stev. 47 4í$ ^^ PTUJ, 29. novembra 1956 Letnik ix Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj štev 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev DAN REPUBLIKE dUt.vÍJuio 29. november — da., lojs^iva i-eueraiivue ijuuske ic^uüiiive .)ugj:iiavije. Ou vem uacvu se v:>i ueiuvui ijuaje "o- cia.x.ät'iciie tfUgusiavije s i>oiio- soiii spominjaj4> junaških uojev piuki la^isticnmi /^vo,»evaicemj spoiiiuuaj« se ï^goduvinskia skle- pi/v üiu«cga zaseuaiija AVi^tOj аУ. uovemora lü'iá v malem bo- 8аплкеш mestu .IAjCÜ, yeuKih uaiio.iov ià, obnovo poruàeiìe do- movine po zmagi nad ïâûii.iaom — naporov za. razvoj gospodar- stva m kuiture, predvsem pa cieia na poJročju uvajanja m iïl.4ip«iujevanja delavskega »n aruzoenega upravljanja. Leto za iciom Sino tíüscgaíi nove in no- ve uspehe in delali načrte za lepšo ш srečnejšo bodočiiost. Ce ne bi imeli nove Jugoslavije, ki je xrastla iz krvi in trpljenja Jugoslavije, v Isateri so vsi na- rodi enakopravni, Jugoslavije, kGder odloa je temelj na- še enotnosti in borbene priprav- ljenosti, da branimo te prido- bitve pred sovražniki naših na- rodov in sovražniki delovnega ljudstva. Delovne množice Jugo- .slavije so prežete z idejo svo- bode in krepitve na,se državne in nacionalne neodvisnosti, ideje osvobajanja človeka, ki ga raz- lični izkoriščevalski sistemi po- stavljajo v brezpravni položaj in idejo bratstva med narodi, ki naj hi živeli v miru in si med seboj pomagali. Zato hi bilo na- pačno razumeti, da je zunanja in notranja politika Jugoslavije rezultat nekih kombinacij in po- litične taktike, ne, zunanja, kot notran.ia politika Jugoslavije je odraz socialistične vsebine na- ših družbenih odnosov, temelje- čih na humanističnih načelih marksistične znanosti. Burni dogodki, ki so se vrstili v zadnjih mesecih na mednarod- nem torišču, nas opozarjajo na dva problema: 1. kako lahko je skaliti mimo sožitje med narodi, če niso na- predne sile v s\'etu zadosti bud- ne in 2. kako pravilna je politika nove Jugoslavije, tako njena zu- nanja politika aktivnega sožitja med narodi in borbe za mir, kot njena notranja politika — poli- tika borbe za razvijanje orga- nov družbenega upravljanja in dviganja življenjske ravni de- lovnega človeka. Oboje tvori celoto, saj si ni mogoč« predstavljati v notranji politiki enega koncepta, v zuna- n.ji pa drugega. Nasprotno: po- glejmo izredno podobnost no- tranje in zunanje politike nove Jugoslavije. Že leta 1950 (od tega je že 6 let) so v Jugoslaviji delavci ne- posredno pričeli upravl,iati to- varne in podjetja. Tovariš Tito je takrat dejal: »Tovarne de- lavcem.« — Prav takrat so se pričele razvijati nove oblike družbenega upravljan,ja in so se razširile na mnoga druga pod- ročja. V Jugoslaviji so se ie oblike dinižbenega upravljanja pojavile prvič v zgodovini in se tudi najdalj razvile. Ni noben slučaj, da se ie oblike P'>rajajo celo na zapadu in da so delav- ski sveti postali revolucionarna zahteva poljskih in madžarskih delavcev. To pa je velikanskega pomena za vsa druga sociali- stična gibanja v svetu. Tako odločno, kot smo pričeli borbo proti birokratizmu pri nas in uveljavljali nove socia- listične oblike delovnega in družbenega upravljanja, je bila naša zunanja politika aktivna in je izhajala iz socialističnih odnosov, ki je dobila koiii»pt aktivne koeksistence »med na- rodi«, ne glede na različnost v družbenih sistemih. Kolikšne napore je vložilo naše politično vodstvo, posebno pa tov. Tito osebno, da bi zmagala ideja ak- tivnega sožitja med narodi. Po- tovanje tov. Tita v vrsto dežela Azije, Evrope in Afrike je rodi- lo obilne sadove in ni neskrom- no, če trdimo, da se moramo v veliki meri zahvaliti tovarišu Titu, da je bil ohranjen mir, da so napredne sile v svetu obso- dile anglo-francosko-izraelsko agresijo na Egipt, ki bi lahko zanetila nov svetovni požar. Zboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi de- želami — vse to so sadovi na- porov, ki jih vlaga nova Jugo- slavija pod vodstvom tov. Tita za mirno urejevanje vseh mednarodnih spornih vprašanj. Politika blokov, ki stremi za lionovno razdelitvijo sveta na različna vpliv^na področja ni v skladu s socialističnimi pogledi na reševanju mednarodnih poli- tičnih odnosov. Žal se na politi- ko blokov opirajo na Zapadu in na A'zhodu, s čimer se nova Ju- gosla^ñja ne more strinjati, prav tako pa se s tem ne strinja cela vrsta drugih narodov, kjer poli- tika blokov ogroža njihovo ne- odvisnost in mir. Tudi zadnje dogcdke na Poljskem in Ma- džarskem lahko med drugim gledamo v tej luči. Globoka analiza madnarodnih političnih dogodkov, ki .jo .ie podal tov. Tito v Pulju, nam to dovolj jasno potrjuj-i. Dogodki na Poljskem in Ma- dža^^kem so dovolj močan do- kaz, da je centralinran biro- kratski sistem največji sovraž- nik interesov 1'udskih množic ki se borijo ?,a sceia:lizem v svo- jih deželah, iiclavski razred, ki je na čelu te borbe za sociali- zem, ima pred očmi ekonomsko prednost socializma In huma- nejše odnose med Uudmi. fíe je v kapitalistični družbi člo- vek človeku volk, mora postati v socialistični — pravi tovariii in brat. Boj za socialistično ljudsko demokratrijo je veliča- sten in zahteva veliko naporov, saj ima veliko sovražnikov — od relativne gosimlarske та- ostalosii, ideološkem pritisku stalinivsna v vrJiodnih deželah In pritiska ia grošenj reak- cionarnih elementov na Zapa^Ju. Nova Jugoslavija si je z dosled- no borbo 7Л socialistično liuflsko demohraeijo in жа ?oci»lisíií;íe oiînose med narodi pril»orí!a ve- lik ugled v me-dnaradnem svetn. Zato m^oramo se bolj razvijali delavsko in družbeno upravlja- nje, v katerih «mìeiuje veliko število delavcev, kmetov, de- lovne iatelegenee, žena in mla- dine. Še bolj moramo delati na dviganja našega gospodarstva, saj je le t« porok za redno iz- boljšanje življenjskega stan- darda delovnih ljudi. V skrbi га vsakdanje potrehe delovnih lju- di je tovariš Tito že lansko le- to zahteval od odgovornih go- spodarstvenikov, da spravijo po- trebe družbenega standarda in zahtev nAše nadaljnje investi- cijske graditve v skladno celoto. Socializem ne po nenijo samo tovarne in stroji, pač pa so ljudske množice, zato je treba v našem gospodarstvu izhajati iz tega stališča. Zato, da bitmo iï- va,i»1í napotke tov. Tita v razvi- jr^nju tistih panog gospodarstva, ki lahko zelo hitro izboljšajo življenjsko raven delovnih mno- žic, moramo delati v vseh pod- jetjih. tovarnah, organih druž- benega upravljanja in organih Ijadske oblasti. Naši delovni ljudje dobro vedo, da bomo morali še naprej 'crepiti obrambno moč naše dr- žave, kar je veliko breme za nas vse. Toda zayes^t, da ne branimo samo pridobitve narodnoosvobo- -Jilne borbe in naše velike soci- alistične revolucije, pač pa pod- piramo vsa gibanjti naprednega človeštva v svetu. Prav zato ima nova Jugoslavija veliko prija- teljev, pa tuf^' .ižnikov po svetu. Hladna vojna in stalna napetost v mednarodnih odno- sih. ki je privedla skoraj do nove svetovne vojne, ne dovo- ljujeta, da bi živeli v pacifistič- ni brezskrbnosti ker bi tako — našo s krvjo priborjeno svobo- no in neodvisnost stalno izpo- stavljali nevarnosti. Nova Jugo- slavija se 5e porajala v težkih dneh krvavih borb proti faši- stičnim okupatorjem in doma- čim izdajalcem. Ti so dobivali orožje in idejno podporo proti- Ijudske reakcije vseh barv, ki ji ni šlo v račun, da hoče jugo- slovansko ljudstvo svobodo, na- cionalno neodvisnost in ljudsko oblast. To je naše ljudstvo iz- pričalo v narodnoosvobodilni vojni in uzakonilo v zgodovin- skih sklepih AVNOJ. Besede ve- likega Prešerna: »Tja bomo našli pot...« in Cankarja: »Na rod si bo pisal sodbo sam...« so postale vodilna ideja vseh borcev, ki so se s puško v rokj borili za novo Federativno ljud- sko republiko Jugoslavijo. Ргал zato je nova Jugoslavija prema- gala vse ovire, ki so jih delal njeni notranji in zunanji so- vražniki. . Enotnost jugoslovan- skih narodov, skovana v skupni borbi proti fašističnim okupa- torjem, heroizem delavcev v to- v'amah in pod,ietjih, povezanost med voditelji in ljudstvom, vzgojna vloga Zveze komuni- stov in politično ter številčno močna Socialistična zveza de- lovnih ljudi Jugoslavije — to so temeljni kamni naše veličast- ne zgradbe, temelji naše nove socialistične Federativne ljud- ske republike Jugoslavije. Prav je, da nas ob teh spo- minskih dneh navdajajo naši napori in uspehi pri graditvi nove .ïugoslavije s čustvi pono- sa hi vere ▼ našo svetlo bodoč- nost. Pravico imamo biti ponos- ni na uspehe, ne da bi se bali očitkov neskromnosti. Toda to ni dovolj. Izkušnje ix preteklo- sti nas uČe, da moramo nepre- stano delati za nadaljnji in hitrejši razvoj našega gospodar- stva, za uveljavljanje novih in novih socialističnih oblik druž- benega življenja ter tudi m obrambno sposobnost naSe so- cialistične domovine. Pri tem pa ne mislim samo na materialne pogoje. Mi moramo istočasno še bolj razvijati ^ialistično za- vest in moralni lik naše mladi- ne, saj je prav ona dala najdra- gocenejše žrtve za novo veliko stvar in vse kar delamo, delamo danes za boljše in srečnejše živ- ljenje, ne mislimo samo nase, pač pa na naša mlada pokolenja in na delovno ljudstvo vsega sveta. Zelim, da bi vsi delovni Lhid- je našega okraja dostojno pro- slavili ta veliki dan. Naj živi Federativna ljudska republika Jugoslavija in naš ljubljeni voditelj, tov. Tito! Uvodnik ob prazniku reç>ub~ like, ki ga objavljamo v da- našnji številki je ponatis govo- ra, katerega je imel predsednik Okrajnega odbora SZDL Ptuj, tovariš Nace Voljč na slavnostni akademiji v Ptuju. Proslava državnega praznika- 29. novembra v Ptuiu Kakor v drugih krajih na¿e socialistične domovine, bo- 'udi v Ptuju letos praznovali dan razglasitve republike, 'Ui je 29. novembra 1945. leta Ustavodajna skupščina s po- sebno deklaracijo ugotovila, da je Federativna ljudska »epu- bl.ka Jugoslavija zvezna država republiške oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, ostati zedinjeni v Jugoslaviji. Letošnja proslava tega zgodovinskega aneva ima pose- ben pomen in se bo vršila na kar nojsvečanejsi način. Centralna proslava bo v Ptuju, m sicer na predvečer praznika: v sredo — 28. novembra ob 19. uri v veliki dvo- rani Titovega doma. (kino dvorana), kjer bo slavnostna aka- demija s pestrim umetniškim sporedom, v katerem bodo sodelovali: DPD »Svoboda* s svojo godbo ter ostalimi sekci- jami, Pevski zbor obrtnikov, TD »Partizan«, Ptujsko gledali- šče, JLA ter drvitva, ustanove in družbene organizacije iz Ptuja. Po slavnostni akademiji in sporedu v Titovem domu bo- do imeli terenski odbori SZDL svoje posebne sporede in ve- selice z bogatim srečolovom, in sicer v Narodnem domu. Domu SZ na Vičavi, na Bregu itd. Proslavo državnega praznika — Dneva repubhke íkx po- deželju organizirajo vaški odbori SZ, skupaj z ostalimi orga- nizac.jami, društvi in ustanovami na svojem področju na kar najsvečanejši način, glede na svoje možnosti, specifičnosti in pogoje. Prebivalstvo Ptuja naj okrasi za 29. november izložbe hi okna ter se v velikem šteinln udeleži proslave 28. novembra zvečer. Mestni odbor SZDL Ptuj 2 Tm'J, 29 NOVEMBRA Î9S6 V lepše dni starodavno mesto Ptuj, ki je imelo v prvih desetletjih pred prvo svetovno vojno do treh četrtiл nemško prebivalstvo, toda popolnoma slovensko za- ledje, je bilo v tem času sre- dišče in prizorišče ogorčene na- rodnostne in politične borbe Slovencev proti maloštevilne- mu, a gospodarsko mnogo moč- nejšemu nemškemu meščanstvxi in njegovemu klavrnemu sprem- stvu narodnih odpadnikov in iz- dajalcev, takozvanih nemšku- tarjev ali nemčurjev. BILO JE V PTUJU... Iz obilnega dokumentarnega gradiva o tej herojski dobi bor- benega slovenstva na naši se- verni narodnostni meji so na¿i javnosti še najbolj znani tako- zvani septembrski dogodki v Ptuju 1908. leta, ki so kot blisk posvetili in. vsemu slovenskemu narodu v okviru cesarsko-kra- Ijeve avstro-ogrske monarhije nazorno predočili nad vse težko politično in gospodarsko borbo obmejnega slovenstva proti po- litični in gospodarski premoči nemškega imperializma. Na letno glavno skupščino sloveske narodne obrambe Ci- ril-Metodove dnižbe je prišlo mnogo Slovencev iz Ljubljane, Maribora in Celja, zlasti pa iz bližnje ptujske okolice. Origi- nalna poročila o dogodkih dne 13. septembra 1908 v Ptuju so še danes poznim rodovom do- kaz divjaških izgredov pobes- nele nemške in nemčurske drhali, ki je mime slovenske udeležence opljuvala, oklofutala, s palicami pretepala, oškropila s kemičnim črnilom, razbijala šipe na hišah ptujskih Sloven- cev itd. Ta zločinski "napad je bil naprej pripravljen, — po- licija, ki je bila zbrana iz Ma- ribora, Celja in Celovca, ni na- stopila proti nemškim izgred- nikom, pač pa proti mirnim slo- venskim zborovalcem. Novica p barbarskem napadu v Ptuju se je kot blisk raznesla po Slovenskem in dvignila silne demonstracije v narodno zaved- ni Ljubljani. Tedaj je nemško vojaštvo nastopilo proti užalje- nim liudskim množicam in kri Adamiča in Lundra je oblila slovenske ulice. Od slovenskih mest s sloven- skim občinskim svetom je na gornje dogodke zelo energično reagiralo Novo mesto (Rudolfo- vo). Pred nedavnim odkrita re- solucija, ki jo je občinske svet novomeški v zvezi s ptujskimi dogodki poslal tudi mestnemu magistratu v Ptuju, priča o vi- soki stopnji narodnostne za- vesti in borbene povezanosti s slovenskim življem v Ptuju. Resolucija se glasi: Mestni odbor v Rudolfovem izreka svoje skrajno ogorčenje nad uprav kanibalskim, kultur- neça naroda nevrednim posto- panjem kakor ça je dne 13. septembra 1908 v Ptuju del on- dolne.^a prebivalstva nasproti skupščinarjem »Družbe sv. Ci- rila in Metoda« uprizoril s tem, da je te v Ptuj došle goste za- sramoval, pretepal, trgal in uni- čeval jim obleko itd. in to prod očmi policijskih organov, ki so ta tolovajstva mirno gledali. Mestni odbor v Rudolfovem, katerega jeden ud je bil priča teh nezaslišanih napadov, naj- strožje obf;oja takošna rokov- njaštva, kogar si bodi proti komur si bodi, nevarna imetju, zdravju in življenju državlja- nov ter sklene, da se ima ta resolucija odposlati ekscelenci ministerskemu predsedniku, eksrelenci ministru za notranje zadeve, c. kr. namestništva v Gradcu, načeiništvu jugoslovan- skega kluba v državnem 7boni, državnim poslancem dr. F. PIo- ju in Ivanu Hribarju in mest- nemu magistratu 4- Ptuju z za- htevkom, da se ta zadeva strogo preišče in se krivci primerno kaznujejo. Mestno župamtvo Rwdolfovo, dne 22. septembra 1908. S PONOSNO, DVIGNJENO ... (Odmev septembrskih dogodkov v Ptuju) V regisiraturi mesiae občine je ohranjenih k-?po število ak- tov, ki se nanašajo na razne policijske prijave v zvezi z do- godki dne. 13. septembra. Vsi tJ spisi pričajo o neuklonljivi borbenosti slovenskega človeka, ki je bil dan za dnem izpo- stavljen pretkanemu nasilju nemškega gospodarja, vsemo- gočnega župana Oruiga in nje- govih hlapcev ter nemškega ,iipra\'nega in sodnega aparata. V spom.in na tisto težko dobo naše zgodovine iz bližnje pre- teklosti naj navedemo nekaj jivimerov: 1. Rodo^ek Zofija, nedovol.Te- na nošnja narodnih značk. Dne 13. septembra 1908 o priliki ^^•ečanosti Ciril-Metođo\'e druž- be je mestni svet izrecno pre- povedal nositi značke z narod- nimi (slovenskimi'» barvami. Siražnika iz Ptuja in Jahrbacher i:^ Maribora sta imenovano zalotila, da nosi pre- povedano značko. Ko sta ji ukazala, naj značko sname, se imenovana ni pokorila, temveč je odvrnila, da je (značka) nje- na last in da lahko z njo na- pravi. kar hoče. Rodoškovo smo odpeljali na stražnico, da jo legitimiramo in ji odvzamemo značko. 2. Pere Kari: razžalitev straž- nika. Dne 13. septembra 1908 o pri- liki praznika družbe Cirila in Metoda v Ptuju je prišel iz Na- rodnega doma proti meni zgoraj imenovani in pokazal na svoj suknjič, ki je bil oškropljen s hektografskim črnilom ter ka- zal s prfjtom name in кИсаГ >>Тп je nemška kultura!« Te besede so bile izgovorjene sramotilno; s tem da je s ka- zalcem kazal name, so bile na- menjene samo meni iz razloga, češ da jaz nisem preprečil, da so Narodni dom obmetavali z jajci, napolnjenimi s črnilom. Ii' teh razlogov sta imenovane- ga odpeljala stražnika Lesnik in Kalbič, oba iz Celovca, v stražnico zaradi osebnih podat- kov. Pere je rojen 1880 pri Sv. Pe- tri i pod Svetimi gorami, biva v Celju in je po poklicu knjigo- vez. 3. Brenčič Janez, posestnik v Gorencih, pritožba proti rav- nanju stražnikov. Omenjeni prosi po dr. Fr. Jurteli, odvetniku v Ptuju, da se mu naznanijo imena in biva- lišče tistih dveh redarjev ali nolicajev, katera sta njega dne 13. t m. na železnici vklenila ter gnala vklenjenega na mest- ni urad, ker hoče proti njima napraviti kazensko ovadbo. 4. Zaplemba letaka: »Pozor odjemalci! Svoji k svojim!« Državno pravdništvo v Mari- boru ukazuje zapleniti letak z .?omjim besedilom, ki ga je iz- dal slovenski trgovec Rüdólf Havelka v Ptuju. Mestni urad odgovarja po po- ročilu varnostne straže, da je bila sicer izvršena hišna pre- iskava, toda v Ptuju niso mogli nikjer zaslediti omenjenih leta- kov. Tiskani pa so verjetno v Ljubljani. 5. Zaplemba letaka: »Svoji k svo.jim! Kmetje, ne nosite de- narja tistim, ki imajo za vas palico, kamenje in gnila jajca! Kupujte samo pri Slovencih! Okrajno glavarstvo ukazuje izvršiti preiskavo v tfgovini Rudolfa Ha\'eike in Ivana Pe- tenšiča, lastnika papirnice, r.n- radi gornjega letaka, ki je bil razširjen v Ptuju in na po- deželju. — Preiskava je bila bi-e-?; uspeha. fi. Majerič Јапег, občinski delavec: Živio klici. V ponedeljek. 14. septembra 1906, po nedeljskih dogodkih, je prišel v Kos.serievo gostilno Valerijan Sppjžina, 23-letni mehanik. Ko je zapustil go- stilno. je šel mimo skupine mestnih delavcev, ki so poprav- ljali fiiak. To so bili Majerič, Tekmec în Arnuž. vsi Slovenci, doma iz neposredne ptujske nil: »i-Ieill«, Majerič рз mu je odgovoril s krepkim »živin!« Tedaj se je Spnižina ustavil in skupno z nekaj meščani, ki sö prišli mimo, začel živahno pro- testirati proti temu, da se ob- činski delavci nemškega mesta Ptuja udeležujejo takih (sloven- skih) demonstracij. Delavci jim seveda niso ostali dolžn:: po- brali so kamenje in hoteli na- valiti na nemško meščansko gospodo, ki jo je seveda hitro pobrisala. — Tako govori po- ročilo varnostne straže. Spru- žina pa je na zaslišanju opisal dogodek precej drugače in trdil, da ga je Majerič na ulici opsoval z besedami: »Glejte, tam gre nemški pes!« Preiskava je seveda verjela temu hudobno izmišljenemu po- ročilu. Zanimivo je dejstvo, da mestna uprava hvali Majeriča kot dobrega delavca in priporo- ča milo kazen, mestna varnost- na straža (policija) pa mu iz- daja sledečo objektivno karak- teristiko: »Majerič je po rojstvu Slo- venec in ne zna nič nemški. Svoje pripadnosti k slovenske- mu narodu ne zanika in se kot tak (Slovenec) tudi izdaja. — — Kot Slovenec se javno še ni udejstoval; seveda mora obče- vati s Slovenci, ker inia svoje sorodnike v slovenski okolici Ptuja. V narodnostnem oziru nismo glede njega ugotovili nič dru- gega, kakor da je tu (v Ptuju) zaposlen kot delavec in govori (z ljudmi) samo slovenski, ka- kor vsi delavci, ki so zaposleni pri mestni občini. Kakega ma- ščevalnega obnašanja proti Nemcem na njem ni bilo opa- ziti.« — Kljub vsem olajševalnim iz- javam je bila zadeva predana okrajnemu sodišču, vsi trije delavci pa so bili po sklepu ob- činskega sveta odpuščeni. Tone Klasinc Razpis ZA TEČAJ POLITIČNE ŠOLE PRI CK ZKS (od 6. februarja do 30. junija 1957) Petmesečni tečaj Politične šcde pri CK ZKS daje osnovno eko- nomsko-politično izobrazbo pred- vsem delavcem in delavkam, ki se že udejstvujejo v delavskem upravljanju in v družbenih or- ganizacijah. Prijave za sprejem v šolo pK>šljite na upravo Politične šo- le pri CK ZKS, Ljubljana, Par- mova 37-11 trakt, do 31. XII. 1956, hkrati pa tudi na svoj ob- činski komite. ; V prijavah navedite osebne podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in~ funkcijah v političnih organizacijah, o za- poslitvi in osnovnem poklicu m o višini mesečnih prejemkov. Sola ima internat, ki je name- njen predvsem tovarišem in to- varišicam izven Ljubljane. Po- drobne.]še informacije dobite na upravi šole, oziroma na občin- skem in okrajnem komiteju ZKS svojega področja. O spreje- mu y tečaj bo vsak posameznik pismeno *0Pveščeri, in 'sicer naj- manj 14 dni pred pričetkom te- čaia ŽRTVE za socialistično domovino Naš list je posvetil prenekate- ro vrstico spominu naše borbe za svobodo, ki jo je vodilo ljud- stvo v dobi nemške okupacije v našem okraju od leta 1941 do osvoboditve. Težko obdobje na- še narodne zgodovine, ko se je tudi ljudstvo ptujskega okraja pridružilo borbi naprednih sil v domovini in v svetu za borbo proti fašizmu — je napisano kot najveličastnejša kronika iz naše preteklosti, kronika, ki ima do sedaj zabeleženih 222 padlih borcev NOV, 114 talcev in 161 umrlih v taboriščih in v ječah. Mnogo je ostalo tudi sirot brez staršev, ker so jim umrli za svo- bodo, mnogi so SI v borbi in po ječah nakopali težke bolezni in invalidstvo. Solze za izgubljeni- mi sinovi, očeti materami, že- nami in hčerami, dekleti in fan- ti, porušeni domovi, javne zgradbe, mostovi — vse to smo ugledali na prvem koraku v svobodi, ki jo khcala k trdemu delu, da bomo pozdravili vse rane, ki nam jih je prizade- jala vojna s fašisti. V težkih dolgoletnih naporih In prizadevanjih za boljše življe- nje, v novi doinovi.ni, za sociali- stično izgradnjo — se vsako leto za naš veliki praznik 29. novem- ber — .opominjamo vseh, ki so za našo svobodo in za našo so- cialistično domovino dali svoje življenje. NOVE BORBE Tudi današnji čas zahteva .v borbi za napredne ideale člove- štva nove žrtv?. Nazadnjaške si- le hočejo obdržati svoje položa- je z nasiljem in bijejo z na- prednimi silami v svetu težko borbo. Ker svetovni nazori niso povsod trdni in jasni ter pra- vilni v duhu napredne in pra- vične poti človeštva, so boji za- pleteni in zahtevajo številne nepotrebne žrtve. Spomnimo se samo na poslednje tragične do- godke na Madžarskem in v Egiptu ter nemirov v raznih de- želah v povojnih letih! Ponosni pa smo lahko, da zastopa naša država v svetu vedno dosledno politiko novih bratskih odnosov med narodi in državami ter med ljudmi, ki naj bodo brez izko- riščanja človelca po človeku. Tako politiko nam narekuje kri tistih, ki so padli za ideale so- cializma v naši narodnoosvobo- dilni borbi. Žrtve za socialistič- no domovino nam bodo vedno vzor, kako se je potrebno boriti, da svoji donriovini ohranimo vse pridobitve naše borbe, ki služijo napredku in izboljšanju blago- stanja delovnega ljudstva. POGLED V PRETEKLOST Ce se ozremo nas^aj v tisto obdobje pred grozečo nevar- nostjo druge svetovne vojne, vemo, da je bilo veliko ljudi, ki so v sebi nosili napredno misel, ki so obsojali nemški hitlerizem in fašizem v svetu, ker je bil nosilec protiljudskih tendenc, s strupeno zgrešeno rasno misel- nostjo o večvrednosti nekaterih narodov. Veliko naših ljudi je takrat obsojalo nacizem, ker so čutili, da je z njim ogrožena eksistenca našega naroda. Mno- gi niso tega svojega prepričanja razširjali v večjo socialistično širino, ker jim življenjsko oko- lje s tiskom dveh političnih ta- borov pri nas ni nudilo pravega pogleda v svetovno politiVio. Največje poslanstvo za utrje- vanje naprednega svetovnega nazora je vršilo pri nas Komu- nistična Partija, katere člani so v raznih društvih, predvsem pa pri »Svobodi« in po 1. 1935 pri »Vzajemnosti« — širili nauke Marksa in Lenina. Komunistična mladina pa je med dijaki in na- predno mladino sejala borbe- nost proti zablodi človeške mi- selnosti — fašizmu Iz vrst od- raslih in mladine, ki so bili pre- kaljeni s svetovnim nazorom marksizma-leninizma. so izšli naši najpogumnejši borci za svobodo in novo socialistično domovino. Ni čudno, da so te velike ide- je bratstva med narodi in so- cialistične družbene ureditve skovale značaje junakov, brez katerih bi ne začeli borbe 2^а svobodo in bi naši fantje na ve- liko umirali na tujih bojiščih za sramotne cilje fašizma. POT VBODOCNOST Dragocene žrtve najboljših sinov naših narodov za osvobo- ditev šo bile nujne, ker smo se borili z močnim in krutim so- vražnikom. ki so mu pomagali še domači izdajalci in privržen- ci. Ce bi bili dani pogoji za moč- nejši porast napredne misli v stari Jugoslaviji, bi zelo zmanj- šali žrtve za svobodo in sociali- zem in bi tudi sedaj v hitrej- šem tempu gradili socializem. Tako je tudi danes v svetu. Krepiti je potrebno napredno misel, da bodo žrtve na poti k svetovnemu miru in sožitju med narodi čim manjše, da bodo žrtve, ki so padle za našo so- cialistično domovino in obenem za nove človečanske ideale — še naprej tfdni temelji in kaži- poti k boljšemu življenju člove- ka na zemlji. R. Poslovilno pismo talca iz Ptuja Težko bi si mislili veliki na- predni duhova 19. stoletja, da bi 20. stoletje še pisalo v svoji zgodovini o zločinskem strelja- nju talcev. Vendar se je to zgodilo, zgodilo se je nešteto- krat po vsej Evropi, kjer je zagospodarit fašizem in nacizem. Streljanje talcev je eden naj- strašnejših zločinov okupatorja. Za talca pa pomeni umreti naj- težjo nasilno smrt. Borbe željan talec je vklenjen v verige in mora umreti, ne da bi se mogel maščevati nad okupatorjem. Kako je bilo talcem pri srcu pred ustrelitvijo, vemo iz red- kih poslovilnih pisem, ki so jih pisali domačim. Vsega pa niso napisali, da bi se nacisti ne maščevali nad svojci. Vendar so ta pisma za nas dragoceni do- kumenti, ki osvetljujejo posled- nje razpoloženje na smrt obso- jenih. Želeti bi bilo. da bi vsi, ki še hranijo doma poslovilna pisma talcev in internirancev — dali nisma muzeju v nreois in prefotografiranje, nato bi jih spet vzeli domov. Pričujoče pismo je napisal nekaj ur pred svojo smrtjo talec Adolf Murko iz Ptuja, rojen 21. avgusls 1917 kroi?<ški po- močnik, ki je padel v Mariboru dne 2. okt. 1942. Adolf Murko ie v svoiem ni=:Triii i^'-'o^'edal listo občečloveško tragiko na smrt obsojenega, ko se poslav- lja od življenja in od najdražjih z bridkostjo v srcu. »Ljuba mama. ata! bratje in sestre! Pišem Vam še zadnjo uro svojega življenja, katerega je danes konec. Nikdar si nisem mislil, da bo moje življenje padlo po krivdi drugih. Jaz si nisem nikdar mislil kaj takega. Zato ljubi moji starši, brati in sestre, oprostite mi, če sem katerega kdaj razžalil. Upam, da nisem nobenega. Da bi vedeli, kako bi Vas še vse rad videl, pa ni mogoče, ker je pre- pozno. Zakaj me niste nič prišli obiskat v Maribor, ali niste mogoče vedeli, kje da sem? Moje stvari, katere imam pri Gačar- jevih, oblačilo, smuči in druge stvari, spravite domov; dajte jih bratom, da jih bodo oni uživali. Tudi stvari, ki sem jih imel s seboj v kaznilnici, odne- site domov. To so tri torbice z denarjem, s 36 markami, in druge stvari. Ljuba mama! Vi si niti ne morete misliti, kako sem Vas jaz rad imel. Saj veste, da Vam nikdar nisem ugovarjal in se z Vami prepiral Sedaj Vas pozdravljam zadnjič v svojem življenju ter Vam po- šiljam tople poljube in srčne .pozdrave. Vaš sinko Adolf Ljubi ata! Poslavljam se tudi od Vas ljubi ata ter prosim, da mi od- pustite vse. če sem Vas kda.i razžalrl. Moia ljubezen do Vas. ata, je bila do zadnjega dne iskrena. Moja zadnja ura že bije. zato se še enkrat poslav- ljam od Vas, ljubi ata. Pišem Vam ob moji sodbi, ki je bila ravno sedaj. Popoldan (Nadaljevanje na 3. strani) OiCRAJNI LJUDSKI ODBOR PTUJ z VSEMI OBČINAMI TER KRAJEVNIMI ODBORI, SVETI IN KOMISIJAMI pošilja vsem delovnim ljudem iz ptujskega okraja ob "ÎG. novembru tovariške pozdrave in iskrene čestitke. PTTTJ. 29 VOVEMEPA 195fi 3 . vB JEZERU Fürstenbere. I P v meklenburški pokrajini, leži taborišče Rarvens- briick, velika, pusta, gola pla- nota, obdana z dva metra viso- kim zidom. Zid prepleta elek- trična žica, ki se kot kača plazi irx preži na žrtve. Velika vrata zapirajo vhod in mrki stražarji s čeladami in poišlcami stoje pred vhodom. Dvaintrideset ze- lenosdvih bdrak čepi v črnem biatu, dvaintrideset sitih krastač, ki mrko in topo zro v daljavo. Stare, gnile barite so to, nepri- merne za hlev, kaj šele za člo- veška bivališča. Med barakami so ¿ároke. črne ceste, siiojene od tisočerili na smrt utrujenih ko- rak<>\\ Kraj je gol in prazen, morje rjavega peska v brezdanji pustinji. Kar je bilo tu kdaj ze- lenega, 93 sproti poivsli rO'já kobilic, ki so požrle vse do ko- renin. Jata \тап se spreletava nad taboriščem. Velike so in rej ene. Kadar so lačne, hripavo krakajo, sedajo na barake in čakajo ... Zadaj za barakami so pisarne, stanovanja za paz- nice in kantina. Vidijo se tudi strehe in dimnik krematorija. Na rumeneni gričku onkraj zidu moli nekaj suhih smrek svoje po3i£st.ne veje in mečejo ®ive sence v sive misli ujetnic. Ba- rake so prenatrpane z ženskami. Oblečene .ад v sivomodre pro- gaste obleke, podobne unifor- mam iz zloglasne kaznilnice Sing-Sing.' Na hrbtu nosijo ve- lik. bel krii, narisan z oljnato barvo. Cma številka je prišita na rokavu in prsih. Pod številko je rdeč trikot, znamenje poli- tične kaznjenke. Židinje nosijo rumene, nemške »verske« kaz- njenke vijoličaste, kriminalke zelene, a cipe črne tiñkote. Barake so predeljene v dve veliki spalnici, v majhno dnev- no sobo in hodnik. vS hodnika vodijo vrata v sobo za starešino bloka. Dnevna soba za intemi- ranke je majhna. Po tri ujetnice sede na enem stolu, kar, seve, povzroča nemalo sporov. V spal- nici So trinadstropni pogradi. Po pet, celo Po sedem j etnie leži Anica Kos (Po Borcu) Od-lomKi iz taborišča RÄVENSBRÜCK skupaj. Ležišča so zmerom pre- napolnjena, isilanmata, trda in povečini nepokrita. Maloštevil- ne rjuhe so pisane, odeje uina- zane. najveSkrat tudi ušive. Baraka je namenjena za štiri sto ljudi, sprejeti pa jih mora 800 do lOOO. V sobah je zato prerivanje .kot ixa sejmu. Žen- ske so prepirljive, nemirne, več- krat si sežejo v lase. Najrazlič- nejših naarodnosti so. Rusinje in Poljakinje prevladujejo, slede Francozinje, Nemke, Jugoslo- vanke, Nor^^ežanke. Svedinje, Danke, Švicarke. Celo ameriške državljanke so tu! ★ Sirena tuli že ob štirih z,jutraj; zlovešče se razlega v temo. Po- jetnice so bolj podobne sivi prikazni kot člo\^eku. Kakor l;ične živali požefljivo strme v posodo za hrano, ki pičlo P^ kriva dno sklede. Hrano nosi.jo v velikih kotlih. Nekoč so jo nosilkam obeda prevrnil kotel sredi taboriščne ceste. Tedaj so sestradane jetnice kot voiliko\'i plaaiile na razlito hrano in j«d leže na tleh polizale. Mlada intomiranka, Nemka, je neki dan pobegnila od deia in ušla skozi gozd do bližnje vasi. Upala je, da ji bodo va- ščani, Nemci, pomagali in jo &k.riU. Takoj so jo vrnili v ta- borišče. Težke verige so 2!venele v počasen, izmučen korak. Slovo od mladosti in življenja! Neza- Kogar ne pokosi bolezen, kon- ča v plamenih krematorija. Vsak dan so selekcije, prebiranje spo- sobnih in nesposobnih. Nespo- sobnih i)a je mnogo, mnogo. Nemški zdravniki z obrazi bul- dogov stoje v krogu, debeli, rejeni kot prašiči. Oči se jim lokavo svetijo v zalitih lični- cah, obraz je živalski in krut. Porogljivo spremljajo korake na smrt utrujenih jetnic. Glavni član komisije kaže s palico in odbira: desno, levo. Desno je življenje, levo krematorij. Med na smrt obsojenimi in živimi ni dosti razlike: jutri bo spet izbira. Kamion z esesovci je pripravljen. Jetnice lezejo vanj. Beseda jim je zamrla. Njihova duša blodi po mučeniški poti, shirana telesa se zibljejo na tre- petajočih nogah. Včasih zajo- čejo. Toda to ni jok človeka, to je ječanje sence, ki tone v smrtni strah. Pred krematorijem se kamion hrupno ustavi. Nemške policist- ke trgajo obleke s teles in me- čejo cunje na kup. Škoda jih je za ogenj! Zene stojijo gole in čakajo sodbo in smrt. Metr- r":i zublji švigajo iz dimnika, zeleni, rumeni, krvavordeči. Ogenj besni in golta. Iht^nje zamira. Duh p» osmoj enih ko- steh ovije taborišče. Siv pepel vsak dan posipajo po nemških njivali in travnikih. To je delo pošastnega človeka in izrodkov naroda, nekdaj slovitega po kulturi. Na tisoče žrtev je iz judovskih vrst. Nekaj jih vzame bolezen, večidel pa požre krematorij. Zidje niso patrioti, ker pač ni- majo svoje domovine. Zato mo- rajo umreti... Sef taboriščne bolnišnice je dr. Treite. Mogotec nad mo- gotci. Uniforma visi na njego- vem suhem, visokem telesu. Plavolasec podolgovatega, iz- pitega obraza in bele polti. Suhih ustnic in sivih hladnih oči. Na dolgih nogah se ziblje kot lesen možic. Od časa do časa si stavi monokol na oko. Hodi s povešeno glavo in zdravniški bel plašč bahavo opleta olcrog njegove mršave postave. Tip velikomestnega, izmozganega ponočnjaka. Glas mu :e gospodovalen, rezek, be- sede vzvišene in redke. Ne pretepa bolnic, ne zdravnic in strežnic. Za disciplino in kazni skrbi nemška bolniška sestra s poetičnim imenom Roza. Ra- belj bolnišnice je! Visoka, tehta najmanj 130 kilogramov, stara okrog 40 let. Kosmatega obraza kot opica in surovih potez. Prsi ji vise do trebuha. Roke so po- dobne lopatam in čevlji dolgi kot čolni. Redke lase ji pokriva čepica nemške bolničarke. Svojo л^еИкапзко zadnjico počasi dviga in premika kot kobila, ki vleče težek tovor. Za pasom ji visi jermen. Udari neusmiljeno in za malenkost. Tudi zdravnicam, strežnicam in bolnicam se vča- sih poznajo čme proge jermena. Ošabna je kot sam Hitler. Vsi se je boje, menda sam doktor Treite. Splošni pregled po bol- nišnici opravlja ona. Le včasih jo spremlja dr. Treite. Ta se bolnic ne dotika z rokami, za to ima elegantno srebrno paličico. Lep, zlat sončni majski dan je smeje planil v taborišče. Videti sonce je veselje, tolažba in upanje. Mlada zdravnica Francozinja Madeleine in Ma- rija sta dežurni. Madeleine je visoka, suha, lepega obraza, temne polti in živahnih kre- tenj. Vedno se smehlja. Pravi tip vesele, južnjaške Franco- zinje. Vedno je pripravljena žvrgoleti svoj vedri »o la la«. Zmerom nasmejana junaško prenaša svojo usodo. Govori slabo nemščino, a polna je pri- jetnega humorja in šal. Zna pristno posnemati vse osebnosti, zlasti vodilne politične ljudi, s čimer izvabi intemirankani mnogo smeha. Čeprav različ- nega temperamenta in narod- nosti. se z Marijo dobro uje- mata. V bolnišnici je mir, bol- nice počivajo. Bolniško osebje je za urico prosto. Marija in Madeleine stojita na hodniku barake in gledata skozi okno na črno taboriščno cesto. Dolga vrsta žena se po tej cesti po- mika počasi naprej. Kratka pro- gasta krila opletajo okrog suhih nog. Crna, razdejana cesta po- žira odmev korakov v težkih coklah. Zene so vprežené v te- žak, mogočen cestni valjar, ki se pomika za njimi kot čma škripajoča pošast. Vrvi režejo v občutljiva, nežna ramena, mi- šice se napenjajo. Cme sence padajo na oznojene obraze. Po- vrnila se je doba Cezarja. Tuja sila zapoveduje delati in kora- kati v glad, obup in smrt. Ta vojna je priklicala na dan vso goloto duše in surovost. Pred jetnicami stopa lakota, sprem- ljajo jih kriki paznic in bič ... (Konec prihodnjič) GRADBENO PODJETJE DRÄlZÄ PTUJ — MASARYKOVA ULICA 5 Vsem dosedanjim investitorjem se zahvaljujemo za naklonjenost in zaupanje, ki so nam ju iz- kazali ter zagotavljamo, da bomo tudi v bodoče vestno izvrševali prevzeta dela novih investitor- jev. — Obenem pošiljamo vsem delovnim ljudem našega okraja kakor tudi sosednih okrajev tovariške pozdrave za praznik republike. POSLOVILNO PISMO (Nadaljevanje z 2. strani) bo konec vsega. Najlepše po- zdrave in poljube od sinka Adolfa Ljubi bratci in sestre! Tudi od Vas, bratci in sestre, se moram sedaj v mladih letih posloviti — in od življenja. Zato pa, ljubi bratci in sestre, uži- vajte Vi namesto mene življenj- ske lepote in ne pozabite name, ki sem moral ob zid zaradi drugih Zadnji pozdrav mojemu bi*atu Pepiju, preljubemu Stanku in mojemu najljubšemu srčkanemu bratcu Mirkotu, ki ga tako lju- bim. Zadnjič se tudi poslavljam od svojih sestric. Tako kot sem jaz imel svoje sestre rad, si niti ne predstavljajo. Pozdravčke ljubi Pavli, Ivanki, Elici ter moji najmlajši sestrici Tereziki. Zadnji pozdrav v mojem živ- ljenju od Adolfa Poslavljam se tudi od vseh znancev. Pozdravite mi g. Ga- čarjeve, posebno pa še Mozer- jeve in diaige! Pozdravlja Adolf Ljuba mama, ata, brati in sestre, ne ustrašite se preveč mojega imena na plakatih, ko ga boste čitali, saj bom jaz ta- krat že rešen vsega trpljenja. Za vsakogar pač pride enkrat zadnja ura v življenju, tako je prišla tudi name, samo da nekdo stori smrt tako, drugi tako. Se en pozdrav umirajočega sinka Adolfa Adolf — to je moj zadnji podpis. Doslej je to pismo čuvala žena, ki je imela Adolfa naj- rajši v življenju — njegova mati. Čeprav je imela veliko otrok, ni v njej nikoli zamrl spomin na njena dva otroka, kajti še en sin je padel kot talec. Adolfovo nismo je hranila kot delček življenja svojega mrtve- ga otroka. Muzej ga danes pri- občuje javnosti — v SF>omin nanj in na vse, ki so padli od krogel nacistične zveri, ki so trpel' v fašističnih ječah stotere muke, preden jim ni krogla pretrgala nit življenja, darova- nega domovini na oltar. Vi- zi va k apelu. Do okostja shuj- šane ženske vstajajo in se po- stavljajo v vrsto. Zbor traja včasih štiri, celo po pet ur. Po- gosto dežuje in tedaj teče voda po tilniiiku, polni obleko, nos in uista. Čevlji So vedra vode in noge v njih kosi lesa. Tako pre- močene morajo jetnice na delo. Po pet in pet stopajo v vrsti. Za pasom jim tiči posoda za hrano, tako imenovana miška, žlica in vrečica za kruh. Ena skupina dobi kramp, druga lopate, tretjo napotijo v tovarne. Težki udarci cokel votlo odmevajo v jutranji mrak. Vsako skupino spremljajo paznica, bič in pes. Delo se za- čenja ob sončnem vzhodu in neha v mraku. Zvečer se udje razbolijo, zato spanje ne prinese počitka. Obraz jiaznice je nadut. Vrh moderne friztire čepi če- pica. Obleka je siva. čma pele- rina vihra v vetru. Skornji ob- lastno škripajo, noge pod sivim kratkim krilom stopajo samoza- vestno. Na roki visi jermen, ki brž oplazi hrbet neubogljive jetnice. Roke urno in vajeno udarjajo, kajti šolane so za mu- čenje ljudi. Psi so volčjalid; do- bro dresirani, ubogajo na mig- ljaj. V senci paznice se pomi- kajo tiho, rdeč jezik jim visi iz slinastih čeljusti. Podpluto, okr- vavljeno oko zlobno , gleda in budno spremlja korake jetnic. Gorje nesrečnici, ki stopi iz vr- ste. ali se z dela oddalji! Pes jo neusmiljeno popade. Nekatere vestna je padla v lastno kri. Za zgled in svarilo so jo puístüi le- žati Па čmi cesti taborišča vse popoldne. Se smrt ni izbrisala krutih pramenov biča z izčrpa- nega telesa. Mladi obraz je bil od udarce\' izmaličen, svetli lasje so bili gmotna kepa krvi in blata. ★ V baraki štev. 13 sta nied drugimi Slovenkami tudi mlada zdravnica Marija in njena 16-letna sestrica Vera, Obe sta tihi. mirni in med to\'a!rišicami priljubljeni. Tudi Marija hodi na naporno delo. Večkrat nado- mešča svojo sestrico. Po dveh mesecih jo pokličejo v bolniško barako, imenovano гелпг. Jet- nice opravljajo tu zdravniško službo. Delo je naporno, hrana nekoliko boljša. To so barake smrti. Dan za dnem umrje na stotine žena. Pred barako so jetnice v Po- sebni službi. Ze na\'sezgodaj stoji pred vrati iz črnih d№k zbit mrtvaški voziček. Vanj so vprežene interni ranke. Ta \фге- ga prevaža gola, mrtva trupla, okostnjake, v celico krematorija. Smrt žanje na široko. Tifus, griža, jetika. pljučnica so njeni glavni pomagači. Posebno mlade ginejo kot cvetje v jeseni. Žen- ske v re\ñ,rju niso lx>lnic€, pre- izkušnja so za modema sredstva medicinske vede. Uničevanje duše in telesa. Lačni, izmučeni možgani niso re^-olucionami, lačna misel /le more usmeriti boja proti nacizinu in proti vojni. Domovina Goetheja je v rokah mož, ki jim ni nič sveto, ki poznajo samo uničevalne, morilske in roparske ideje. V teh idejah vidi Hitler sebe, svoj lik apostola zmage ... OfíMOÍHlk oßtumNi^ ORMOŽ pošilja vsem delovnim ljudem širom ptujskega okraja tovariške pozdrave in čestitke za Dan republike ter jim želi prijetno praznovanje tega praznika. Splošno mizarstvo in žaga PTUJ, NA PRISTANU 4 Čestitamo vsem svojim cenjenim strankam in delov- nim ljudem ob prazniku republike — 29. novembru — ter jim želimo prijetno praznovanje. TRGOVINA S STEKLOM IN PORCELANOM STEKLO- POßCELÄN PTUJ — ima vedno v zalogi kvalitetno steklo in porcelan. Naš kolektiv vas bo ob \-sakem na- kupu zadovoljivo postregel. Za Dan republike pa tovariške pozdrave. V Štgfenbergu je bil íecaj za iunhGionarje delavskega samoupravllanja v Statenbergu pri Makoiah se je končal vZ-eraj, 27. novembra, devetdnevni tečaj za predsed- nike delavskih svetov, pred- sednike upravnih odborov ter predsednike sindikalnih podruž- nic 18 kmetijskih gospodarstev v ptujskem okraju, ki je ime! namen politično in strokovno usposobiti funkcionarje delav- skega upravljanja za njihove naloge v kmetijskih gospodar- stvih ter izpolniti njihove iz- kušnje in poglede na delavsko upravljanje. To je že drugi to- vrstni tečaj v ptujskem okraju Pred tem tečajem se je končal v Statenbergu desetdnevni tečaj za funkcionarje iz industrijskih podjetij in obratov ptujskega okraja. Oba tečaja je organizi- ral Okrajni sindikalni svet na pobudo komisije za družbeno upravljanje pri Okrajnem od- boru SZDL г' Ptuju, sredstva za tečaj pa so dala kmetijska go- spodarstva. Po izjavah preda- vateljev in tečajnikov je bil te- čaj potreben in zelo koristen. V razpravah po 9 referatih ptujskih političnih funkcionar- jev in gospodarstvenikov so po- vedali predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in sin- dikalnih ix>družnic: pri prćiktič- nem delu in pri upravljanju občutijo, da jim manjka poli- tično in strokovno znanje. Te- kom 9 dni so bili ločeni od vsakodnevnih skrbi in dela in so imeli veliko prilike, da so se lahko posvetili študiju, poslu- šali predavanja in se po preda- vanjih v prosti razpravi рсипе- nili o raznih praktičnih vpra- šanjih. V tem času so videli tudi nekaj strokovnih filmov, ki jim jih je priskrbela Okrajna zadružna zveza, obiskali so to- varni v Majšperku ter se pogo- varjali s funkcionarji tamkajš- njih organov delavskega uprav- ljanja. Prosti Čas so porabili za čitanje časopisja, poslušanje ra- dijskih predavanj ter poročil, največki-at pa za medsebojno s{>oznavanje ter razprave o raz- nih izkušnjah organov uprav- ljanja pri raznih kmetijskih gospodarstvih. Večina tečaj- nikov je spoznala, da bo po- trebno v bodoče več sredstev in več zimskega časa porabiti za politično in strokovno uspo- sabljanje kadrov, zlasti kmetij- skih gospodarstev in več misliti na sredstva, ki so v ta namen potrebna. Tak način tečaja, kot je bil tečaj v Statenbergu, se jim zdi jako primeren. Leto- višče, ki je v sezoni za okreva- nje in razvedrilo delovnim lju- dem, naj jim bo pogrni v pouk in izpopolnjevanje. Letovišči Bori in Statenberg v ptujskem okraju sta sposobni sprejeti lake tečaje in se bo njun kolek- tiv z upravo vred gotovo rad potrudil, da se bodo tečajniki in predavatelji v času tečajev pri njih prav prijetno počutili. Tečajniki obeh tečajev so se o oskrbi za nje . v Statenbergii zelo laskavo izrazili, enako pa tudi o Okrajnem odboru SZDL in Sindikalnemu svetu ter pre- davateljih. S tečaja se bo vrnilo na 18 kmetijskih gospodarstev v ptuj- skem okraju 35 funkcionarjev, kmetijskih delavcev, ki si bodo v bodoče prizadevali čimbolj koristiti napredku delavskega Tipravljania pri ovojih podjetjih oziroma gospodarstvih in si bo- do radi medsebojno pon-.agali z novimi izkušnjami po tečaju. OBVESTILO Upravni odbor Društva pri jateljev mladine je na svoji sej razpravljal o pripravah prazno Vanja novoletne jelke. O posa meznih prireditvah, ki bodo v t namen, bodo tereni pravočasni obveščeni. Kar se tiče prazno Vanja prihoda dedka Mraza p( terenih, predvsem programo\ naj tereni obdrže lanskoletni prakso, ker so nekateri poka zali vso sposobnost, pripravit našim najmlajšim zelo prijetn« doživetje. Pri zbiranju mate rialnih sredstev, ki naj služij( temu namenu, je DPM na proš njo gospodarskih podjetij pre- vzelo zbiranje materialnih pri- spevkov ter naproša zastopnik« terenov, da se ne obračajo i prošnjami na gospodarska pod- jetja, da se ne bi dogajalo ka- kor v prejšnjih letih, ko so se prosilci vrstili drug za drugirr ter tekmovali, kdo bo prvi. Sc namreč tereni, kjer ni nobenegs gospodarskega podjetja, zopel tereni, kjer so močna gospo- darska F>odjetja in bi ne bile prav, da bi nekateri ne dobili sredstev, drugi pa bi jih imeli preveč. Društvo prijateljev mla- dine bo pasivnim terenom pri- skočilo na F>omoč iz prispevkov, dobljenih od gospodarskih pod- jetij. Terenom pa prepuščamo vse .niciativo, da skušajo najti iz- ven gospodarskih podjetij viri za to praznovanje (med člani SZDL, starši otrok itd.) Okrajni odbor DPM Letovišče »Uom oh Ehravinjio: TRGOVSKO PODJETJE „LES" OKRAJNE ZADRUŽNE ZVKZE — P T U J Čestitamo vsem delovnim kolektivom, kmetij- skim zadrugam in delovnemu ljudstvu naših mest in podeželja k prazniku republike — 29. novembru. 4 ^ТТТЈ, 29 MCrVEMBRA Î956 Regresi za kmetijske stroje Novi predpisi o regresu za kmetijske stroje, kakor tudi o regresu za gorivo za kmetijstvo, za umetna gnojila, za sredstva za zaščito rastlin in druga sred- stva za kmetijsko proizvodnjo Iz industrije, imajo v osnovi dva smotra: da izpodbude proizva- jalce teh sredstev, da bi si pri- zadevali doseči večjo proizvod- nost oziroma znižanje lastne ce- ne in da normalizirajo tržišče s temi sredstvi. Dosedanja osnovna politika, da se regres za nakup velikih kmetijskih strojev daje samoso- cialističnira gospodarskim orga- nizacijam, je ostala nespreme- njena. Naša prizadevanja gredo za tem, da se po tej poti pove- ča družbena proizvodnja v kme- tijstvu. Glede na to, da pričaku- jemo v prihodnjem razdobju, da bodo kmetijske zadruge p^i kupci teh strojev, s katerimi bodo opravljale usluge indivi- dualnim kmetom, se ta regres posredno prenaša tudi na indi- vidualne proizvajalce. V celoti gledano je osnov^ naše politike na vasi ta, da povečamo delovno proizvodnost z uporabo družbe- nih sredstev in da s tem one- nu^očimo lastnikom kmetijskih strojev izkoriščanje na vasi. Individualni kmetijski proiz- vajalci bodo dobivali še dalje regres za vse vprežno kmetijsko orodje, ki v naših pogojih tvori osnovno opremo kmečkega go- spodarstva. V tej osnovni poli- tiki potemtakèm ni nobene spre- naembe. Nekaj manjših kmetijskih orodij je bilo izpuščeno iz re- gresa za vse proizvajalce. Za ta sredstva nimajo pravice do re- gresa niti ix)sestva niti zadru- ge niti individualni proizvajal- ci. Važna sprememba v sistemu regresiranja je v tem, da se re- gies na kmetijske stroje ne bo več dajal v odstotku od prodaj- ne cene proizvajalca, temveč v določenem znesku za vsak stroj. Dosedanji način regresiranja v odstotku od prodajne cene je vzpodbujal vzdrževanje cen, če ne celo njihovo povečanje. Ni bilo pripdevanj podjetij za spe- cializacijo, v popolnem smislu besede, pa tudi kooperacija ni bila nujna, ker je regres vedno poplačal okrog 50 odst. prodajne cene. Zato je tudi prišlo do te- ga, da je isto orodje, kakor na primer plug, prikolico, brano itd. izdelovalo več podjetij, toda z zelo velikimi razlikami v јмч)- dajni ceni. V novem sistemu regresira- nja je bil postavljen temeljni princip: za kmetijski stroj istih preázvajalnih svojstev — isti re- gres. To bo vspodbudilo proiz- vodna podjetja, da se bodo pri- laagojevala tržišču in povečevala ddovno produktivnost, a da ne bodo samo brezbrižno računala, kako jim bo 50 odstotkov pro- PO »NASI SKUPNOSTI« dajne cene plačano iz regresa in da se bo treba boriti na trgu samo za drugih 50 odstotkov. Tako so sedaj vsa proizvodna FKKljetja na trgu v istem polo- žaju, kmetijski proizvajalci kot kup>ci pa so v ugodnejšem polo- žaju, da pri tekmovanju proiz- vajalcev pridejo do boljših stro- jev po nižjih cenah. V zvezi s tem je določeno, da gre promet normalno, brez vpli- va regresa, do zadnjega proda- jalca, to se pravi, da se regrtw kakor pri umetnih gnojilih iz- plača šele pri prodaji strojev zadnjemu uporabniku. Ta sistem izplačevanja regresa je bil po- gosto kritiziran kot napačen in sicer od naših gospodarstveni- kov, ki se ukvarjajo s prome- tom s tem se ustvarja velika ad- ministracija, da se ustvarjajo težave pri obračunaviinju, da se brez potrebe zaposlijo velika obratna sredstva itd. Toda po- gosto ne vidijo bistva te spre- mem4)e, to je, da se regres prav- zaprav daje za napredek lone- tijstva kmetijskim proizvajal- cem. Regresira se potemtakem sredstvo tedaj, ko je začelo de- lati, a ne tedaj, ko je odšlo s tovarniškega dvorišče v trgov- sko mrežo, pa lahko še polni dve leti leži nekje v skladišču. Za skupnost, ki daje regres, je mnogo bolj koristno, da regres izplačuje tako. Ta način dejan- sko zahteva več administracije, zato pa donaša več koristi pri normaliziranju gibanja kmetij- skih sredstev v prometu. Končno je bila z novim siste- mom uvedena nomenklatura strojev in orodij, ki jih regresi- rajo, nove stroje pa je mogočo uvesti v regresni sistem po do- ločenem postopku, to je na predlog instituta za mehaiibaci- jo in kmetijske zbornice. To po- meni, da bodo regresirali samo tiste stroje, katerih uporcba je že raziskana in njihova proiz- vodna svojstva preizkušena. M. R. J. 7. štev Ilica Časopisa „Delo in varnost'* strokovni časopis »Delo in varnost« je do danes prvi in edini list v državi, ki se bavi z vprašanji zvišanja produktiv- nosti in smoti-nega gospodar- jenja v industrijski proizvodnji, s problemi pravilne, znanstveno utemeljene organizacije dela, z vzgojnimi problemi kadrov v gosjKKlarstvu in s problemi zdravstveno-tehnične zaščite pri delu. Vsebina 7. številke, ki je pravkar izšla: »Za dvig produk- tivnosti v naših gospodarskih organizacijah«, Mitja Kamušič: »Grafična obdelava dinamike premijskoga sistema«, Radovan Andrejčič: »Kontrola kvalitete s stastističnimi metodami«. Dr. Mirko Pibrovec: »Vpliv psiho- loško zdravstvenih činiteljev na proizvodnost industrijskega delavca«, Dr. Saša Cvahte: »Racionalizacija dela in medi- cina«, Boris Florjančič: »Kaj naj ukrenemo, (^a bi omejili smrtne in ostale nezgode v ru- dgг£•^л^ (те+л1иг^{ј;}), inž. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Smisel zimskega oranja je znan. Kljub temu pa se pojav- ljajo mnenja, da se rodovithost zemlje s tem agrotehničnim ukrepom zananjStije. Rodovitnost zemlje zbolj- šujemo z raznovrstnim gnoje- njem, ker ji s tem da\'^ajamo rastlinsko hrano. O tem je vsak kmetovalec prepričan. Vsak kmetovalec tudi ve, da tudi zemlja sama vsebuje rastlinsko hrano in da ta postaja dostopna rastlinam, če zemlja razpada ali če se presnavlja. Razpadanje in presnavljanje zemlje pospešuje- mo, če jo orjemo ali rahljamo, ker s tem omogočamo dostop zraku, ki je za presnavljanje nujno i>otreben. Zrak je nam- re predpogoj za delo zemelj.«!kih bakterij, ki imajo važno nalogo pri presnavljanju zemlje. Toda značilnosti in lastnosti dbdelevalne zemlje so zelo raz- lične. Različne zeonlje tudi raz- lino vežejo in oddajajo rastlin- sko hrano. Srednje težka in težka zemlja jo boljše usvaja in teže oddaja, lahka, peščena in humusna zemlja pa jo slabše veže in lažje oddaja. Hrano črpajo rastline z vodo, v kateri mora biti raztopljena. Zato je voda važna okolnost za rodo- vitnost zemlje. Zemlja je lahko rodovitna, če pa ni vode, je iz produkcijskega vidika nekorist- na, torej nerodovitna. Zato mo- ra biti v zemlji vedno dovolj vode. da lahko rodovitnost zemlje pride do izraza. V zemlji pa ne sme biti tudi preveč vode. Ce se je zemlja talco napila vode, da se ta na- Inž. E^on Z-ore« haja tudi med zemeljskimi zmci in ne samo v njih, potem je to za zemljo .slabo, ker trpi zaradi pomanjlcanja zraka. V takem primens nainreč v zemlji zamre življenje in delovanje koristnih bakterij, presnavlja- nje zemlje pa popolnoma pre- neha. Posledica tega je zmanj- šana rcKÎovitnost zemlje, poseb- no, če to stanje tra.te dalje časa in če medtem rastline porabijo vso razpoložljivo hrano. Skoda pa na.5toie v tem primeru tud? zaradi odplavljanja. Prevelika količina vode namreč pronica y notranjost, s seboj pa odnaša htimus in v sebi raztqpljenî) rastlinsko hrano. V tem pri'S- meru govorimo o padcu rodo'' vitnosti zemlje zaradi izpiranja. Vsekakor je treba skrbeti, da se zemlja nikdar toliko ne na- piranje. 'i Vselcakor je važno, kdaj pride do najintenzivnejSega iz^ piranja. V ta čas štejemo ob* dobje, ko je presnavljanje y zemlji najživahnejše, ra-stline pa vse hrane sproti ne porabi- ja To se dogaja v i>oletnem čaioi, najpogosteje po žetvi. Do- kler je namreč zemlja obrasla 8 posevki, ti zadržujejo izpiranje. Brž ko pa teh ni več, torej na stmišČ4i, so prilike za izpiranje najugodnejše. Zato je nujno potrebno slog zemlje, v katerem obstojajo drobni kanali, po ka- terih pronica vlaga v globino, spremeniti; ustvariti je treba večje praznine, da lahko voda hitro odteče in ni čf?sa, da bi topila riîstlinsko hrano. Globoko oranje pa ni pripo- ročljivo za vsako zemljo. Pe- ščene, prodnate in humusne zemlje nimajo zbitega sloga, zato pa večje praznine med grudicami. Te zado?čajo pro- pustnosti zemlje, če ne celo preveč. Takšne zemlje tudi ni- majo sposobnosti vezanja rsst- linske brane, zato jo voda raz- taplja hitreje in v večjih koli- činah, kakor pa v težji zemlji. V takšnih zemljah jc torej ustvarjan.ie \'-ečjih praznin med gnidicami škodljivo. Ce leži pod plastno močno nropnstne ornice slol težje zemlje, odlaga voda sprano hrano v njej. Z globokim oranjem to hrano spet spravimo na površje, kjer }o prepredejo rastlinske korenine in tako zmanjšujemo škodo, ki je postala zaradi izpiranja. S pravilnim plodoredom izko- ri.ščamo to hrano tudi v večjih globinah, ker nekatere ra.stline poganjajo korenine globlje ka- kor druge. Ce si je kmetovalec na jas- OB RAZSTAVI HABILITACIJSKIH IZDELKOV DLSEVNO DEFEKTNIH OTROK Izdelki omefene domišljlle Minuli teden je bila v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora v Ptuju odprta zanimiva razstava habilitacijskih izdelkov duševno defektnih otrok iz do- ma v Domavi. Namen razstave je bil prikazati ljudem uspehe habilitacijskega oddelka v do- mu, kjer skušajo lažje slabo- umne otroke priučiti koristne- mu delu. Ce se človek poglobi v razstavljene izdelke in razume, koliko prizadevanja je bilo tre- ba s strani osebja, da so otroci dosegli takšno stopnjo sposob- nosti za določeno delo, je raz- stava izredno zanimiv prikaz različnih faz habilitacijskega postopka. Razstavljeni predmeti so iz- delki 8 gojencev. Prvi štirje so najboljši, naslednja dva kažeta manjšo sposobnost, zadnja dva pa predstavljata najmanj razvi- te gojence. Silvo B., star 14 let, kaže izredno sposobnost za roč- na dela, razstavljenih p>a ima tudi nekaj zanimivih risb. Iz- redno fantazijo v risbah kaže Janez S., ki ima 12 let. Je glu- honem in razen tega tudi du- ševno defekten. Vendar njegove ri.^be niso zanimive samo za lju- di, ki se ukvarjajo s poukom teh otrok, temveč tudi za vsa- kogar drugega. V risbah se pre- pleta bujna fantazija? tanki, čudne ladje in stroji ter gro- zotne pošasti odkrivajo neki jw- vsem svoj svet njegove domiš- ljije. Značilna in najbolj razum- ljiva je risba velikih, oddaljenih gora, h katerim se vije dolga bela cesta. To sliko je pričaral njegov spomin na domače kra- je, kajti Janez je doma z Go- renjskega. Razen tega ima raz- stavljena tudi ročna dela. Med- tem ko drugi prerisujejo, Janez riše sam. Človek si nehote mi- sli, da bi fant moral v tej sme- ri doživeti nekakšen razvoj, če- prav vzgojitelji trdijo, da za to ni verjetnosti. Nadalje se vrstijo predmeti, kj so zmeraj bolj nedodelani. SUke izrezljane iz barvastega papirja, hišice iz lepenke, prtič- ki, opletene steklenice, pred- pražniki in drugi predmeti po- stajajo vse bolj okomo izdelani. Tonček G. je predzadnji med gojenci, ki razstavljajo. Njegove risbe .so mešanica čudno skri- vcnčenih črt, ki ne predstavlja- jo za normalnega človeka nič določenega. Vendar je tudi v njegovih predmetih neko hote- nem glede izpiranja, bo tudi poznal razdelitev padavinske vode. Tedaj tudi ve, zakaj je zimsko oranje prip>oročIjivo. V tem pogledu je Slovenija zelo različna, ker količine padavin z večjo oddaljenostjo od morja padajo. Vendar o tem kaj več proti notranjosti vedno bolj prihodnjič. nje, ki bo po daljši dobi gotovo privedlo do svojega rezultata. Treba je vedeti, da so vsi pred- meti plod dveletnega vztrajne- ga dela .s temi otroki. Razstava popolnoma prepriča obiskoval- ca, da je te otroke možno pri- učiti in usposobiti za določeno delo in da bodo lahko sčasoma opravljali kakšno koristno delo z vso natančnostjo. V tem je tudi pomen in opravičilo obsto- ja habihtacijskega oddelka v domu za duševno defektne otro- ke v Domavi. Ta oddelek je za- enkrat le prvi poskus in vzorec, kako naj bi izgledalo habilita- cijsko delo. V aomu ima namreč zatočišče okrog 180 duševno ome- jenih otrok, ki so večidel težko slaboumni in pri katerih ni govo- ra o habilitacijskem delu. Vendar je ravno ta oddelek zasnova, iz katere bi se lahko razvil večji habilitacijski zavod, kjer bi se ob zadostnem številu specializi- ranih kadrov, učilnic in delavnic lalilto usposabljalo tudi večje število defektnih otrok, ki se še lahko priučijo koristnega dela. Tak zavod bi bil edinstven pri nas, bil pa bi neobhodno potre- b -r Nova knjiga o č&beiah Vse po vojni So pogrešali na- ši čebelarji primemo knjigo, ki bi jim bila pri njihovem delu v čebelnjaku svetovalec in vod- nik. Prav posebno pa je taka knjiga potrebna čebelarjem za- četnikom. Iz nje naj bi zaje- mali siplošno znanje, kako umno čebelariti. Vsem tem potrebam hoče od- pomoči Zveza čebelarskih dru- štev za Slovenijo z izdajo take- ga prepotrebnega priTOČnika. Pred kratkim je zagledal beli dan I, del Sodobnega čebelar- jenja pod naslovom »Sodobno čebelarstvo« I. del (teoretičen). Temu bo pa sledil drugo leto II. del pod istim naslovom, ki bo pa obravnaval praktična opravila pri čebelah. Noben sodoben čebelar, ki hoče res napredovati pri svojih čebelah, ne bo mogel pogrešati te kr 'ige. O vrednosti in vsebi- ni tega dela se lahko vsakdcentefi« piuj BEZJAKOVA ULICA 6 se zahvaljuje svojim strankam za dosedanjo naklo- njenost ter jim želi prijetno praznovanje Dneva repu- blike. Tudi v bodoče si bomo prizadevali, zadovoljiti svoje stranke s kvalitetnim materialom in uslugami. PTUJSXâ ннпптнА IN PâPIUNICA PTUJ pošilja vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ob Dnevu republike tovariške pozdrave in se jim tudi v nadaljnje priporoča. .Andrej Kovač, MbUoieiuff: Ptuj in okolica v pesmi in povesti V strojarju Wundsamu je pi- sateljica upodobila svojega sta- rega očeta, o katerem pravi v že omenjeni družinski kroniki, da je bil nenavadno strog mož, ki je s svojimi otroki malo go- voril, jih redko kdaj ljubko- val, toda delal je zanje in jih tudi po lastnem togem meščan- skem načrtu ljubil. Pri mizi ni smel nikdo od otrok spregovo- riti besedice, po molitvi so mo- rali tiho za.sesti svoja mesta. Kdor je šepetal ali se igral, ta je moral od mize proč. Ce .че ga domača služkinja ni usmilila, je moral ostati lačen. Otrok nikoli ni obdaroval, samo svojo hčer- ko, pisateljičino mater Ano Je nekoč razveselil s srebrno dvaj- setico. Imena svojih hčerk je vedno zamenjal, če je od katere kaj želel, je poklical hkrati vseh pet. Slovenskega jezika se nikoli ni mogel naučiti in tudi za trgo- vino ni imel i>ot^ljenja, to je morala voditi njegova žena. V svojem pretiranem' meščanskem ponosu je čutil do gledaliških igralcev ix>seben odpor. Ko bi nekoč moral njegov sorodnik, gledališki igralec Klement Gmen pri njih prenočevati, ga je za- radi njegovega pc^clica nagnal iz hiše, češ, komedijant nikoli ne bo ' stanoval pod njegovo streho! Njegova žena Ana je bila vsa obujvana ob pomanjka- nju vsakega umetniškega čuta svojega moža. Ni slutil, da bo ta igralec postal še zelo slaven komik in oiieretni pevec na Du- naju in v Frankfurtu ob Maini, kjer je tudi obhajal petindvaj- setletnico gledališkega udejstvo- vanja, V opisih ptujske'Okolice nem pisateljica Ana Wittula ne po- pozabi omeniti Rokovega hribč- ka, pod katerim naj bi bil po ljudskem izročilu s svojimi za- kladi pokopan hunski kralj Ati- la. Ob sončnem zatonu je tudi lep pogled na reko Dravo, ki se čudovito blešči v rdečem siju. Preko osamljenih t<4>olov pa plove pogled do haloških gri- čev, za katerimi kraljuje i^lata Donačka gora. Ta vinorodni pre- del naj bi Rimljani in\enovali » colles« (griči), kjer je cvetelo vinogradništvo zlasti v dobi rimskega cesarja Proba v 3. sto- letju (n. š.), ki je bil rojen Panonec. Takrat so v kamnitih svetiščih žrtvovali vinskemu bo- gu Bakhu. Cas je mineval in prinesel Ptuju rnai-sikake spremembe. Tudi v stroj ar^i hiši ä> se i C poročile druga za dru- go. arejša Otilija se je za- roči s častnikom Viljemom Reiderabergom iz Ptuja, ki pa je padel v Italiji. V zimi leta 1826 S50 ptujski meščani pridno obiskovali z le- senimi škodljami pokrito gleda- lišče, kjer se je v tem letu prvič mudila neka gledališka družba. Ta skupina je i)od vodstvom ravnatelja Vile kar dobro Igra- la in Wundsamove hčerke niso zamudile skoro nobene predsta- ve. Strojarjev posinovljenec Jurij je doraščal in se v Mariboru iz- učil strojarske stroke. Modre oči prijateljice izza otroških let, mlinarjeve hčerke Matilde, so ga priklenile nase, toda kasneje se ji je izneveril In pripeljal iz Nemčije razvajeno nevesto An- gelo. V tridesetih letih preteklega stoletja so mnoge trgovske hiše v Ptuju zelo cvetele zaradi tran- zitnega in žitnega prometa iz Ogrske v Italijo in balkanske dežele. Z razvojem mlade trgov- ske luke Odese ob Cmem morju pa se je položaj za Ptuj spreme- nil. Tudi strojar Wundsam je občutil, da se je potreba po nje- nih kožah zmanjšala. Tej nevo- lji se je v letu 1836 pridružil še velik strah pred azijatsko kole- ro, ki je začela nevarno groziti tudi staremu komornemu mestu Ptuju. Govorice med meščani o tei kužni bolezni so se začele uresničevati Ukrenili so vse po- trebno, da se ta morilka ne bi prikradla v mesto Tudi proce- sije niso nič pomagale in gro- bar je imel polne roke dela. Stro jar jeva žena je dvakrat dnevno p>okadila vse hišne pro- store z gorečim brinjem in Jan- ževo zeljo Strojar je predlagal svoji ženi, da bi se pred kužno nevarnostjo urriaknila v gorice. Toda ta načrt jima je prekrižala neizprosna smrt, oba sta ркхИе- gla groznim krčem in bolečinam (Nadaljevanje) 6. junija, on ob šestih zvečer, ona pa dve uri kasneje. Njun stari prijatelj doktor Nevis jima je zatisnil oči. Istega dne je kruta azijska morilka pobrala tudi strojarskega pomočnika Matevža. Zaradi te grozne epi- demije so bile v bližnjem mest- nem špitalu vse postelje zasede- ne. 8. junija tega leta je umrlo v mestu že trinajst oseb, nakar je začela kužna bolezen polago- ma ponehavati. In čudno, rože so to leto tako lepK) cvetele kot nobeno leto poprej in sonce je sijalo dan za dnevom ... Strojarjev Jurij, ki se je vrnil iz tujine z razsipno ž.eno Ange- lo, je prevzel stiojarno, toda go- spodaril je slabo in trosil denar za razuzdano ženo, ki je še sa- ma kradla denar iz predalov v trgovini. — Jurij se je ob neki nevihti prehladil in nevarno zbolel. V tem času je nastal tu- di požar v strojarski delavnici, zgorelo je mnogo hiš. K sreči Jo bila svetla in brezvetrna noč, sicher ne bi ostalo nobene liiše v Dravski ulici. V stroj ami so dolgovi rastli iz dneva v dan. Jurij se je za- dolževal pri ptujskem Židu Herschlu, da je lahko ustregel muhasti ženi, ki je zapravljala denar i>o toplicah in se nič ni brigala za bolnega moža. Starej- ša strojarjeva hčerka Otilija, ki je še najbolj skrbela za dom, je morala prodati gozd in vino- grad. Izkupiček sta ženski shra- nili v posebno omaro, ključ pe je vzela Angela, češ da ga bo izročile možu Juriju, ki pa klju- ča ni dobil. Neke noči pa je po- begnila z vsoto, ki je büa na- menjena za kritje dolgov. Ko je Otilija hotela izplačati nafeirej nadležnega žida, je z grozo opa- zila, da ni nikjer shranjenega denarje, kljiič pa je tičal v oma- rini ključavnici. Zid pa je v mastnem kaftanu nestrpno ča- kal na svoj denar. V tej stiski je zdravnik Neris svetoval, naj strojarjeva proda- ta hišo. Na Martinovo, ko se je pripravljala zima, da l3i pokrila suhe jesenske liste s prvim sne- gom, se je Otilija preselila v novo kupljeno hišico sredi graj- skega i>obočja. Jurijeva bolezen se je iz dne- va v dan bolj slabšala, pozimi leta 1842 je za vedno zapri. oči. Otilija je živela za tem še mno- go let in skrbela za mestne ubo- ge. Zdravnik Neis in njegova žena pa sta že dolgo počivala aa pokopališču pred mestnimi vrati... PTUJSKA TISKARNA PTUJ, SLOVENSKI TEG 9 Vsem oenjenlm stnaluuBB Setinao prijetno praznovanje Dnevs r^rabllke ter se Лш tndi v nadalje priporočamo. Pilli ski osmosolcî nrmrmwïmm kulturni večer Žalostna je resnica, da je v Ptuju tako slaîx) razvito kul- tuamo življenje. Samo kakšen kulturni večer, ki ga je prire- dila Svoboda, ali pa kakšen koacert in že smo pri kraju kul- turnega pregleda za nekoliko let nazaj. Več skrbi bi moraii po- svečati takšnim kultumüii ve- čerom, saj so lahko lepi, zatxi- mivi in koristni. Ptujski os.tnošoici so se odlo- дШ, - čitniške z\'eze, ki ima svoj sedež na ptujsiki g-inunaziji. -nč Bratislave! Vaški odbor SZDL Bratislavci je bil v prejšnjem letu mnogo aktivnejši, kakor je sedaj. Na tozadevno vprašanje odgovarja- jo vaščani, da so izgubili veselje do javnega dela zaradi tega, ker so imeli mnogo sestankov, ko so se pripravljali na elektri- fikacijo, za kar so se navdušeno in dolgo časa potegovali. V ta namen So zbrali tudi denar, ki so ga odvedli elektrifikacijske- mu odboru na Polenšaku. Posa- mezniki so si med tem časom dali instalirati napeljavo, ko pa je Polenšak in okolica dobila elektriko, so v Bratislavcih osta- li brez luči. Letos spomladi so zadevo že skušali urediti, ko so sklicali V vsako hišo sestanek odbora, ki se ga pa od- borniki niso udeležili z izjemo predsednika, ki je na vprašanje glede elektrike in denarja od- govoril, da o tem nič ne ve, da to vodi tajnik. Tako so Brati- sLavčani ostali tam, kjer so bili. Sedaj so v Bratislavcih mne- nja, da je treba ta problem re- šiti. Ne morejo namreč dovoliti, da s pomočjo njihovega denarja svetijo drugi, ki so jih pvistili na cedilu. H. J. GALANTERIJA in PAPIRNICA PTUJ, BEZJAKOVA ULICA 2 I vam pošilja ob Dnevu republike iskrene čestitke in želje, da bi ga prijetno praznovali, obenem pa vam zagotavlja, da boste v naši trgovini našli bogato izbiro leposlovnih knjig ter šolskih potrebščin in da vas bo naš kolektiv vedno solidno postregel. 6 fTC3, 29 VOV^NtBRA 1956 PtuîskI muzej je uredil etnografsko zbirko Nes muzej bo v počastitev Dneva republike odprl na gradu narodopisno zbirko, ki nam bo sistematično prikazovala pred- mete iz materialne in duhovne ljudske kulture ptujskega okra- ja. To je pomemben dogodek, saj nam bodo ti predmeti po- sredovali sliko različnih gospx)- darskih dejavnosti preprostega človeka, ki je zrasel z zemljo in si pri vsakdanjem življenju po- magal .sam. Izideloval je orodje za poljedelstvo in vse naprave, ki jih je rabil za pripravljanje hrano in izdelovanje obleke. Kot uvod v zbirko predstav- ljajo tri makete kmečkih do- mov, s Ptujskega polja. Saj prav ti so osiiovna celica v-sake na- selbine, prebivališča človeka, ki tu živi in dela. Kmečki dom. ali bolje rečeno domačija, vsebuje ne samo stanovališče za ljudi, ampak tudi hleve za živino in gospodarska poslopja. Te svoje gospodarske edinice je človek lepo prilagodil geografskim ra- zmeram in so zato po posame- znih predelih različne. Tipični obliki za Ptujsko p>olje sta ta- kozvani »dom na vogel« in »dom v ključu«. Pri domu na vogel stoji hiša z gospodarskimi pi")- slopii sicer pod eno streho, toda en del prostorov stoji v pravem kotu na drugi del. Ce pa poste-- vijo onemu delu poslopja, ki gleda z zatrepom na cesto, pa- ralelno drugi del, nastane dom v obliki odprtega četverokotni- ka, to je dom v ključu. Pri obdelovanju zemlje pa je osnovna naprava plug, ki je bil prvotno ves lesen, pri našem razstavljenem pa sta železna že nož in motika. V skicah pa bo prilcazan razvoj pluga preko le- senega rala in orala. Značilna ljudska gospodarska panoga je tudi čebelarstvo v košnicah, ki je bilo nekdaj na Štajerskem zelo razvito. Danes so se košnice, ki so tako krasile domačijske čebelnjake, morale umakniti modernemu lesenemu panju. Nadalje bo prikazana notra- riost značilne haloške črne ku- hinje z vsem njenim nekdanjim inventarjem. Za ix>znejše rodove bo prav zanimiva posebnost, ker se te kuhinje danes mnogo pre- zida vajo in d0TO0\'i modernizi- rajo. ■ Poseben čar nekdanjega živ- ljenja in dela na vasi pa bodo I>osredovali predmeti iz tkalstva in predilstva. Te zvrsti ljudske obrti so bile nekdaj po Halozah in Slovenskih goricah prav ži- vahno razvite. Razni viri izpri- čujejo, da so si še nekako do srede 19. stoletja izdelovali praznične in delavne obleke iz doma natkanega platna. Nato pa je kupljeno blago začelo izpod- rivati domače platno posebno za praznične obleke in postalo izde- lovalna snov le za delovno oble- ko. Različni lončeni predmeti, ki jih rabijo pri vsakdanjem živ- ljenju, pa predstavljajo drugo značilno obrt — lončarstvo, ki je še danes živo. Duhovno kul- turo ljudstva pa predstavljajo ljudska umetnost, različni obi- čaji in vraž j eversivo. Slike na steklo in poslikane slmnje raz- krivajo vso domiselnost in umet- niški čut preprostega vaškega umetnika. Najznačilnejše izmed običajev na Dravskem polju je seveda kurentovanje, katerega sestavni elementi so kurenti, pustne se- me, ki predstavljajo demonske sile, ki čarajo rodovitnostna рки Ija ob prehodu zime v ix>mlad ter razne druge pustne demon- ske živali — gambele in ruse. Ti običaji so ostalina naših pred- nikov iz njihove pradomovine. V tej sivi preteklosti imajo svoj izvor tudi predmeti iz vraž j eversiva, ki izražajo miseU gov odnos do nekaterih narav- nost preprostega človeka in nje- nih pojavov. Obisk v entnografski zbirki bo vsakemu povedal še mnogo več, kakor ta članek. Naša etnografska zbirka se bo še naprej izpojwlnjevala z no- vimi predmeti, ki jih bo etno- graf zbirfil med našim ljud- stvom in znanstveno protačeval. M. L. »Ptujski tednik« je v številki 46 z dne 9. novembra t. 1. ob- javil članek pod naslovom »Je to posJovanje?« Lidija Zepan, hči Marije Ze- pan, je bila v bolnici na ambu- lantnem pregledu dne 12. fe- bruarja t. 1. Njena mati Marija Zepan pa takrat ni bila v usluž- benskem razmerju, temveč se je zaposlila v bolnici šele 18. aprila t. 1. Marija Zepan ni prinesla na ambulantni pregled svojega otroka Lidijo, temveč oče, ka- teri pa ob sprejemu ni predložil bolniškega lista (zdravstvene izkaznice pa še takrat niso bile izdane), čeprav je zaposlen pri podjetju »Špedicija« v Mari- boru. Zaradi tega mu je usluž- benka v sprejemnem uradu vročila račun v znesku 180 din za stroške pregleda z naročilom, da v roku 8 dni predloži bol- niški list v svrho vnovčevanja pri Zavodu za socialno zavaro- vanje, v nasptx»tnem primeri pa naj račun poravna, ker oče ni storil ne enega, niti druge- ga, je bila Uprava bolnice pri- morana odstopiti račun v pla- čilo Občinskemu ljudskemu od- boru Ptuj na pot prisilne izter- jave, kot odloča Odlok o finan- ciranju in poslovanju zdrav- stvenih zavodov (Uradni list FLRJ, štev. 14/55). Pisec članka pod gornjim naslovom verjetno ni v celoti seznanjen z naštetimi določili, ki jih pi-edvideva Odlok o finan- ciranju in poslovanju v zdrav- stvenih zavodih, niti mu ni zna- no osnovno finančno poslovanje v bolnici, kar v nasprotnem pri- meru ne bi zadevo tako laično obravnaval. Res je, da so določila o po- ravnavi stroškov za zdravstve- ne storitve dokaj ostra, vendar pri tolikšnem poslovanju v bol- nici, kjer je mesečno na stotine sprejemov, je nujno, da je uve- dena taka evidenca, iz katere je možno vsak hip ugotoviti identiteto dolžnika. Po 49 členu Zakona o bol- nicah (Ur. list LRS, štev. 21/56) mora bolnica sprejeti vsakega bolnika, če je sprejem medi- cinsko indiciran — v nujnih primerih tudi brez napotnice in zdravstvene izkaznice. Zaradi tega v mnogih primerih ni moč dobiti ustrezne dokumentacije Aeroklub Flui bo leia 1957 koristil turizmu in gospodarstvu Ptujski aeroklub se namerava v letu 1957 poleg nadaljnjega risposabljanja kadrov lotiti tudi ttirlstičnih in gospodarskih na- log, tako da bo v celoti izpolnil svojo obljubo ob ustanovitvi, da bo usposobil mlade ljudi za športno letalstvo; z njim bu okrepil obrambno moč naše do- movine in podprl naš gospodar- ski razvoj. Tako so tudi sklenili na občnem zboru v nedeljo, 18. novembra, na katerem je bil ponovno izvoljen za predsedni- ka agilni član kluba, predsed- nik OLO tov. Jože Tramšek, v upravili in nadzorni odbor pa člani, na rainenih Icaterih je tu- tudi doslej slonel Aeroklub Ptuj. V Aeroklubu Ptuj je včlanjenih sedaj največ nameščencev (65), delavcev (65), pripadnikov JLA (48), dijakov (25), kmetov (10) in dijakov (25), kmetov (10) in še ostalih (15). Pri tem niso všteti člani modelarskih krožkov v Destemiku, Ormožu, Središču, Kidričevem in Ptuju. Od vseh teh članov je sedaj 7 motornih pilotov, Î9 padalcev z »A« izpi- tom, 16 padalcev z »B« izpitom in 3 padalci s >C« izpitom, 19 ja- dralcev z »B« izpitom, 13 ja- dralcev s »C« izpitom ter 11 absolventov kurza aerovprege. Motorna šola je imela na raz- polago avion UT-2M za uspo- sabljanje učencev letenja z AK Ptuj in Murska Sobota ter ja- dralna letala »Rodo«, »C-avko« in visokosposobni enosed. Mo- torno letalo je bilo 50 ur v zra- ku, padalci pa so opravili 197 skokov. Opravljenih je bilo nad 2500 poletov. Tudi modelarstvo je letos doseglo znâten napre- dek, kar se je pokazalo zlasti ob tekmovanju modelarjev iz Celja, Maribora, Murske Sobote in Ptuja na letališču AK Ptuj in tudi na jesenskem zletu 60 naj- boljših modelarjev v Ljubljani, na katerem je dosegel Branlco Vnuk iz Ptuja 5. mesto, Milan Trop 18. in Miha Kram berger 15, mesto. Vse kaže, da bo 28 najaktivnejših modelarjev vztra- jalo do modelarskih izpitov, ka. in se mora bolnica posluževati ostrejšega načina izterjave stro- škov za zdravstvene storitve, ki je določen z Odlokom o finan- ciranju in poslovanju zdrav- stvenih zavodov, zato se čudi- mo, kako je lahko pisec to po- slovanje ožigosal kot »birokra- cija in malomarnost«. Uprava Splošne bolnice Ptuj kor je vztrajalo prvih 14 mode- lai-jev, ki so že opravili »A« iz- pite. Veliko število članstva AK Ptuj ter razveseljivo število usposobljenih športnih pilotov, jadralcev, padalcev in modelar- jev kaže, da je za to vrsto špor- ta zlasti med mladino vseh sta- nov veliko zanimanja. Agilen ptujski Aeroklub je deležen vse pozornosti in pomoči AK Mari- bor in Celje ter Letalske zveze Slovenije pa tudi razumevanja s strani organov ljudske oblasti in množičnih organizacij. Aero- klub Ptuj ima zato vse pogoje, da se nadalje razvije tako glede na število kadrov in na tehnič- no opremo in se bo lahko v re- publiki vedno bolj uveljavljal kot klub in kot tekmec v med- klubskih tekmovanjih, zlasti če bo začel služit.' še turizmu in našemu gospodarstvu kot po- močnik v borbi proti raznim škodljivcem naših polj in go- zdov. Lanskoletna nesreča z Matajurjem, žrtev, katere so se spomnili na občnem zboru z enoininutnim mollcorn, je ostala resno opozorilo vsemu članstvu Aerokluba, da se je potrebno varovati vsake nesreče in že le- tos se je pokazalo, da se je bilo ob veliki opreznosti mogoče ob- varovati vseh nezgod in nesreč. Zbor je pohvalil za uspehe v letošnjem letu najagilnejše čla- ne AK Ptuj tov. Romana Pi sor- na, Jožeta Klariča, .Alojza Ganza in upravnika letalske šole tov. Toneta Malekft, predsednik tovariš Jože Trannšek pa je prejel v spomin sliko vseh pilotov, jadralcev, padalcev in inštruktorjev AK Ptuj. Za po- hvalo in sliko so se imenovani zahvalili ter obljubili tudi v bo- doče storiti kar največ po svojih močeh za nadaljnji napredek A K Ptuj. v Na podlagi dosedanjih izku- šenj in uspehov je AK Ptuj se- stavil delovni načrt /.a leto 1957. Usposabljanje vedno novih športnih pilotov jadralcev in padalcev je zopit na prvem me- stu. Klub pričakuje večji dotok mladih članov glede na obsežno in učinkovito prapagando med pripadniki predvojaške vzgoje, dijaki in vajensko ter kmečko mladino. Nove naloge bo klub toliko laže izpolnil, zlasti če bo povečal letalski park in če mu bodo letalska zveza Slovenije, OLO Ptuj ter množične organi- zacije tudi prihodnje leto kot doslej pomagale z materialnimi sredstvi. Nedvomno bo toliko večje razumevanje za potrebe AK Ptuj, zlasti če bo AK Ptuj s svojim letalskim parkom poleg usposabljanja kadrov služil tu- di turizmu in gospodarstvu, kot So temu že letos služili aero- klubi v Srbiji, Makedoniji, Bo- sni in Hercegovini, ki so poma- gal tam zatirati gobarja. Pri nas je nešteto ljudi, mladih in od- raslih, ki si želijo poleteti mid Halozami in Slovenskimi gori- cami ter nad Dravskim in Ptuj- skim poljem in ni bojazni, da bi ob nedeljah in praznikih pa tu- di ob delovnih dneh zmanjkalo interesentov za turistične pole- te. Zatiranje koloradskega hro- šča bo sčasoma tudi zahtevalo energičnejšo akcijo in sodelova- nje AK Ptuj. Vsi udeleženci zbora so eno- glasno izx^olili predlagane kandi- date za upravni in nadzorni od- bor, odobrili načrt dela za 1957. leto Na seji novoizvoljenega upravnega in nadzornega odbo- ra je bila enoglasno izrečena zaupnica tov. Jožetu Tranršku kot nadaljnjemu predsedniku kluba. VABILO Sklicu.iem slavnostno sejo od- bornikov Občinskega ljudskega odbora Ptuj za sredo, 28. no- vembra 1956, ob 15. uri v Matič- ni dvorani Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj in vabim na njo tudi predstavnike družbenih organizacij, podjetij, zavodov i« ustanov iz F4uja Janko Vogrinec, s. r. VABILO Mestni muzej v Ptuju vabi na otvoritev ETNOGRAFSKE ZBfRKE, ki bo dne 29. novembra 1956, ob 10. uri na ptujskem gradu v počastitev dneva republike. Upravni odbor PTUJ, 29. NO\^EMBRA 1956 _7 LETOŠNJI Muhasta zima, oster тгаг^, dolgotrajno deževje, zakasneli razvoj grozdja, peronospora — vse to so vzroki letošnje ix> ko- ličini, zlasti pa po kakovosti, splošno slabe vinske letine. Po- ročila kažejo, da so tako v Franciji, kakor predvsem tudi v Nemčiji, Jugoslaviji, Avstriji in Švici bila predvsem prizadeta področja kakovostne vinske pro- izvodnje. Tako bo nastopilo po- manjkanje dobrih letošnjih vin, dočim bo navadnih vsekakor dovolj, tako da bo ponekod celo vprašanje, kam z njimi. Zato so cene novih — s tem pa tudi lanskih — vin povsod trdne, v Nemčiji, Franciji in tudi pri nas pa so precej porasle. Potre- be po uvozu, zlasti v Nemčiji in Avstriji, so velike in so že odo- breni tudi dodatni uvozni kon- tingenti. Vendar pa vlada po- vsod zaenkrat težnja po uvozu cenenih vin, da bi tako vzdržali doma ravnotežje in preprečili pretiran porast domačih vin. V Franciji so utrpela zaradi vremenskih neprilik edinole področja kako\'ostnih vin, ki so pridelala letos 40—60 odst. manj pridelka od običajnega, Alzacija pa komaj 25 odst. Obilen rod so dala južnofrancoska masovna vina. Tudi v Alžiru računajo z višjo proizvodnjo za okoli 4 mi- lijone hI, to je 2И povprečno ju- goslovansko letno proizvodnjo. îYancoski pridelek bo letos oko- li 53 milijonov hI, nekako 8 mi- lijonov hI manj kot lani. Italija je letos s pridelkom 60 milijonov hI na prvem mestu na svetu in beleži celo nekoliko večji kot povprečni pridelek, to pa zaradi ugodnih pogojev, ki so vladali Vse leto na njenih južnih vinorodnih področjih. Tudi Španija s 17 milijoni hI je letos pridelala skoraj za deseti- no več kot lani, čeprav ne tako kakovostno vino kot lanskolet- no; isto je v Portugalski z okoli 1,2 milijona hI vinskega pridel- ka. Najbolj prizadeta je pa bila Nemčija, katere letošnji pride- lek z 1,5 milijona hI je komaj polovica povprečnega. Zato je želja po dodatnem — izrednem uvozu v enaki količini, vendar je zaenkrat odobren izreden uvoz le za 700.(X)0 hI. Iz Madžarske in Bolgarije ni lx)drobnejših vesti. Madžarsko je res prizadel letošnji mraz, vendar pa računajo na zadovo- ljivo povprečno letino, nekoliko boljšo pa v Bolgariji. Švica bo letos imela komaj 300.000 hI svojega pridel^, torej le dobro tretjino običajnega. V Jugoslaviji nam je tudi letos ponagajalo neugo<¿io vre- me. Ra2;en v Brdih in na Vipav- skem ter v Makedoniji je trga- tev povsod izpadla nizko pod povprečjem, tiiko da moremo na splošnem računati le s kakimi 60 odst. nomialnega letnega pri- delka, Ponekod je primanjkljaj seveda še mnogo večji. Na Šta- jerskem je količinsko nizkemu pridelku kot protiutež vsaj do- bra kakovost. Dr. M. L. Pogosta stka iz naših goric ZADRUŽNO PODJETJE Vinarska zadruga Ptuj Ob državnem prazniku — 29. novembru — pošiljamo našim dobaviteljem in odjemalcem prisrčne čestitke ter jim tudi v .nadalje želimo mnogo uspehov. — Z našim kletarstvom in pro- dajo pristnih vin ter s proizvodnjo selekcionira- nih trsnih cepljenk in korenjakov bomo tudi v bodoče pomagali razvoju našega vinograd- ništva. Pred dvema letoma je Sve- tovna zdravstvena organizacija objavila prvi priročnik o kugi. Napisal ga je dr. Er. Policer, znani znanstvenik, katerega živ- ljenjsko delo je bilo posvečeno pobijanju kuge na Kitajskem. Čeprav je bil kužni bacil od- krit že pred dolgimi 60 Teti in kmalu ix>tem tudi oditrito cepi- vo. So šele v zadnjih 10 letih z zdravljenjem s sulfonamidi in antibiotiki z ene. in z uporabo moč-nih insekticidov, posebno diditija, z druge strani dosegli, da je kugo možno zdraviti in bolezen v celoti zatreti. »Vendar,« pravi dr. Policer, »še vedno ne moremo biti za- dovoljni s tanjem glede kuge v svetu.« CUNA SMRT Zgodovina kuge je dolga in temna. Menijo, da je ta bolezen obstajala od davnih časov v Aziji in v Afriki, vendar je prva epidimija znana iz leta 542 po našem štetju. Za časa vladarja Justiniana. Tedai se je razširila po vsem naseljenem svetu in trajala 50 do 60 let. Po cenitvah je doseglo šte\ilo žrtev okrog i 00 milijonov ljudi. Naslednja velika epidemija je bila v 14. stoletju. V Veliki Britaniji sta takrat pomrli 2 tretjini prebivalstva. Tudi v Evropi in v Aziji je zahtevala žrtve, katerih število je šlo v milijone. Okužba se je često vkoreninila med podganami In kot posledica tega so bile trajne epidemije, ki so se vlekle skozi stoletja. V 17. stoletju pq je končno ic prišlo do pojemanja epidemije, dokler ni izginila iz Zahodne, pozneje pa še iz Vzhodne Evto- pe in dolcler ni v letu 1841 bir^a izkoreninjena tudi v Turčiji. Danes naletimo na kugo edi- no še na Kitajskem, v Burmi, v Indokini, v Siamu, na Jaivi, v Indiji, pa tudi na Bližnjem \-zhodu, Severni in Sevemo- zahodni .Afriki in ponekod drugje Zadn.>! pojavi Kuge na pod- ročju Evrope datirajo iz leta 1945, ko lo bili manjši poja\a bolezni v Italiji. Dr. Policer trdi, da je kuga na nekaterih področjih stalno zakoreninjena. Žalostno je, da ponekod zaradi finančnih ali administrati\'nih težav še ne morejo izkoriščati vseh prido- bitev sodobnih metod zdrav- ljenja. PODGANA... Kuga je bolezeii glodalcev, na človeka pa prenašajo bolhe. Podgana je bila vedno glavni nosilec epidemije kuge, kot takšne pa lahko smatramo tudi mnoge druge glodalce. Ugotov- Ijeno je, da so tudi druge živa- li lahko okužene s kugo, čeprav same za bolcimijo ne otoolevajo- ... IN BOLHE V pogledu razširjanja te bo- lojni so važni tudi ineekti. To niso samo bolhe, temveč tudi uši, vendar je njih delež v pri- meri z bolhami majhen. KONTROLA IN PREPREČEVANJE Najvažnejše v boju pax»ti raz- širjanju te bolezni je zatiranje podgan. V tem pogledu so pod- vzeH večje korake v ZSSR, v Južni Afriki in v ZDA, x-endar so biü rezultati precej slabi. Ugotovljeno je, da se z navad- nimi sredstvi podganam ne pri- de do živega in da je treba uporabiti virusne infekcije, sredsu-a za proizvodnjo dima, TRISTOLETNICA KROMPIRIA V EVROPI Med najvažnejše gospodarK-ice rastline v sevenxi Sloveniji, zza- sti pa v ptujskem okraju, sodi gotovo krompir. Njegova j.u-ado- movina je južna Amerika. Ze pred Klrištofom Ко1апг£хип so ga gojili zlasti v sedanjih juž- no-ameriških državah: Peruju, Cilu in Boiliviji. Ko so pa Span- ci v 16. stoletju zavzeli di-žavo Peru, Ф prinesli krompir tudi v Evropo. Najprej se je razširil na Angleškem, kjer je že pred 300 leti bil važna ljudska hrana. Iz Anglije se je nato razširil po v-sej Evropi. Od Angležev so ga sprejeli Italijani, od teh Nemci ter ostali narodi Evi'ope. Zna- čilno je, da ga Italijani itnenu- jejo »patata« po angl<^ki označ- bi »po-tato«. Nemci pa »Kartof- fel« po italijanski besetli »tar- tufolo«, Sloverici pa kroinpir ix> nemški označbi »Grund- ali Krumbime«, kar pomeîii po na- še zemeljsko hruško. Iz tega razvidimo, da je k.roirrifpir pri- nesel povsod ime iz dežele, od koder je prišel. V ptujski okolici je začel prvi saditi kr&rnpir ptujski trgovec Tadei Stigler leta 1773. Od nje- ga ga je dobil <>skrbnik turniške graščine Кагч)1 Najman, ki ga je že leta 1789 'razširil po vsem Drav-skem pc^ìju. Danes je krompir a!i »bob«, kakor ga Poljanci kratko mienujejo z raz'liko od sixoéjega boba, naj- važnejša kulturna rastlina Dravskega polja, saj si te ve- like ravnine brez k)4>mpirja ne т'Ж€то predstavi iati. Krompir uspeva tudi daleč na severu r^vr.oiie, pa tudi v viši- nah do 1500 m. Gojijo ga več vi-st ter se razlikuje po barvi, velikx>sti, škrobovi tosti in času ::orerüja. Beli kaxvmpir vsebuje več ¿kroba (22 do 23 odsît.), je bolj močnat ter se pri kuhanju rad zdrobi. Rumeni ima mr.2ij ШхАза (17 do 18 odst.) ter se ne drobi. Poleg ákroba, ki je zelo \'elika redi'ina snov krompirja, vsebuje kron«)ir tudi 1 do 1,5 odst. s'iadkorja, pol odst tol- šče ter do 2,5-odst. beljakovine. Služi zato kot izdatna hrana liudem in živalim, pa tudi v in- dustriji se že od nekdaj upo- rablja za pridobivanje škroba in špirita. Pred drugo s\'etovno vofjno so na Dravskem polju gojili v glavnem dve '.Tati IcrompLrja, t. j., raîii in pozni Îîrompir. Za fa.ni kToinpir, ki je bi'l zrel že v začetku julija, so kmetje, zlasti v bližini mesta, izkupili mnogo denarja. Pri pozni vrsti so raz- ločevali tako imecnovani »pem- šak<;, ki je bil rumene ba'n'e ter po okusnosti in rodovitnosti prekosil vse druge \TSte ter '»amervkanca«, ki зд ga ní'katerl tudi častili zaradi rodovitnosti ÌTi a ^e v za hrano živini. Zlasti svinjere- ja se je s pomočjo tega krom- pirja na Dravskem pdlju močno razvila, kar je imelo za posle- dico, da so nekateri kmetje — tako imenovani »ši^eharji« — vozili vsaki teden v F>etek v Ptuj, v soboto pa v Maribor svinjs'ko meso in slanino na prodaj. Med drugo svetovno vojno je okupator razširil po Dravskem polju nemáko vrsto krompirja, ki ga je priporočal zaradi ro- dovitnosti. Ni se pa pri nas rav- no obnesel ter ga počasi zopet izpodrivajo prejšnje domače vrste kirompirja. M. L, PODMORNICA BODOČNOSTI Britanska i>odmoinica »Ther- mopylae« spominja bolj na medplanetamo ladjo iz. kakega pustolovsicofantastičnega roîtxa- na, kot na plovno sredstvo, ka- kršnih ijmo danes navajeni. Pa- luba te podmornice je zobcasta, na sprednjem delu pa ima pol- Icroglasto nadgradnjo. V tej ix>i- kro^îli so nameščene najnovej- še elektronske prisluškovalne naprave. Podmornica »Thermopylae« šteje v razred »T« ixxirnomic, IjakTáíiih so precej zgradili med '•snigo .svetovno vojno, zdaj pa jih uporabljajo največ v ekspe- nmen talne namene. Leta 1953 je ta podmornica prešii Atlant- ski ocean, ne da bi se med pot- jo dvignila ria površino. elektpoindukcijo in metalce pla- menov. Izreden uspeh je bil dosežen pri pobijanju dveh osnovnih oblik kuge: limfne, ki nastane po ubodu okužene bolhe in pljučne, do katere pride z in- fekcijo iz človeka na člaveka. C^toteic smrtno&ti nezdTavlje- nih pacijentov pri limfni kugi je visoka in dosega 60 do 90 ®/o. Pljučno kugo Pa smatrajo kot smrtno belezen brez izjeme. Ne- zdravljeni bolniki v Mandžuriji so umirali v 1 do 3 dni, včasih pa celo v nekaj uraii. Sedaj so izgledi za zdravlje- nje docela drugaćn:, r^aj boljši i^speh Pa se doseže s pomočjo streptomicina in drugih atibio- tiko%'. MLIMSKO PODJETJE PTUJ Pridružujemo se vsemu našemu delovnemu ljudstvu in njegovemu praznovanju državnega praznika — DNEVA REPUBLIKE. KÏÎUH-PECIVO Nov način učenia tujih jezikov V eni zadnjih številk listi Le Courier«, organa UNTESCC je opisana sodobna tehnika uče- nja tujih jezikov. Modema tehnika učenja tuji! jezikov zastopa stalLšče, da j< i:x>trebno glasno ponavljati be sede in fraze v različnih tek- stih, dokler se jih učenec n< nauči in direktno p)oveže v gla- vi s predmeti in dejanji, ki jil dotične besede ali fraze dolo' čajo. Î Je pa še eden moment, na ka- ) terem insistiraj o jezikovni stro- - kovnjaki. To je izgovor. Točne- ga izgovora se je treba učiti od 1 .samega začetka. Ce bi temu î vprašanju začeli posvečati paž- - njo šele pozneje, bi bilo pre- - pozno. Seveda ni dovolj navaja- î ti učenca, da natančno posnema - glasove, ki jih izgovarja učitelj. 1 To kar je važno je, da se uče- ■ nec nauči sam proizvajati dotič, ne glasove. V članku dalje piše, da strokovnjaki sumijo v to, da , bi bilo neobhodno potrebno, da ' bi učenec moral obvladati fone- ; tične simbole. Učenec se lahko , nauči na primer pravilno izgo- ■ var jati angleški »th«, da pa mu I pri tem ni treba vedeti, kaj so to »interdentalnj naglašeni spi- x'anti«. Številni učitelji tujih jezikov mií5lijo, da se je treba začeti ba- viti s problemi slovnice šele ta- krat, ko se ti pojavijo in da je treba učenca navajati k temu, da sam pride do zaključka v gramatiki na podlagi svojih je- zikovnih izkušenj, ki so mu že znane. Glede vprašanja, koliko časa je potrebno, da se učenec nauči tujega jezika so strokovnjaki mnenja, da je za posameznika 3 ali 4 ure tedenskega učenja premalo. Potrebnih mu je 5 do 6 ur. Zelo bi koristila tudi kakšna ura, ki bi jo učenci pre- bili v manjši skupini in v po- ljubnem razgovoru o jeziku. Drugo važno vprašanje so le- ta, v katerih se začno najmlajši učiti tujega jezika. Nekateri menijo, da učenec, ki se v rani mladosti začne učiti tujega jezi- ka, se ga vendar ne nauči s po- polnim akcentom. Z druge stra- ni pa je res, da se otrok uči tu- jega jezika kot da bi ribo na- vajal na vodo. V prvem letu šo- lanja je ravno primeren čas, da se otrok začne učiti tujega je- zika. Doba dvanajstih let, raz- deljenih na štiri obdobja po tri leta, predstavlja naj idealne jšo dolžino trajanja učenja. Seveda je velike važnosti tudi volja do učenja. NOVO OBDOBJE V ZRACNEM PROMETU Pb predvidevanju Mednarod- ne organizacije za civilno le- talstvo se bo začela v letìh 1959 ali 1960 nova era v letalskem prometu. Ta predvidevanja se oslanja- jo na sedanji razvoj aeronav- tike in na vse večji uporabi reaktivnih letal v potniškem in drugem civilnem pi-ometu. S tem v zveizi opozarjajo na ^'se večja naiTočila reaktivnih pot- niških letal kot je n. pr. »Ko- met IV« in drugih, kateriJi po- tovanje od Pariza do Ne>v-yorka traja \'sega le šest ur, od Tokia do Seattla pa osem ur in pol. Stanovanjski problem v Evropi V publikaciji Evropske eko- nomske komisije ZN »Uspehi v gradnji hiš v Evropi v 1. .1955« je rečeno, da je nastopilo znat- no izboljšanje glede gradnje hiš v celoti, ki se je pokazalo že leta 1954. V teku leta 1955 je bilo zgi-a- jenih v Evropi okrog 3,8 milijo- na stanovanj, leta 1954 pa 3,5 milijona stanovanj. Vendar je kljub napredku, v mnogih deželah tempo gradnje novih hiš še vedno zelo počasen, da bi doprinesel znatnemu iz- boljšanju. V vzhodni Evropi pri- čakujejo zboljšanje v tempu gradnje novih hiš v naslednjih letih. V večini zahodnoevropskih držav gre okrog 50% vseh inve- sticij v gradbene namene, manj na Holandskem in Danskem — okrog 40%, več v Grčiji, na Ir- ^em, Španiji in na Švedskem — okrog 69% in več. V zahodni Evropi gre od 20 do 25% za sta- novanja, v vzhodnoevropskih državah p>a manj, in sicer 10 do 15%. Pred drugo svetovno vojno je stavbno zadružništvo znašalo okrog 10% aktivnosti na pod- ročju stanovanjske graditve, se- daj pa znaša okrog 20%, pa tudi več, na pr. v Norveški in Šved- ski, več kakor 15% na Danskem in okrog 10% v Avstriji in Za- hodni Nemčiji. Po drugi sve- tovni vojni je zadružna stano- vanjska graditev porasla v veči- ni dežel vzhodne Evrope z izje- mo ZSSR. Ptujska kronika 4. nov. 1894. Ptujski časopis »Pettauer Zeitung« prinaša tega dne resolucijo ptujskega občin- skega sveta, ki jo je predložil občinski svetovalec notar Kari Filafero. V njej poziva predla- gatelj ptujski občinski svet, naj solidarno s celjskim občinskim svetom protestira proti vladni nameri, da bi ustanovili v Ce- lju slovensko nižjo gimnazijo. V SE>omenici je rečeno, da je ta načrt nepotreben, ker bi še риз- večal narodnostna nasprotstva na Spodnjem Štajerskem. Na tej seji je predsedujoči od- bornik tudi sporočil, da je pro- fesor Ferk v Grazu pisal predsedniku Muzejskega dru- št\'a v Ptuju Vincencu Kihautu, da je.pripravljen svoj muzej v Gomilici pri Emovžu (Ehren- hausen) v Avstriji podariti me- stu Ptuju. Ferkove poklonjene zbirke vsebujejo pomembne pri- rodopisne in kulturnozgodovin- ske predmete iz antičnih in mi- neralnih zbirk. Dragocena je tudi knjižnica, ki vsebuje okrog dva tisoč redkih del; pomembna pa je še zbirka starih oljnatilî slik. Novi stanovanjski blok v Ptuju PEKARSKO, SLAŠČIČARSKO, »lEDlCARSKO IN SVECARSKO PODJETJE Vsem delovnim kolektivom in odjemalcem naših iz- delkov želimo prijetno praznovanje Dneva republike. DELOVNIM IJTJDEM iz ptujskega okraja želimo prijetno praznovanje Dneva republike in jim zagotavljamo tudi v bodoče vedno svež KRUH in PECIVO. 8 PTUJ, 29. NOVEMBRA 1956