4&. številka._^ Ljubljana, 27. novembra. II. leto 1874. Slovenski Tednik. Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja vsak petek. List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-I gld. 40 kr., — Posamezni list velja 6 soldov. jj karni“ v Tavčir-jevi hiši „Hotel Europa.“ Domače stvari. — (Iz Vipavske doline) se nam piše 23. nov.: „Dolgo smo se premagovali in molčali, a kar je preveč je tudi preveč. Stari kmetje se ne spominjajo, da bi še kedaj davkarije ljudstvo tako pritiskale, kikor sedaj. Srce se človeku trga, slišati mile tožbe ubogega prebivalstva št. Vidske občine. Gospodarji, ki so imeli o srednjih letinah v enem vinogradu po 50—60 kviačev vina, nesli so ga letos v enem brentaču domov. Pridelali nijso niti polovice tega, kar so v obdelovanje zemljišča potrošili. Ziaj pa, kje denar za prihodnje obdelovanje vzeti, kje za obleko, kje za živež in vsa druga odraj- tovila? — Ce bode hotela davkarija naprej tako uganjati, bode morala celi št. Vid, iz-vzemši 3—4 hiše, prodati na rubežni, ker moramo pomisliti, kje da je še mesec oktober 1875, v katerega pri nas kmet vse svoje nade stavi. Če bi se zaostali stari davki s tako sitnostjo izterjevali, naj bi uže bilo; a izterjuje se ne le noveje, ampak še celo naprej do novega leta. Neusmiljenost tega postopanja se tudi iz te okoljščine razvidi, da to brezobzirno izterjevanje, se nij še le oktobra meseca — po tergatvi, — ampak uže septembra pričelo, ko vsakdo ve, da o taistem času pri nas kmet ni krajcarja ne vidi. Slišalo se je cclo, da so kmetje uže v Vipavi bili, ko je davkarski uradnik sc žandarmi eksekvirat prišel, in bili pripravljeni prccej plačati, a mogočnež nij hotel o o tem nič slišati, ter možko korakal naprej; zakaj? — si lehko dragi čitatelj sam misli. Tako so sredi trgatve enemu najboljših kmatov na Slapu hotsli vzeti konje, ko jih najnujnejše potrebuje in pri katerem • nij o plačilu dvombe. Denes ob 7. uri zjutraj je kmet iz Vrabč v Vipavo tekel plačat, a tja prišedši, mu v njegovo osupnenje povedo, da je sam davkar se žandarmi uže v nedeljo popo-ludne na Vrabče odšel. Taka brezobzirnost nij bila niti pri nekdanjih oskrbnikih graščin v navadi, dasi-ravno nijsmo imeli še sreče, blagoslova „svo-bode in kulture" uživati. Tudi sicer nijsmo bili pri sodniji, kjer imamo tudi dosta opraviti, nikoli primorani tako zoperno vedenje proti strankam opazovati, kakor pri davkariji. Mi vendar upamo, da deželna vlada ne ve o naši strašni revi; naj bode s tem opozorjena in naj, stvar preiskavši, da našim davkarjam ukaze, kakor treba humanui viadi“ ! — (Zidanje železnic.) Dunajski list „Neues Wiener Tagblatt“ od 22. t. m. piše pod rubriko: „der kleine Actioniir“ mali članek, kateri je najboljši zagovor za zidanje naših železnic. Glasi se: „Pred nekaj dnevi smo poročali o prihodu več deputacij zavoljo zidanj raznih železnic. Denes so te deputacije našle svoje nadaljevanje v celi množici peticij, katere so občine, industrijalci in trgovci iz vseh delov države na državni zbor poslali. Te izjave, ki nijso niti po interesih, niti po številu osamele, dokazujejo jasno, da ne kliče tukaj „lokalno domoljubje ali samopridna korist“ po zidanji železnic, temuč da je vzajemnost vseh interesov, katera vedno in neizogibno le v zidanji, to se ve da, pametnem in principijalnem zidanji železnic vidi edini pripomoček, pridobiluej delavnosti v državi trajno na noge pomagati. Vsi ugovori ozkosrčne finančne modrosti ne morejo pravca tega aksioma podreti, in vsako polovično obziranje na to in 6no ne more zavirati, da le železniško zidanje skoro vse vodotoke gospodarstvenega življenja naliva in hrani, in s tem vse go-spodarstveno življenje v državi varuje za-spanja in smrti. — (Iz Št. J ar n e ja) na Dolenjskem se „Slov. Učitelju“ piše, da so se bili tam zbrali učitelji k shodu, v katerem so se izrekli proti dr. Zarnikovi interpelaciji, torej za germanizacijo. — Bomo pomnili te vrle može in patrijote! — (Iz št. Jakobškefare) v Ljubljani nam piše meščan: „Nobene stvari po večini revni prebivalci št. Jakobške fare ne pogrešamo bolj, naj bode uže suša ali mraz, kakor vode. Razen vodotoka pri cerkvi sv. Florijana, ki je pa uže pred mesecem usahnil nemarno nobenega javnega vodnjaka, iz katerega bi mogli dobivati vode. Imeli smo nekdaj na št Jakobskem trgu vodnjak, ali ko so Marijino znamenje stavili so ga zasuli brez da bi drugega postavili. Kdaj bode vendar mestni magistrat, in g. župan Lascban se tudi nekoliko na naše predmestje oziral? Kaj mi ne plačujemo davkov za mestno kaso ? — (N e m š k u t a r s k i u č i t e 1 j i) in vladne kreature mej kranjskim učiteljstvom, kolikor je strašljivega in kupljivega, baje nabirajo podpisa na nekovo nezaupnico ali „protest“ ali kaj, dr Zarniku zarad znane njegove interpelacije proti ponemčevanju. Kdo se bo zmenil za izjave ijudij, ki bodo pojutrajšnjem svoje prepričanje preoblekli, če nova vlada pride? Sicer je nov dokaz, kako renegati ia politični brezznačajniki v Ljubljani terorizirajo učitelje na deželi, ki imajo premalo moštva in samostojnosti. — (Iz Gorice) se nam piše : „29. t. m. bode imelo polit, društvo „Soča“ svoj občni zbor z jako važnim dnevnim redom: 1. Peticija do misterstva, da se precej začne iz-peljavati postava zarad zemljiških knjig. 2. Resolucija, da se društvo popolnem vjema s peticijo za predelsko železnico, ki se zdaj podpisuje na Goriškem in da se nadja, da slovanski, posebno pa slovenski poslanci ne bodo nasprotovali tej črti, od katere zavisi blagostanje slovanskega naroda na Goriškem. 3. Govor o splošnem političnem stanji s posebnim ozirom na naše domače razmere in posvet glede bodočega stanja društva „Soča“. 4. Nasvet in predlogi družabnikov. — (Iz Kranja) se poroča, da je bil lepi umetni mlin Jugovičev z novozidano hižo in magazinom na železnici prodan za malo ceno 60.000 g!d. — (Dolenjska železnica) Kakor smo iz prav zanesljivega vira pozvedeli, je prišlo predvčeranjem več inženirjev od c. kr. generalne inšpekcije na Dolenjsko, da pregledajo trasiranje za dolenjsko železnico. Iz tega se da sklepati, da je stvar resna, da se dolenjska železnica vendar ne bode dolgo odlašala. Velik pomen dolenjske železnice, tolikanj za jako obubožano deželo kakor za glavno naše mesto Ljubljana pač vsak iz-previdi, kdor nij slep. Pri tej priliki hočemo omeniti, da tako uže zidana gorenjska železnica, kakor zdaj upana dolenjska in projektirana loška železnica so inicijativno delo dozdanje, sedaj razpuščene trgovinske zbornice, katera je neprenehoma za nje delala. Pridržujemo si o tem še več pisati. Uže denes pak hočemo omeniti, da, kakor pokojni ljubljanski župan Hradecky zarad osušenja ljubljanskega močvirja, tako si je sedaj razpuščena trgovinska zbornica še v večji meri najlepši spomenik postavila z ozirom na kranjske železnice. In mi pričakujemo z gotovostjo, da bodo izprevidni in razumni volilci zbornice pri novih volitvah najboljši odgovor dali na razpuščenje z vo-litvijo narodnih kandidatov. Naša splošna mizerija na gospodarstvenem polji vedno bolj prepričanje v vseh krepi, da ti „Ritter von §§“ ne samo nič k materijalnemu razvoju nijso doprinesli, nego dostikrat ga še zavirali. — (Gledenove ceste ljubljanske) od mesarskega mostu do južnega kolodvora Srez podrto hišo Urbasovo nam piše Dolenec iz bližine ljubljanske, odgovarjaje št. Jakobskemu meščanu, ki je v številki od zadnje srede izgovarjal se proti tej novi cesti, — in trdi, da bi za vse Dolenjce ki vozijo na južni kolodvor ta cesta jako ugodna bila in gotovo tudi za mestni promet, ker bi se ne bilo treba v tesnih ulicah ogibati na pr. voz z deskami, prešiči itd. — (Priznanje.) Kranjska kmetijska družba je g. Blažetu Pernišeku, narodnemu učitelju v Ljutomeru, izrekla priznanje in zahvalo za njegovo kmetijsko predavanje kmetom v Radečah o času šolskih počitnic. Spodbuda za druge! — (Imenovanje.) Gg. Fr. Vi š n i k ar in Jul. Polec sta imenovana za avskultanta za Kranjsko. — (Policaji ljubljanski.) Piše se nam: „Ko sem šel po zvezdi, vidim nekega kmetskega, a čedno napravljenega mladega človeka, kateri je malo glasno pel. Za njim vidim nekega policaja hitro priti. Ko policaj kmeta dojde, sta nekaj govorila in nazadnje pelje policaj kmeta soboj. Jaz grem naprej in ko pridem do kazine, slišim neko vpitje, obrnem se, in vidim, da se kmet za steber svetilnice nasproti Strekerja drži in da ga policaj se silo proč vleče. Grem bliže, bolj na tanko pogledat. Ko pridem tja, vidim uže oba na tleh ležati in se ruvati. Kmet je rekel: „saj nijsem nič tacega naredil, da bi me vi tepli; saj grem sam rad not’“. Potem sta se postavila na noge, pa zopet pala. Tako sta se precej dolgo časa tepla. — Potem vzame policaj verigo in hoče pijanega kmeta ukleniti, a zopet sta se začela za verigo tepsti. Pijanec prime policaja za žep, ter mu pretrga suknjo, a se da ukleniti. A brž sta se začela zopet ruvati. Slednjič pokliče policaj necega postrežčeka na pomoč, a tega pijanec v roko ugrizne. Zdaj prime policaj pijanca za lase in ga lasi, tako, da mu pest las izpuli, in se na glavi kri prikaže. Tako ga do Pesijaka privleče. Tu pride drugi policaj; zdajci pijanca vržeta na tla, ga za lase prime in tolče z glavo ob tlak. — Ljudje so se začeli groziti in mr- mrati. Potem primeta oba policaja pijanca in ga vlečeta eden za roko drugi za lase do frančiškanskega mosta, kjer se jima pa pijanec zopet v bran postavi, ter oba policaja od sebe zrine, potem prime enega policaja za suknjo in ker neČe izpustiti, ga drugi policaj toliko časa z nožnico od sablje po roki tolče, da je izpustil. Ko neka ženska policaja svari, da naj nikar tako z njim ne ravnajo, odgovori eden policaj: „prebodel bom hudiča, pojte pa še vi ž njim." Crez nekaj časa pride še drugi bolj majhen policaj. Ker nij pijanec rad šel, ga primeta dva policaja za noge, eden za roko in četrti policaj za ovratje, in tako ga cefrajo po špitalskih ulicah. Pijanec je zmirom bolj plav v obraz prihajal, srajca na trebuhu je bila uže krvava in jaz sem rekel svojemu sosedu: „za-dušili ga bodo.“ Ko pridejo do konca ulice, rečem jaz neitemu policaju: „saj je uže mrtev“. Policaji se ustrašijo, položijo pijanca na tla, in gledalci zaženo hrup: „mrtev je“. Potem so ga nesli na rotovž. Ali je prišel k sebi ali ne, ne vem. Komentar naj si vsak sam dela.“ — (Najden mrlič.) Sodnijski brič Anton Cešnik v Omomlji je šel 16. t. m. iz Črnomlja v občine Vinice, Preloka in Bo-jance — rubit zavoljo zastarelih davkov. Ker ga nij bilo domov, šla ga je patrolja iskat in našli so ga blizu Bojane mrtvega. Preiskavanje se je zavoljo tega začelo. Sum je, da je ubit. * (A k t a koncilatridentinskega.) Hrvatski „Obzor“ prinaža vest, ki bode vso učeno Evropo zanimala. V ^narodni tiskarni" Zagrebški, namreč so izšli (najbrž pod pokroviteljstvom Strosmajerjevim) slavnega patra Theinerja, bivšega arkivarja tajnega papeževega vatikanskega arkiva, akti o tridentinskem koncilu. Knjiga ima dva zvezka po 90 pol v velicem kvartu in velja v Fiedlerjev knjigarni v Zagrebu 40 gl. srebra. Ali bodo razni jezuitje srditi in jezni, ki so tolikanj rovali proti izdanji teh važnih aktov. — (Iz Gorice) se nam piše: Pri nas so tatvine prav na dnevnem redu; nij ga dneva, da ne bi imeli kake tatvine. Sredo po noči so tolovaji ulomili v cerkev na „pla-čuti“ (piazutta) in so mater božjo oropali, vse kar je bilo kaj vredno, so ti predrzneži odnesli. Ali nij to sramota za Gorico in mestni magistrat? — (Nesreča vsled stave.) Viški vasi blizu Ljubljane je štamcar France Rak-telj stavil, da se zna v 14 sežnjev globok vodnjak po taki vrvi spustiti, ki je z milom (ali žajfo) namazana. Poskušal je, ali zdrsnilo mu je in padel je v globočino, ter se precej ubil. — (Iz Gorice) se nam piše: „Učiteljsko poskušnjo je delalo letos 7 slovenskih učiteljev, mej katerimi so dobili spričevalo IIT, vrste 4, trije pa so pali. Oglasilo se je bilo baje mnogo slovenskih učiteljev za to pre-skušnjo, mej njimi celo učitelji, kateri imajo vže večletno prakso, a dosledna (?) naša izp. k< misija vrnila jim je prošnje, „da morajo delati po novem izpit11. Delal je preskuš-njo tudi kaplan V., kateri zaradi preganjanja <.d duhovrnstv« potegne jo učiteljevat baje v Ljuiimei na Stajeisko. Prav je, vsaj jezuiti ne bodo imeli več moČij do njega! — Na učiteljskem izobraževališči je letos v vseh razredih 18 Slovencev in 11 Italijanov, kar je glede na zdajšnje manjkanje učiteljev ubogo malo. Učitelji na tem zavodu so isti kakor vlani.“ — (Neroden lovec.) V št. Lenartu v lavantinski dolini so imeli lov, na katerem se je trgovinski pomočnik Josip Majerhof iz nerodnosti pri ravnanji s puško sam ustrelil. — (Živinska kuga) v Sodražici in Podklancu v kočevskem pol. okraji je ponehala in je nadležne zapirice teh vasij konec. — (Iz Gorice) se piše: „V Seitzovej tiskarni je pred nekimi dnevi izšlo na svitlo letno sporočilo c. kr. poskušne svilorej-ske šole v Gorici za 1873. leto. Pisatelj omenjenega sporočila in ravnatelj onega zavoda g. Balle omenja tu na kratko delovanje zavoda v 1873. letu, in pravi, da je c. kr. ministerstvo poljedeljstva naročilo to sporočilo izdati nemški in laški, (zakaj ne tudi slovenski?), ter poslati onim naročnikom „Oe8terreichischen Seidenbauzeitung“, kot nagrado za neposlane številke tega lista leta 1872; omenja tudi razstavo dunajsko, na katerej je ustav bil obdarjen za izpostavljene predmete od mejnarodnega sodstva z napredovalno svetinjo. — Potem razpravlja študije o boleznih sviloprejke, o koristih slednje itd. Posebna pozornost se je obračala dremavici sviloprejk, kajti slednja največ škoduje in uničuje svilorejo, sploh je razprava o tej bolezni najzanimiveja v celej knjig“i. — (Izpod Begunj si c e) na Gorenjskem se nam piše: „Kakor povsod, tako tudi našo okolico pokriva bela snežena odeja. Nepričakovano je jelo snežiti dne 12. t. m.: isto je še toliko bolj sitno za naše kmetovalce, ker si nijso utegnili stelje napraviti, kajti imeli so ravno s spravljanjem surovine opraviti in sedaj nema večina celo nič nastelje. Letina pri nas je bila jako dobra. Pridelki vsi, razen krompirja, bili so taki, da ljudje ne pomnijo enakih. Pa saj je prav, bodo ubogi kmetje vsaj velike davke lažje plačali". — (Obesil se.) Piše se nam: „18. t. m. poptfludne se je Stefan Snoj, premožen posestnik iz Nadgorice, št. 25, 42 let star, v hosti nad cesto pri Gameljnib, (blizu Ljubljane) — obesil. — Pravijo, da ga je vsak mesec taka neumnost prijela, da je bil ves zmešan, — torej je tu samomor iz blaznosti". — (Kmetijska družba) je prodajala 12. t. m. v Krškem, 14. pak v Kranji bike in telice muriškega in pinčgavskega plemena, da se tako živinoreja zboljša in požlahtni. — (Semnji), ki so bili prepovedani zarad živinske kuge v Krškem, Mokronogu in Radečah smejo zdaj biti. V Kočevji pak še ne smejo biti. — (Iz ljutomerskih goric) se nam piše: „Prerana zima nas je neprijetno izne-nadila. Imamo uže en čevelj debelo snega in mraza 5—6°, tudi 7°. V prejšnjih letih smo še živino o tem času pasli. Prerana zima tudi kupčevalcev za našo sladko kapljico ne bode k nam mikala; vino bode vsled tega v ceni padalo, in žep, kateri je uže sedaj prazen, bode čisto zamrznil. Kakor se je egiptovskemu Jožefu sanjalo, napoveduje se nam 7 slokih krav in 7 slabih let, namreč v zadevi penezev, katerih jako primanjkuje, da je živež, zlato žito prav po ceni. — — (V Hajdini) poleg Ptuja se je zidala (za 20.000 gld.) in posvečevala od mariborskega škofa 15. t. m. nova cerkev. — (Zamet na karlovško -reški železnici.) Iz Reke se nam 17. novembra piše: „V noči od 12. do 13. t. m. je mej Fu žinami in Plašim v županiji rečki od 4 črev. do 3 sežnje visoko sneg pal in je valed tega promet na Karlovško-reški železnici zapit. Reški poštni vlak od 13. t. m. je blizu Zlo-bina v snegu obtičal in je vzprkos 5 maši-nam, katere so iz Reke na pomoč hitele, da progo od snega očiste, do dtnes še nij mogoče bilo, promet nadaljevati in dotične železniške potnike od 13. t. m., kateri so z ve-licimi težavami vendar do male vasi Ziobin prišli, od „sibirskega prognanstva" osvobo-boditi. Razen tega je tudi tako huda zima, da je eden delavcev, ki na železnici sneg kidajo, zmrznil, a nekemu drugemu je malo manjkalo, da nij šel za svojim nesrečnim to-varišem“. — (Izpod Šmarne g o r e) se poroča : V nedeljo 22. t. m. ob 7. zvečer je hlapec And. Malenšek iz Tacna na potu mej Koširjem in Tacnom zabodel z nožem Ježarje-vega hlapca N., tako da mu je dve rani na hrbet in tri na leve prsi navdal. Uzrok se ne ve. Ranjenec je prinesen v ljubljansko bolnico. — (V C el ji) je bilo 20. t. m. porotno obravnavanje proti 18 letnemu tkalskemu pomočniku Matevžu Hanžekoviču, ki je bil zatožen, da je 16. avgusta t. 1., zahteval od 12 letnega pekovskega sina Edvaida Ceha na cesti denarja; in ker se je fant branil denar dati, ga je popadel za prsi, odprl mu prste na leve j roci, ter si prisvojil tako z nasilnim načiuom znesek 2 gld. 10 kr. a 5 žemelj. Državni pravnik je priporočal porotnikom vestno odgovarjati na prsdložcna vprašanja, zagovornik pa zanikal prisilstvo v tem oziru, da se je vzel denar in žemlje. Porotniki so izrekli na vsa vprašanja po predsedniku svojem dr. Gregoriču iz Ptuja, da je toženec kriv a vsled tega je sodnija obsodila zatoženca, zaradi ropa glede na mnoge olajšajoče razmere, k 3 letnemu, težkemu zaporu. — (Rojanska čitalnica) naznani vsem čestitim udom in rodoljubom, da se je ustanovil pravilni dramatični odsek. Voljeni za ta odsek so gg. : D. Kurent, Trček in H. Sancin. Predstavljale se bodo redno vsako drugo nedeljo dram. igre. — Prva predstava bode 19 novembra z veselo igro „Eno uro doktor1', — in druga 13. decembra t. 1. z igro v 1 dejanju, „Brati ne znau in z burko v 3 prizorih „Nevem“. Neudje plačajo vstopnino. — — (Na smrt obsojen) je bil 25. nov. v Celji Anton Žerak iz spodnje Kostrivnice, ker je svoji ženi z arzenikom zavdal. — (Živinska kuga.) O 4. septembra do 23. novembra je na Kranjskem 7 goved cerknilo, 27 je bilo bolnih ubitih in 167 sumljivih ubitih. Zdaj so kužne le še vasi Ru-narsko pri Logatci, ter Gora in Sušje, okr. glav. Kočevsko. — (Iz Dolenjskega) nam dohaja pritožba, da zdaj črez mejo iz Hrvatskega, kjer je še živinska kuga, po vseh potih in stezah ( črez Gorjance živino v kranjske mesnice gonijo in je tako vedna nevarnost, da se tu in tam zopet kuga prikaže. To je tem lažje, ker kordon straži zdaj le reko Krko, ne pa hrvatske meje. Politični razgled. Notranje dežele. Seja tlrša-vnega zbora od 19. nov. je bila tajna. Sklenilo se je sodniji dovoliti, da privatno tožbo začne proti poslancema Schonererju in Schofflu. — V odbor za posvetovanje o istersbh gruntnih knjigah so voljeni: dr. Vitezič WinUer, Vidulich, Porenta, Zaillner, Dttmberger, Dinstl, grof Bonda in dr. Verešiiinski. Nadvojvoda Karl Vertlinand, strijc cesarjev je 20. nov. v 56 leta svoje starosti umrl. O preustrojstvn politične uprave je izpregovoril v državnem zboru poslanec Gtillerich in videti je, da bode ta važna stvar tudi do izvrševanja prišla. Da bi le pri reševanji tega vprašanja liberalci zares liberalci bili in narejali dotično postavo v smislu svobodnosfne avtonomije občine in v smislu odstranjenja prepolicaj-skega in birokratičnega duha, ki je vladal dozdaj pri naših c. kr. političnih okrajnih glavarstvih, in deželnih vladah. In te dve oblasti sta res reforme potrebni, katera bi bila tudi od nas z veseljem pozdravljana, — ako bi bili od Nemcev vajeni druzih političnih „reform“, nego tacih ki nemško hegemonijo nad Slovani utrjujejo. Hrvatski sabor bode v sredi prihodnjega meseca za nekoliko časa zopet sešel se, da sklene proračun za 1875 leto in nekatere menj važne postave. V državnem *boru je vlada predložila svoje načrte o železnicah, a o naših železnicah ni še sluha. Minister Banhans je namreč, odgovarjajoč več interpelacijam, rekel, da so finance države take, da novih želenih železnic nij mogoče precej zidati. Obetal je, da bode vlada prihodnje leto predložila program in sistemo, katere železnice se morajo še zidati. Zdaj pak vlada daje uže 50 milijonov za železnice. Da železnice državi tudi neso in davkovsko moč povzdigujejo, to minister menj pomisli. Skoro vsi časopisi tudi usta-voverni so z njim nezadovoljni. „Deut-sche Ztg.u pravi: „Vlada nič ne stori, da bi pomagala občno slabo gospodarsko stanje odpraviti i državni zbor (kjer imajo ustavoverni Nemci večino) pak vladi pomaga — nič delati.“ Vnanje države. Srbska narodna skupščina seje v soboto s prestolnim govorom odprla v katerem knez Milan omenja svojih shodov v Carigradu z rumunskim vladarjem, in z vladarji in državniki velevlasti, iz česar bode za Srbijo korist izrasla. Knez obeta več predlog in skupščini na svobodo stavlja v liberalnem smislu ustavo prenarediti. Iz Peterburga se javlja, da ruski proračun za leto 1875 kaže mnogo več dohodkov nego razhodkov, kakor pak se je pričakovalo, ter da konstatira ugodno finau-cijalno stanje. Torej samo Rusija se pohvali, da ima mošnjo polno. Od drugod prihajajo samo tožbe. — Ponavlja se, da so vse govqrice o nzarotahu popolnem izmišljene. Iz Čmegore se brzojavlja, da preiskovalna komisija o pokolju v Podgorici še sedaj nij nikakovega resultata dala. Vsi udeleženci taje ubijstvo. Turško sodišče (po koranu) ne pripušča krščanskih prič, krivci iščejo le Turke za priče. Zopet jasen dokaz turške nepravde. O Španjskih zadevah prihajajo zopet nevesela poročila preko Pariza. Vladna vojska po svoji zmagi nij nič storila in tako je mogoče, da je res kar se brzojavlja: Kar-listi so se polastili zopet svojih prejšnjih pozicij na meji. Gospodarske stvari. Čebelarstvo. (Spisuje Blaže Pemišek.) (Dalje.) Premnogi trdč, da je od tistih čebel največ dobička, katere imajo nazmerno prav veiiko medil, a to nij istina, kajti panjevi, v katerih je v primeru s številom čebel preveč medu imajo premalo prostora za zalego ter se mora manjšati število Čebel — in sicer hitro. — Take panjeve prav rade in tudi lehko napadajo roparice, ker jih vabi močni duh obilnega medu, čebel pa je le malo, da bi odganjale nevabljenje požrešne goste svoje. Ako je v panji razmerno premalo čebel, pou-žijo črcz zimo prav veliko medu, da jim je gorkeje. Najboljši panjevi so torej tisti, kateri so glede medu srednje težki, ter imajo poprek po 10 do 15 kilogramov, toje, po 20 — 30 funtov medu in so jako živaldnati. Polaga naj se čebelam uže v septembru in sicer tako, da se jemlj6 satki bogatih panjev s pokritimi medenimi celicami ter se zamenjavajo s praznimi satki revniših panjev. Ponavljajoč pravim, da 8 pokritimi satki naj se polaga, kajti nepokriti mčd se skisa ter uzročuje čebelam drisko. Tako polaganje pa je mogoče zopet le z Dzirzonovimi panjevi! Cebelno prezimovanje od zač. novembra do konca fsbruvarija naj se oskrbuje na ta-cem prostoru, kjer se najmenje preminja toplina; kajti večja toplota mika prezgodaj iz panja čebele in prerano začenjajo zadelavati zalego; ako je pa premrzlo, použijo preveč medil, da jim je topleje. Ako so panjeve stene, na primer od slame in po 2 palca debele, mogo prezimovati tudi zunaj, le daje žrelo le na pol zaprto, posebno ako so še sč slamo pezdirje je (doradi mišij) prav dobro opažene in ako so panjevi polni. Suhe kleti 8 6 ston. R toplote so jako ugodne za čebelno prezimovanje, V občutljivej zimi in o velikej vročini čebele jako šume (brenče,) da bi se ali segrele, ali pa ohladile. Preživaldnatim panje-vom je poleti kmalu prevroče, tacim treba vzeti preobilo satovje. Miganje s habicami (perutami) znani, da so čebele ali vesele, ali pa so boječe. To veselje izražajo pod žrelom na pr., ta čas ko pridejo v novi panj in imajo matico pri sebi. Ako leže čebele pred žrelom lene, znači ta prikazen, da jim je prevroče. Ako je zunaj 25 stopinj toplote; v panji pa je za 4 stopinje toplote gorkeje, ki se pa o rojenji vzviša nad 30 stopinj. Ako je zunaj pa — 15 stopiuj mraza, v panji da ga je le — 5 stopinj, in v tej temperaturi so čebele uže na pol drevene in skoro uže ne mogo šumeti. Ako je panj od pretenkih desak, izhaja skozi nje preveč vlage, ki se zunaj spreminja v roso; v tacik panjevih so čebele žejne. Cim menje kedo moti po zimi čebele z ropotanjem, tim menje použijč. V decembru in januarji ga porabijo po funtu v enem panji, pred in pozneje ga potrebujo več. (Dalje prih.) Razne stvari. * (Glasovitega magjarskega razbojnika) Eosza Sandorja, ki je bil na smrt obsojen, pomilostil je cesar na dosmrtno ječo. * (Svoboda v Angliji.) Nemšk dopisnik pripoveduje, da je pred 20 leti pri-šedši v London hotel se prepričati ali je res tam beseda prosta in je tedaj rekel enemu policaju na ulici: »republika je najboljša za Angleško.“ V drugi monarhični državi bi ga bil policaj precej zaprl, a angleški policaj je hladnokrvno odgovoril: „o, republika je prav dobra ženska" (a good vvoman) in je naprej šel. * (Na Reki) in v Primorji epidemično razsajajo kozč kakor lani pri nas. * (Vina) je dunajsko mesto, kakor je iz zapiskov na mitnicah razvidno, leta 1873 izpilo 561.579 veder in 52.000 mošta, a 1,610.000 veder piva! * (liop na železnici.) Blizu Toronte v Kanadi so prepadli roparji ekspresni vagon, ter ukradli iz niega 150.000 dolarjev. E »-parji so bili še zvezali uradnike, potem so pa pobegmii z ropom. * (Nesreča.) Iz Pariza se poroča, da je v St. Denisu razpočila in razletela so fabrika na smodnik in se je strašna škoda naredila. * (Sodje iz papirja). V Wasching-tonu je bila nedavno razpisana cena na iznajdbo, kako je namreč moč izgotovljati [iz papirja sodove, k razpošiljanju sladkorja, sadja, apna in moke itd. v ladijah. Pri iz-gotovljevanji teh sodov rabijo debel papir, ki se vlepi, potem močno lisuje, da je prav trd. Dela se pa od sluine papir. Sodovi so valjarsti, ter ne zaujemljejo toliko prostora pomerno, kakor navadni sodovi in so tudi k razpošiljatvi v daljne kraje priprav-nejši. Tehtajo manje, o polovico, nego leseni soduvi, so dalje ceneji in trajajoči. — (Pogreb nadvojvode) Karla Ferdinanda je bil 23. t. m. sijajen. Dvor in in naj višje plemstvo so se udeležili. * (Ruska carica) pride te dni na Francosko. Nemci se uže boje, da bi ta ne bil en košček francosko-ruske prihodnje politične zveze. * (Star grešnik.) Dva in sedemdesetletni lastnik inkasovne kupčije H. Helzl na Dunaji, ki je posilno oskrunil 12letnega dekleta, ter na ta način zakrivil dekletovo smrt, je obtožen zaradi zločina posilne oskrunitve, in predlagana kazen se glasi na 10—20 tet težkega zapora. * (Morilec jud B’reud), ki je na železnici v vagonu mej vožnjo zaklal svojega spečega sopotnika fabrikanta Katscherja in mu potem denar vzel, ter utekel, (kakor smo ob svojem času povedali), je pri porotnem sodišči v Olomucu na Moravskem obsojen na smrt na vešalih. Obsojenec je svoje črno dejanje sam obstal in rekel, da ko bi Katscherja ne bilo, bil bi kacega druzega oropal, ker nij imel zaslužka. * (Potop.) Na kalabriski obali pri Mes-sini je utonila laška ladija in vsi ljudje, k« so na njej bili. Tudi neka amerikanska ladija se je potopila, samo kapitan in dva po-morščeka sta rešena. Avstrijska ladija „Saida“ je obtičala v pesku na obali, in izgubila enega moža. Korveta „Frundsberg“ je šla pomagat v Messino in ladijo rešit. * (Najden zaklad.) Pri kopanji novega kanala hišnega v nekej ulici na Dunaji so delavci izkopali z železom okovano skrinjo, ki je bila od debelega dubovega lesa. Ko je odpro, so našli v njej 3000 gold. v srebru z prejšnjega stoletja in mnogo srebrnine, kakor sklede srebrne, žlice, čaše itd. * (Nesreča na železnici.) Na Italijanskem mej Bolonjo in Aukouo je 14. t. m. trčil železuični vlak na druzega, ki je bil v snegu obtičal z veliko silo. Več ljudij je bilo ranjenih, eden je ubit. Od kraja je bila celo govorica poknila, da je 50 ljudij mrtvih, vendar to nij ra. * (Navadno sredstvo konje oteti.) Znano je, ka je težko, konje iz hleva izvleci, ako je blizu ali takoj zraven ogenj ali požar. Tu pomore le navadno sredstvo, na katerega človek v trenotjih strahu in zmešnjave ša pomisli ne. Najbolje je konje osedlati, kar nij baš težko, a slednji se puste lehko izpeljati iz hleva. * (Ponarejevalec bankovcev — pastir.) Pred porotno sodnijo je stal one dni v Tarnovn 14 letni pastir, obtožen, da je ponarejeval petake (bankovce). Mlad umetnik je petake delal brez tiskalne masine in brez litografije, kar s prosto roko na — paši. Namestu umetnega črnila, napravil si je sam neko črnilo iz pšenične rje, rudečo tinto pak iz bezgovih jagod. Dečko zna le za silo citati, in pisati se nij učil nikoli, toda risanje je bil njegov najljubši posel od otročjih let, risal je podobe z ogljem na stene, zaradi česar je bil često od očeta tepen. Neobičajne zmožnosti dečkove v risanji so se pa razvile še le pozneje na ču-dovitni način, ko je začel ponarejavati bankovce, katere j s kradel očetu in namestu katerih je položil ponarejene. Na ta način je oče njegov nevedoma izdajel ponarejene bankovce. Ko pak sodnija le še nij hotela to verjeti, pokazal jim je svojo umetnost pastir na mestu, ter izgotovil za pol ure — petak, končno je narisal celo portrait predsednika sodnije z svinčnikom z nepopisljivo točnostjo. Mladega fabrikanta bankovcev so obsodili na 3 leta ječe. * (Diamantno sva to vanj e.) V Pi-ravartu praznoval je 22. novembra pek Gitin-wald 601etni god svoje poroke. Star je 87 let, žena njegova pa 89 let. Vzela sta se 1. 1814. * (Mačeha.) V Trstu se je 18. t. m. pričela končna obravnava sodnijska proti Ani Postelovej, soprogi po c. kr. nadlejt-nantu topničarskem. — Zatožena je hudodelstva, doprinešenega na nevlastuej 2 1. hčerki, ki je pošla nadlejtuantu s prvega zakona. Ako si predstavljamo narodno slovensko pesen „Sirotek“ imamo tedaj Se le pojem, kako nečloveško je ravnala z ubogim detetom, ko nij bilo moža doma. Celo leto ga je mučila i pretepala, da nijsmo v stanu to popisati. Njene čine nečloveške so prebivalci v njenej hiši sami izdali sodniji. * (Ladjica iz papirja.) Zadnjič smo omenili novo iznajdbo amerikunsko namreč sodove iz papirja, toda poroča se iz Filadelfije celo o papirnatih ladjicah. — Nek Ame-rikanec, je 21. m. m. odplul na takovej barčici iz Troje, in pluje sedaj v meksikanski zaliv. Dne 24. oktobra tedaj je pribrodil v Invington, a drugega dne dalje k Novemu Jorku in k Filadelfiji. Barčica njegova je izgotovljena iz trdega papirja in je v izvrstnem stanji. Plaveč je prepričan da doseže svoj cilj. * (Pasja steklina.) O tej grozovitej bolezni pasjej piše nek ruski list sledeče: Kar je profesor patologične anatomije, M. M. Rudnev pričel predavanja iz patalogične anatomije živalske za študente živalno-zdrav-ništva, obračal je svojo pozornost posebno pasjej steklini, katera se tako pogosto nahaja pri sodnijskih živalosdravniških poskuš-nj&h, kajti, dosedaj se je pokazalo, da baš pri razrezanih živalih nijso mogli najti zadosti dokazov o tej bolezni. Prepričal je svoje poslušalce, da je tu moč le s mikroskopom kaj izpoznati, a pripovedoval jim je sledeči resultat: Poglavitni uzrok pasje stekline je anatomična prememba ledvic vsled gobastega vnetja slednjih. Omenjeno vnetje se loči v tem od druzih vnetij, ka je cela ledvična površna kožica ob enem bolna in da lehko nastanejo vsled tega, ker se ob enem ledvične cevice napolnijo z neko žle-zasto mastno tekotino, iz katere pohaja baš smrt pri pasjej steklini. Ker se je tedaj posrečilo najti uzroke te bolezni, se je nadejati, ka se bodo našla tudi sredstva k lečenji. * (Korveta „Bojan“) je pred nekimi dnevi odplula na Raškem iz Kronstadta v jadransko morje, a pelje soboj mali parnik, namenjen črnogorskemu knezu Nikici, ter ga odloži v kacern adrijaškem pristavu. * (Neplačani davki) na Ogerskem znašajo letos 32 milijonov gold., enako kot 1. 1867. ________________________________________ Tržne cene. V Ljubljani 25. novembra 1874. Pšenica 4 gld. 90 kr.; — rež 3 gld. 40 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 2 gld. 8 kr.; svinsko meso, funt 25 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slame cent — gld. 75 kr.; — drva trda 6 gld. 50 kr.; — mehka 4 gld. 90 kr. Loterij ne srečke. V Trstu 22. nov.: 66. 44. 87. 56. 62. kdatclj in za uredništvo odgovoren: Maks Armič. Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.