaio prou poshtenu inu per  redu rounati inu dershati.   I,  Cor.   14.
Na drugem listu je :
Ceremonie ali nekar ueliku moraio   uti  Cerqui biti.
Od tiga perviga shtuka, kir hti Cerkouni Ordningi nerpoprei slishi, kateriga ie narbule potreba, tu ie od tiga uuka.
Druga stran  66. lista:
TA DRVGI DELL TE CERKOVNE ORDNINGE OD TIGA PRIDIGARSTVA, KATIRI
IN KOku ty Pridigary, Paflyri inu Farmoftri, le imaio fhegnati inu htimu Pridigarftuu odlozhiti ino postauiti.
List 81.:
SAKAI INV SA KAKOVIH VRSHAHOV INV RIZHI VOLO,   SE TA PAPESHKA ISPAzhe-na   Masha   pousod   utim   Kershanflui   ima   doli   poflauiti   inu   diati   inu   na meistu, ta   Vezherya Criftufeua,  tu   prau za   obhaylu    gori narediti inu poflauiti.
List   100. TA KRATKI VVIRTEMBERSKI   CATEHISMVS. (Obseza razne dele).
List 117. Ordninga, koku se imaio gmain lytanie, tu ie, molytue inu proshne kadar ta Cerkou ukupe pryde   dershati  inu dopernashati.
130. Ordninga, koku se ty Sakoniki   imaio poklyzati inu porozhiti.
138. Ena druga predgovor oli kratka pridiga od tiga sakona  .  .  .
163.  Ordninga od tiga pogreba.
172. Register zhes leto cerkovno ordningo, od ufeh Shtukou inu Ar-ticulou, kir vletih Bukuah stoye.  (Obseza  3  liste).
Rabi torej za č ¦=¦ zh, za š = sh, za z = sh, zh, f, ch; za s in z se J in s vedno zamenjujeta, n, r, l niso nikdar mehčani; za pronom. nje se piše nee.
Knjiga ima obliko velike osmerke, je lepo in močno v usnj e vezana, s podobo Križanega na prvi strani platnic in ima zlato  obrezo.
Fr.   Vidic.
Prešernovega soneta nemški prevod. — Od barona Pina, bivšega ministra, bivajočega sedaj v Velikovcu na Koroškem, smo dobili prevod Prešernovega soneta   »Memento mori«   s temi vrsticami vred:
Slavno uredništvo!
Opazil sem, da se v »Zvonu« (v ,listku') včasih natisnejo nemški prevodi pesni   odličnih   slovenskih   pesnikov.    To mi   daje  pogum,  da Vam
5i6
Listek.
pošljem svojo prestavo Prešernovega »Memento mori!*, ki se mi zdi po sebno lep, in si Vas usojam prositi, da jo sprejmete v svoj cenjeni list, če bi se Vam  zdela tiska vredna.
Ker sem popolnoma oslepel,  sem   primoran   se   posluževati   tuje roke v pismu, kar mi blagovolite prijazno oprostiti! Z odličnim spoštovanjem
najvdanejši Feliks Baron Pino, m. p. Prevod se glasi:
Memento mori
Nur eine Spanne Zeit umfasst das Sein, Des Grabes Thor ist offen Tag und Nacht, Viel Freunde scharrte uns  der Spaten ein, Doch hat kein Buch uns je das Wann gebracht.
Mit Haufen Goldes   kauft   man nicht Freund Hein, Ein glatt Gesicht schiitzt nicht vor seiner Macht; * Des Lebens Dieb dringt jederzeit herein, Trotz siissen Sangs, ob auch die Freud' uns lacht.
Wer an der Welt allein verblendet  bangt, Sich von  Vergniigen zu Vergntigen drangt, Er denk': Es reifet schnell des Todes Saat.
Es ruft uns heute zu im Leichenstaat
So mancher, der noch gestern Lieder sang,
»Memonto mori!«  mit Posaunenklang.
Prešernovih štirih nemških sonetov slovenski prevod.
Pevčeva   tožba. I.
Et Getico scripsi sermone libellum. O vi d.
Dasi je rimskih bil Kamčn ljubimcu Progon — za pesmi žalostna nagrada, Vendar mu vspela petja ni odvada, Izviti ni se mogel muz  obimcu.
Tak' tujščina je omilila Rimcu, Da v glasih, ki jih ni poznal iz mlada, Da v Getskih glasih svojo bol razklada Na bregu Istra Scitom v srhkem imeu.
Dasi ne prid'je pesem mi domača, Zavist le, slepo mržnjo na-me zvrača, Vendar zastonj se trudim  za odvado;
Tedaj začel sem  po njegovem vzgledi
Izražati bolest sred v besedi,
K' je mati ni sadila v srce  mlado. —