poštnina plačana v gotovini PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI Posamezna Številka 10 dinarjev e eS1 j' ni' ini H » sl* DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, 16. OKTOBRA 1953 GLASILO SINDIKATOV SLOVE NIJE LETNIK XII. - ŠTEV. 42 BORBENO GESLO VSEH NAŠIH DELOVNIH LJUDI: TUJEGA NOČEMO -SVOJEGA NE DAMO! Ni ga poštenega človeka med "ami, ki ga ne bi v dno srca r^ela vest, da sta angleška in1 toeriška vlada zmešetarili za , st in cono A z italijanskimi imperialisti. Naši včerajšnji za-1 ezniki so se pobratili z našimi kupnimi sovražniki in to prija-etistvo plačali z našo zemljo. Cim uio zvedeli za to novico, smo kot n mož — prav res; kot en mož r* Planili na noge, da glasno po-etn° svoj: Ne in nikoli! Dovolj 80 skozi stoletja mešetarili na naš acun, vedno barantali in plače-]. li svoje kupčije z našim živ-Danes smo sami prijeli za Krmilo svoje države in kupčevali^ z našo zemljo je konec. Se PKrat: Ne, naše zemlje ne damo! Ta misel nas druži te dni, ko Sorčeni demonstriramo po uli-ah. vera v naje vodstvo nam moči. Povejmo kar odkrito, ul so ljudje, ki so nas odvračali u trdih besed. Toda, ko je spre-govo-o tovariš Tito, je bilo, kot ia bi bral naše misli in želje: j-® bodo italijanske čete vkora-Kale v cono A, bomo smatrali to ,a napad na Jugoslavijo. Z orožjem v roki bomo branili svoje Pravice. Se še spomnite tistega L16? Kako smo nestrpno vrteli sumbe pri radio aparatih? In ka-K° željno smo poslušali njegove oesede! »Tito je naš, mi smo Ti-°VU« grmi danes mogočno po ®eh naših mestih, trgih in vaseh, P° vsej naši domovini. To ime nas ^uži danes bolj kot kdaj koli ^3. Julijanski ministrski predsed-K Bella si je prekmalu mel °ke. Govoril je, da je cona A že Pe^na stvar. »To je le prvi ko-.aK k mogočnemu italijanskemu m perij Uj« Tržaški iredentisti so ® kovali načrte, kako bodo ob-acunali s Slovenci. Naš odločen: je vsem prekrižal račune. — artcoska vlada izjavlja, da nje s° nič vprašali in da ne pre-j. nase prav nobene odgovor-vj^ii za sklep anglo-ameriških ]u.Avstrijski vladni krogi zatr-le]°, da ima Avstrija zelo važ-in ,g0sPodarske interese v Trstu da mora vsaka rešitev tržaške-ji Vprašanja v največji meri ra-z evropskimi interesi. d Pešati se moramo, če je to žaiSeZeno s sedanjo rešitvijo. Oboril0*?** je, da bo enostranska Zarw^ev izzvala še nadaljnjo g širitev v tem delu Evrope.« maf111’ 50 zahodne sile kratko- z J0 Prekršile mirovno pogodbo trj. ■*ij°. lahko Sovjetska zveza držati*3 se Zahod ne namerava at* veljavnega sporazuma. Sr, ^ndija izjavlja, da budno \,D e*bija reševanje tržaškega za,a/anja, pri katerem je Indija W tresirana Prav toliko, koli-°gr - na vseh vprašanjih, ki ji^Kajo mir in sodelovanje med n0„yei'k del zahodnonemške jav-trža5u°*krito izjavlja, da rešitev arpl.-^ga vprašanja na podlagi \sko-britanske odločitve ško-. iuteresom miru. Posebno iz-ske i? ?vom v vrednost italijansko n°'ls?e v evropski obrambni soi J?n°sLi po drugi strani pa ob-Sotiii0 PePravično stališče do Ju-^ansk1,1e’ k' ima kot član Bal-Vl0_5ega pakta prvorazredno jpJL y obrambi Sredozemlja in ^vzhodnega dela Evrope. 1 listi poudarjajo besede °sta+,- * ^it®’ da morajo Italijani kaj j,, kjer 80 b1 da nimajo skl Balkanu. Demokrat- viadi Vti '.iet« je zapisal, da sta spreL. ,A in Velike Britanije Italiji11 sWep o izročitvi cone A Obe _v, kai neugodnem času. — rali , obodni velesili bosta mo-ložaj ,• ePKrat dobro proučiti po-PriippJ1 *?.ne bi smeli v nobenem skl6na u hitro uresničiti svojega lahkn ’ ker bi tržaško vprašanje sP°Pad Pos*al° žarišče vojnega bi nastal, če bi italijanska vojska j vkorakala v cono A. Seveda se je k vsemu temu oglasil še rimski papež Pij XII. Ko je sprejel v posebno avdijen-co tržaškega iredentističnega žu-1 pana Bartolija, je izrazil svoje Angleška in ameriška vlada1 sta zares v veliki zadregi. Zavezniška vojaška uprava v Trstu že izjavlja, da datum prihoda italijanskih čet še ni določen. Jugoslavija pa je poslala obema vladama že dve noti, v katerih za- »globoko zadovoljstvo« zaradi hteva, da prekličeta svojo krivič-»radostne vesti«, po kateri naj bi I no odločitev. V zadnji noti pred-Trst dobila Italija! Papež je ver-, lagamo, naj bi se sestala konfe-no sledil italijanskim imperiali-1 renca Anglije, ZDA, Italije in stičnim krogom in dejal, da pri- i Jugoslavije, ki naj bi proučila ■ čakuje podobno »radostno vest« j možnosti, kako bi odstranili polo- j proizvodnja v teh odločilnih dneh tudi glede Istre. 1 žaj, ki bi utegnil ogrožati mir. ne bo prav nič manjša. Poslali smo tudi spomenico Organizaciji združenih narodov, v kateri smo sporočili naše stališče do enostranske odločitve anglo-ameriških vlad. Delovni ljudje Jugoslavije pa smo določeni, da bomo demonstrirali toliko časa, dokler ne bosta angleška in ameriška vlada preklicali svojega krivičnega sklepa. Stroji teko dalje, delovni kolektivi pa bodo zastavili vse sile, da TOVARIŠ TITO V LESKOVCU Izrekli smo svojo besedo Nad 100.000 ljudi se je zbralo k proslavi obletnice južnomoravskih brigad v Leskovcu. — Govor maršala Tita so spremljali z viharnim odobravanjem. — Tovariš Tito je jasno povedal naše stališče do tržaškega vprašanja »Tovariši in tovarišice, našega potrpljenja je konec. Leta in leta smo delali vse mogoče, da bi prišlo do nekakšne rešitve, ki naših koristi ne bi preveč okrnila, ki pa bi vendar ustvarila znosen položaj v tem delu Evrope. Dajali smo razne predloge, predloge, v katerih strm prispevali tudi žrtve, hoteli pa’ smo, da bi se to vprašanje, če se že rešuje, rešilo sporazumno z nami. Kadar zahtevajo žrtve, naj jih zahtevajo čudi na drugi strani, ne pa samo na eni. To, da se je naše ljudstvo kot en mož dvignilo, v dno duše ogorčeno, kaže, da so žrtve samo na eni strani, vtem ko na drugi strani triumfirajo in prirejajo slovesnosti. Danes, ko stojimo pred takšno stvarnostjo, se moramo vprašati, kaj storiti? Naše ljudstvo je izreklo svojo besedo: Ne. Naše ljudstvo je ogorčeno. Mi smo sklenili zaščititi naše koristi v duhu Ustanovne listine OZN in imamo pravico uporabiti vsa sredstva, ki jih ta listina predvideva, vštevši tudi oboroženo silo, če bo potrebno, kajti njihovo dejanje je enostransko. Prekršili so mirovno pogodbo, mi pa imamo pravico nastopiti proti tej kršitvi in okrnitvi naših koristi. Mi zahtevamo, da umaknejo ta sklep, ki je nemogoč in ki ga mora vsak pošten človek na svetu obsoditi. Zadovoljevati skomine italijanskega imperializma na račun male dežele, ki je za skupno stvar prelila toliko krvi, to je več kot nerazumljivo in mi se s tem ne bomo sprijaznili. Če so hoteli tu doseči nekakšno normalizacijo, tedaj niso smeli ravnati tako. O tem nas niso niti vprašali, marveč so opravili kar sami, misleč, da bomo malo zaropotali, potlej pa bo vse mirno. Tovariši in tovarišice, moram vam reči, da smo v trenutku, ko so na ulicah naših mest naši ljudje dali duška svojemu ogorčenju, ukazali, naj naše čete vkorakajo v cono B, kot okrepitev ondotnemu odredu. Na temelju Ustanovne listine OZN imamo pravico to storiti in ne bomo dopustili, da bi se italijanski imperializem tako počasi širil proti nam in nam trgal kos za kosom. Odločeni smo iti do skrajnosti, zato, ker je italijanski ministrski predsednik g. Pella po tej deklaraciji zaveznikov izjavil, da je to prva faza za nadaljnje uresničenje njihove agresivnosti.« Ob zaključku svojega govora je tovariš Tito poudaril, da so Italija in zahodni zavezniki vedno ignorirali naše predloge za rešitev tržaškega vprašanja. Predlagal je, da bi ustanovili dve avto- nomni enoti: Področje cone B z vsem zaledjem cone A, ki je popolnoma naseljena s Slovenci, naj bi bilo ena avtonomna enota pod jugoslovansl* suverenostjo za določeno vrsto let, sam Trst, prav tako z avtonomnimi pravicami, pa naj bi bil pod italijansko suverenostjo, s tem, da ne bi imel • nihče pravice potujčevati narodnostne manjšine na svojem ozemlju. »To je zadnji dokaz naše dobre volje,« je reitel tovariš Tito. »Če pa pojdejo tudi preko tega, kakor so šli preko vseh dosedanjih predlogov, pomeni, da nočejo miru v tem delu Evrope.« Velik val ogorčenja je zajel vso Jugoslavijo ob novici, da so Angloamerikanci zopet zagrešili izdajstvo nad našo domovino, ki jim je bila v letih boja proti fašizmu eden najzvestejših zaveznikov. Ne, nikoli, je borbeno geslo sedemnajst milijonov delovnih ljudi Jugoslavije v boju za svoje pravice PROSLAVA DNEVA VSTAJE V MAKEDONIJI Dne 11. oktobra je makedonsko IjudstDo proslavilo Dan vstaje in 10. obletnico ustanovitve partizanskih brigad. Na velikem zborovanju v Skoplju, ki se ga je udeležilo okrog 250.000 ljudi, je govoril tudi tovariš Tito. »Tovariši in tovarišice, vem, tajo nam, da grozimo z zbira-da vam je že znano, da je moj njem čet. Mi pa ne delamo nič govor v Leskovcu naletel pri drugega kakor tisto, kar so delali mnogih krogih v tujini, ki se jih; Italijani že pred dobrim mesecem, to tiče, na neugoden odmev. Nič ko so zbrali čete na naši meji. drugega tudi nisem pričakoval, | Že na Okroglici in v Splitu sem moral pa sem povedati, kar mi i rekel, da nočemo takoj odgovoriti mislimo in zato sem govoril. Oči- i z zbiranjem čet, ker se nam zdi ^ancoski zelo resno opozorilo list »Le Monde« S&; T. ...........,..... hja r,.,? „T**a popolnoma spremi-ko u . 0zaj in bo povzročilo tež-Zaflfg 0 Av tržaškem vprašanju. k;ikorK? Angloameričanov se bo, ^osraj e’ P°vefala, ker jim je herno „jSP°r°čil, da odklanja sle-oagovornost za položaj, ki Naši narodi niso sužnji, da bi nekdo drugi odločal o njihovih pravicah. — Če smo si znali z orožjem v roki priboriti svobodo, bomo znali odločno braniti tudi svoje pravice. »Življenje damo, Trsta ne damo«, odmeva danes po ulicah mest Hrom naše domovine to z njihove strani komedija, tie-, kel pa sem tudi da bo še čas, če bomo videli, da so koristi naše i dežele ogrožene, da pridemo tja! j Zdaj pa je prišel čas za to in mi " smo morali odriniti tja. Zdaj je čas, ko smo mi to morali storili, ko moramo storiti vse, seči po vseh zakonitih sredstvih, da preprečimo novo izdajstvo na našo deželo. Imamo Združene narode in mi pojdemo prednje, potem pa bomo videli, kaj poreko. Toda nvglede na to, kar sem včeraj rekel in kar govorim danes, mi še zmeraj želimo in upamo, da bodo spoznali svojo globoko zablodo spričo tega, kar so zdaj storili. No samo, da jim naše ljudstvo tega ne bo pozabilo in da je spričo toga ogorčeno, marveč so zaradi takega ukrepa ogorčeni vsi miroljubni ljudje v svetu. Da bi zadovoljili italijanskim imperialističnim skominam in da bi Italija v parlamentu ratificirala pogodbo o evropski obrambni skupnosti, hočejo žrtvovati tako važen činitelj. kakor je naša dežela, kakor je prijateljstvo naših ljudi in ljubezni do miru in vsega tistega, po čemer človeštvo hrepeni. Nam so rekli, da je treba Italijane pustiti, da bodo upravljali cono A. Zdaj so že nekuliko popustili in ne bodo poslali njihovih čet v to cono, marveč šele pozneje. Jaz pravim, da bomo mi zmeraj pazili na to, ali bo italijanski vojak stopil v cono A. V trenutku, ko bo tja vkorakal, bomo vkorakali v to cono tud; mi! Včeraj sem rekel, da je že slišati glasove, da je treba Jugoslaviji odreči sleherno pomoč, če bo vztrajala pri svojih zahtevah Danes se je moje predvidevanje v določenem smislu uresničilo. Nekateri ljudje, in sicer vodilni uradne osebnosti, so že začeli govoriti, da nam ni treba dati pomoči. Danes poudarjam to, kar sem rekel včeraj: Mislili so, da nas bodo z dajanjem pomoči spravili v položaj, da se bomo odrekli tistemu, kar je naše. Ne. za nobeno pomoč se ne moremo odreči tistemu, kar je našel Zal nom bo, če pride do tega, tod o pripravljeni smo na največji žrtve za nadaljnjo graditev socializma v naši deželi.« (,PRIPRAVLJENI SMO NA TVOJ UKAZ" V petek, 9. oktobra, je tajništvo Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo sklicalo sejo predsedstva in nanjo povabilo vse republiške odbore sindikatov. Sejo je odprl tajnik RS tov. Mavricij Bore in pojasnil novonastali položaj z ozirom na enostransko odločitev zahodnih zaveznikov. Predsedstvo je odločno obsodilo ta postopek in eno-dušno sprejelo resolucijo tovarišu Titu in protestna pisma vladama Anglije in Amerike ter poziv Organizaciji združenih narodov. MARŠAL TITO! Z ogorčenjem, in studom je sprejel delavski razred Slovenije sklep ameriške in angleške vlade, s katerim sta samovoljno izročili Trst in njegovo okolico imperialističnemu pohlepu Italije. To pomeni nož o hrbet njunemu najbolj zvestemu zavezniku, to pomeni nagraditi našega bivšega skupnega fašističnega sovražnika z našo mučeniško krvjo, sovražnika, ki je nečloveško teptal našo žemljo in zverinsko uničeval naše ljudstvo. Dragi Maršal, ob tej težki uri strašnega razočaranja Ti izjavljamo, da je delavski razred Slovenije pripravljen na sleherni Tvoj ukaz. Ni je sile na svetu, ki bi nas omajala. Vse, karkoli nam boš naročil, bomo storili brez oklevanja, kakor smo to storili vedno, kadar je bila naša domovina in njeno delovno ljudstvo v nevarnosti. Naj živi iz krvi našega delovnega ljudstva zgrajena socialistična Jugoslavija! ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV V času, ko naši delovni ljudje, polni zaupanja v sile miru in pravičnosti v svetu, polni zaupanja o program in cilje Organizacije združenih narodov v vse večji meri razvijajo humana in demokratična načela družbenega upravljanja, nas je kot strela zadel samovoljni sklep vlad Združenih držav Amerike in Anglije, da prepuste Trst in njegovo okolico Italiji. Nepopisno ogorčenje vseh delovnih ljudi je sledilo temu izdajalskemu sklepu, sklepu, ki nima primere v povojni zgodovini, ker je storjen proti določbi mirovne konference in mimo stališč in načel Organizacije združenih narodov. Stotisoče delavcev je v Sloveniji dvignilo svoj glas skupno z milijoni delovnih ljudi v Jugoslaviji v ogorčen protest. Stotisoče delavcev v Sloveniji je skupno z milijoni ostalih delovnih ljudi naših narodov stisnilo svojo pest, pripravljeno, da brani svojo s krvjo osvobojeno zemljo in pravice pred italijansko, imperialistično, fašistično agresijo. Pozivamo Organizacijo združenih narodov, da očuva mir. Vendar ne več mir na račun naših žrtev. V vseh dosedanjih naših naporih smo dokazali, da želimo le eno, da se uresničijo načela Organizacije združenih narodov. Nikdar nismo postavljali zahtev, do katerih nismo opravičeni. Dopustili pa tudi ne bomo nikdar tega, da bi kdo trgoval z našo zemljo, še manj pa da bi jo prodajal. Tujega nismo nikdar zahtevali, svojega ne bomo nikdar nikomur dajali. Zato pozivamo Organizacijo združenih narodov: 1. da obsodi agresivno politiko Italije, ki je izkušnje zadnje vojne niso izučile in vztraja na svojih zavojevalskih, imperialističnih, fašističnih pozicijah; 2. da obsodi politiko Anglije in Združenih držav Amerike, ki samovoljno, brez vsake pravice sklepata kupčije z našo, slovensko zemljo in kršita določbe mirovne pogodbe in načela Organizacije združenih narodov o svobodnem tržaškem ozemlju; 3. da stori vse, da zaščiti osnovne človečanske pravice svobodoljubnega tržaškega prebivalstva pred fašistično samovoljo in nasiljem; 4. da stori vse v cilju učvrstitve trajnega miru na tern delu še neosvobojene slovenske zemlje. Pri tem naj ima o vidu, da so bili jugoslovanski narodi vedno prvi poborniki za mir, vendar ne za mir na račun naših žrtev in krvi. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ljubljana, 9. oktobra 1953. PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZSJ ZA SLOVENIJO REPUBLIŠKI ODBORI VSEH SINDIKALNIH ZVEZ SLOVENIJE 1 IZ GOVOROV DJILASA IN MOŠE PUADE NA PROTESTNEM ZBOROVANJU V BEOGRADU Nihče ne ho barantal z našo zemljo! Vse te dni so beograjske ulice polne demonstrantov, ki obsojajo krivični sklep vlad ZDA in Velike Britanije o Trstu. Na enem izmed velikih protestnih zborovanj sta govorila tudi tovariša Milovan Djilas in Moša Pijade. Tovariš Djilas je v svojem govoru med drugim dejal: »Tovariši in tovarišice, vem, kaj vas v tem trenutku zanima: Kako se bo to vprašanje uredilo. Mislim, da danes ni potreben odgovor ali ugibanje, ali se bo zadeva uredila tako ali drugače. Saj vemo, kaj moramo storiti. Zavedati se moramo, da je to začetek navala italijanskega imperializma pod zaščito atlantskega pakta, pod zaščito dveh glavnih sil atlantskega pakta — proti Jugoslaviji in proti Balkanu. Vidite torej, kako dvolično vlogo so zahodne sile igrale glede Trsta. Ne morejo se namreč odpovedati svojim starim zakulisnim nameram v odnosu do manjših držav. V tem je bistvo vse zadeve. Kaj pa zdaj pravijo? Dali so uradno izjavo, da se bodo čim-prej umaknili iz cone A, da bi napravili prostor Italiji. Včeraj, po odločnem govoru tovariša Tita, je dal njihov poveljnik v coni A izjavo, da se ne bodo takoj umaknili, temveč da bodo še nekaj časa ostali tam. Za kaj gre? Dejansko zdaj oni ščitijo prihod Italijanov in izročitev Trsta in cone A Italiji poteka neposredno pod varstvom njihovih čet. Vrnil se bom k tistemu, kar sem rekel v začetku — kaj moramo storiti in kaj bomo storili. Storimo lahko le eno: Nikoli se ne bomo s tem sprijaznili, nikoli in pod nobenim pogojem ne bomo izpolnili njihovih želja in storili bomo vse, da bomo vedno preprečili tako nesramno trgovino z našo krvjo.« Tovariš Moša Pijade je govoril o odnosu zaveznikov do trža- škega spora: »Nas nihče ne more j cijo, zdaj pa se ne sramujejo raz-prepričati, da sta hoteli ameriška : glasiti izsiljevanje za glavni vzrok in angleška vlada s tem sklepom svojega sklepa o prepustitvi cone napraviti konec nezadovoljivemu A Italiji. Mi tristanske deklara-položaju, da sta hoteli in verjeli, cije nismo priznali in tudi tega da lahko ustvarita pogoje za samovoljnega in enostranskega končno mimo ureditev tržaškega sklepa ne priznamo. Dovolj sffl° vprašanja, za mirni in prijatelj- ; že dokazali, da smo za mir, ^ ski sporazum med Jugoslavijo in mimo poravnavanje mednarodnih Italijo. Težko verjamemo, da sta sporov. To želimo tudi z Italijan- skim narodom, ki pa mora sp°' štovati naše pravice. Iz demonstracij, ki so te dni po vsej Jugoslaviji, naj povzamejo nauk in naj se zavedajo, da je vse naše ljudstvo enodušno povzdignilo glas proti krivičnemu sklepu. Naj spoznajo svojo grobo napako in naj se potrudijo, da i° popravijo,« je dejal ob koncu svojega govora tovariš Moša Pijade. to hoteli, očitno pa je, da tega nista storili. Italiji sta hoteli podariti cono A, toda tako, da sta ji pustili vse upanje, da bo dobila tudi cono B. Marca 1948 se na Zahodu niso sramovali, ko so sprejemali tristransko deklara- , TOVARIŠ ALEKSANDER BENKOVIČ JE GOVORIL V MLADENOVCU Znali bomo braniti svoje meje V Mladenovcu je bila v nedeljo proslava desete obletnice ustanovitve Prve šumadijske brigade. — Pred 120 tisočglavo množico je govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, tov. Aleksander Rankovič lanskim imperialistom. In ne samo to. Italijanske čete pod njuno zaščito korakajo v cono A in v mesto Trst. Ti dve vladi pravita, da se bo z izročitvijo cone A Italiji tržaško vprašanje poleglo. V resnici pa se bo šele sedaj zaostrilo. Prvič zato, ker je to šele prvi grižljaj lačnemu italijanskemu imperializmu, katerega ljenjskih koristi, popuščata itali- 1 apetit se bo še povečal, drugič pa Tovariš Rankovič je govoril najprej o pomenu našega narodnoosvobodilnega boja in o vlogi, ki jo je imela v tem boju Prva šumadijska brigada. Nato se je pomudil pri nekaterih gospodarskih vprašanih, glede Trsta pa je med drugim dejal tole: »Angleška in ameriška vlada na naš račun, na račun naših živ- DELAVSKO ZBOROVANJE V RUŠAH Ml SMO PRIPRAVLJENI Globoko smo ogorčeni nad sa- Zahtevamo pravično rešitev spor-movoljnim anglo-ameriškim po- n ih vprašanj po predlogu maršala stotpkom, s katerim nagrajujejo Tita in sporočamo, da nas nasilje pohlepni oživeli fašistični impe- ne bo omajalo v tej težki, toda rializem in kaznujejo zveste za- veznike v skupni borbi za pravično stvar. Jemljejo nam ozem-le Trsta in okolice, za katerega svobodo smo dali v minuli vojni pravični borbi, v kateri bomo z našim vodstvom čvrsto združeni kot nekdaj. Pričakujemo od Organizacije združenih narodov, da" proti faši- skrajno težak krvni davek. Pro- ; stičnim krvolokom, ki hočejo za-testiramo zoper to težko in kri- : sužniti naše, narode, takoj in devično kršitev mirovne pogodbe.j končno pravično reši naše zahte- -------------sr—---------------— J ve, ki so življenjskega pomena za mali narod, ki so ga hoteli s kapitalistično kupčijo.. Izročiti na milost in nemilost fašističnim Tovariš Tito, pripravljeni smo dati vse, tudi življenje za naše brate v Trstu Kolektiv Remonta v Ljubljani odločno protestira proti izdajalski odločbi zahodnih imperialistov, ki barantajo z našo zemljo, prepojeno s krvjo naših narodov. Zato čakamo tvojih odločitev, da jih izpolnimo. GENERALNI SEKRETAR SPLOŠNE KONFEDERACIJE DELA BELGIJE JUGOSL. DELAVCEM krvnikom. Pripavljenl smo zastaviti za svoje pravice vse naše sile in ne bomo pustili krvavega nasilja nad našimi brati v Trstu, ki hočejo z nami vred kot prej za PRIJATELJSTVO IN HVALEŽNOST JUGOSLOVANSKIM , DELAVCEM! V trenutku, ko zapuščam Jugoslavijo, bi se rad prav toplo zahvalil vsem tovarišem republiških, zveznih in krajevnih organizacij, ki so me tako bratsko in gostoljubno sprejeli. Obenem bi pa rad povedal vsem delavcem te dežele, kako zelo znam ceniti njihovo toplo prijateljstvo, vso skrb in pomoč, ki so mi jo nudili, da bi razumel probleme, s katerimi sem se srečal, posebno probleme delavskega samoupravljanja podjetij. In prav to — nikdar ne bo dovolj poudarjeno — je velika pridobitev delavskega razreda Jugoslavije. S svojo revolucionarno dejavnostjo je delavski razred Jugoslavije pregnal iz podjetij kapitalistične izkoriščevalce, ki so bili nesposobni, da bi zagotovili pravilen ekonomski in industrijski razvoj dežele — zadovoljevali so se samo z njenimi velikimi naravnimi bogastvi — in, ki so sramotno izkoriščali delavski razred. Poudariti moram tudi svoje spoštovanje jugoslovanskim delavcem za njihovo vztrajnost in požrtvovalnost, s katero so danes začeli drugo obdobje svoje de- CE BO TREBA, SMO TU 7,3, Trst smo se že borili in se bomo še, če nas pokličeš, tovariš Tito Delovni kolektiv trgovskega podjetja »Tkanina« najodločneje protestira proti samovoljni odločitvi zapadnih zaveznikov. Ne moremo trpeti in nikoli ne bomo dopustili, da bodo drugi odločali o naši zemlji, o našem Trstu, ki je naš od nekdaj, ker živi tam naš živelj, naši ljudje, gospodarstev. V Jugoslaviji se Je pred nekaj dnevi mudil kot gost Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije sekretar Splošne konfederacije dela Belgije. — Ob odhodu iz naše domovine je poslal pismo jugoslovanskim delavcem: javnosti: izgradnjo socialistične družbe. Ni težko zapaziti in ugotoviti, kako se ti delavci zavedajo ne samo svojih pravic, temveč tudi svojih dolžnosti! In nepristranski opazovalec najbolj vidi prav to! Bil sem priča mnogih zasedanj delavskih svetov in upravnih odborov in vedno me je pretresla zrelost, ki sem jo tam srečal. Vsako vprašanje je važno, posebno pozornost pa posvečajo organizacijskim vprašanjem dela, produkciji in investicijam. Nikdar ne oklevajo sprejeti finančne žrtve, če so potrebne za izpopolnjevanje in vzgojo strokovnih kadrov. Kar se tiče razdelitve dobičkov, doseženih s skupnimi močmi, se često zgodi, da se samo majhen del določi kot višek pri plači, ostanek se pa investira za izboljšanje opreme podjetja, za graditev hiš ali pa se vrne kolektivu v kakršni koli obliki. Tovariši Jugoslovani, pri opazovanju vseh teh dejstev sem ugotovil, da ste na najboljši poti. Prepričan sem, da boste z zanosom in vztrajnostjo, ki sta značilna za vaše delo, znali premagati neštete ovire, ki jih še vedno srečujete. Želim in trdno upam, da se oblaki, ki so zasenčili politično nebo, čimprej razpršijo in da vi morete nadaljevati s svojimi napori za izgradnjo socializma v pravem miru, dokler ne uspete zagotoviti srečo in uspeh ‘vojemu narodu. Z vašim načinom dela ogromno doprinašate k pomoči socia-1 ;rttčnim delavcem drugih dežel, ki se prav tako bore za pravice v podjetjih in pri vodstvu njih Zato vam še enkrat zagotavljam svoje iskreno prijateljstvo in svojo globoko hvaležnost. Andrč Genot PROTEST DELOVNEGA KOLEKTIVA »MAVRICA« V LJUBLJANI Za nas predstavlja ta ukrep kršitev načel Organizacije ZN Tujci, za našo zemljo nikar ne kupčujte! Nismo še pozabili na zločine, ki so nam jih povzročili italijanski fašisti, zato zahtevamo: da vladi Velike Britanije in ZDA takoj prekineta nesramno barantanje z našim ozemljem in našimi ljudmi. Za nas predstavlja ta ukrep kršitev načel osnovnih človečanskih pravic in kršitev načel OZN. Našemu vodstvu obljubljamo neomajno zvestobo. svoje pravice stoje umreti, kot pa kleče v fašističnem suženjstvu živeti. Smrt fašizmu, svobodo narodu! NA OROŽJE Z OROŽJEM! zato, ker te sramotne kupčije nikoli ne bomo priznali. Naše zahteve ostanejo in mi jih bomo ob prvi za nas ugodni priložnosti uresničili Mi smo nekoč že rekli, da nočemo več biti drobiž za poravnavanje tujih računov. Zato ji#1 sporočamo, naj bodo prepričani da bodo sinovi in hčere vseh naših narodov neustrašno branih koristi in meje Jugoslavije in ds so sinovi in hčere naših narodov danes, če že ne pod orožjem, P3, vsaj v mislih in s srcem široro po naši deželi že na naših mejah Mislim, da bi se morali vsi miroljubni činitelji na svetu v interesa miru ter pametne in mirne rešitve resno zamisliti nad grožnjami željami in imperialističnimi skomini italijanske vlade. Kar se tič® nas, se tudi zdaj niti za trenutek ne moremo s tem sprijazniti, ker se s tem tudi naše ljudstvo noč® sprijazniti. Za nas je važno prav to razpoloženje naše dežele in našega ljudstva. Naša dolžnost je to upoštevati, ne pa upoštevati sumi j i' ,. , , , . . vega prijateljstva, ki ga je treba Tito, diplomatom odgovarjaj plačati z našim ozemljem In ka-diplomatsko — na orožje pa z' ' -orožjem! — Smrt fašizmu! Delovni kolektiv tovarne >Leks, Ljubljana kor doslej, bomo tudi v prihodnje predvsem upoštevali to in sam® to,« je rekel ob zaključku tovarii Aleksander Rankovič. IZ SLOVENSKIH KONJIC ..Nočemo talcih zaveznikom" Vest o priključitvi cone STO tam izrazijo svoje misli in dajo k Italiji je tudi v Slov. Konjicah duška ogromni ogorčenosti. Preko in vsej okolici bila sprejeta z 2000 ljudi se je zbralo in tolikšne-največjo ogorčenostjo vsega pre- ga števila v Konjicah že dolg0 bivalstva, ki ni moglo verjeti, da časa ne pomnijo. Predstavnike so naši »zavezniki« v stanju iz- množičnih organizacij, ki so zbo-vršiti tako podlo dejanje. Delavci rovalcem sporočili ta nesramen tovarne usnja KONUS so se v sklep, so navzoči večkrat pre-petek zjutraj še pred delom zbrali kinili s ploskanjem in vzkliki na tovarniškem dvorišču k pro- naši Partiji, tov Titu in JLA-testnemu zborovanju, na katerem »Nočemo takih zaveznikov, ki ne so ostro obsodili ta ukrep. upoštevajo naših pravičnih za- »Mi smo osvobodili našo zem- htev in mednarodnih pogodbi* ljo in samo mi lahko z njo raz- »Dol z morilci našega ljudstva!« polagamo«, to je bil enodušni in podobni vzkliki so prekinjati sklep konjiških usnjarjev, ki so govornike. ».Dovolj nam je obljub, ga v posebni ■ resoluciji poslali hočemo resničnih dejanj!« to je tov. Titu. Podobno zborovanje so zahteva, ki so jo konjiški prebi' imeli tudi v ostalih podjetjih. , valci poslali v resoluciji sekre' Kmalu po osmi uri zjutraj pa tariatu za zunanje zadeve FLRJ' se je prebivalstvo Konjic, delav- Protestna pisma so poslali tudi stvo iz podjetij, ki so prišli z za- volivci z zborov volivcev, ki s° stavami in šolska mladina pri- bili te dni v okolici Slov Konji® čelo zbirati na skupno zborova- in na katerih so predlagali kan-nje pred mladinskim domom, da didate za nove ljudske poslance- OKNO SVET Milovan Djilas: VZHODNO NEBO Za nami so ostale mračne pustinje Afrike in Arabije, ki so nas spominjale na težke valovite oblake v domovini, skozi katere so kakor skozi ledene plošče prodirali kosi nebesne modrine. Ob zori smo se pa že znašli v ogromnem in praznem prostoru neba, ki je bil kol brezzračen med sivimi, temnimi in ze lenimi barvami, nad rižnimi polji, njiva mi in gaji palm in banan. Io je bil n samo cilj našega potovanja, temveč tudi cilj naših sanj; pod nami se je gibala Indija in »samot se pet ur pa no.uo uu njeni drugi — vzhodni — strani, v Kalkuti. A slutili smo že nekako vnaprej, da nam bo povsem neznana. Morda je bilo to zaradi ljubezni, ki se je nismo po vsem zavedali, ki pa je le skrita drhtela nekje na dnu srca in čakala na to, da se prebudi k življenju Vsi nas varala neka slutnja, ko so je »rernln i r<•»umnostjo: Običajni indijski svet in vsakdanje življenje uoin nikakor n M a !a la ko daleč, tako nepojmljiva. Vendar to ne zaradi tistega, kar smo slišali, ali %kar sum prebrali, niti ne zaradi tega, ker bi se v indijski stvarnosti kdo ve kako bistro in naglo znašli. Jugoslovanska revolucija z vsemi njenimi posledicami v preteklosti Relativnost ooimov VthDd-Zal od različnosti. In to je bil resničnejši in globlji stik, kot smo mogli slutiti. A kei ono bili že vnaprej priprav Ijeni na to, da bomo iskreno doživeli In- ljubilo indijska tla, iz nas privrejo na iv no in mame škodoželjno veselic, v k a terem je bilo nekaj otročjega; češ, prav mi Jugoslovani, kljub temu, da smo maj h ni in zaostali, razumemo Azijo globlje in jo občutimo bliže — čeprav je zares niti ne poznamo — kot kdorkoli drugi z Zahoda. V tem je bila tudi nekašna slast in zadoščenje. Kakor da so s tem, vsaj za nas, nekako maščevane vse izdaje, plenitve in krvave veslice, ki jih gospodarji Evrope in Zahoda v zadnjih dveh, treh stoletjih prirejajo svojim narodom in vse mu svetu, prav gotovo pa Aziji in delcu Azije v Evropi — Balkanu, nam Jugo slovanora, kot da je s tem omiljeno sira in sedanjosti je zapustila v nas tako ne- Slovanom; kot da je s tem om izbrisne in globoke sledove bratstva med hotno trpljenje m nepregledne rane ve * ° - • ..... i.ira wcir<.»a .ci-on.™ kontinenta in — narodi, da smo že vnaprej slutili, da bodo tudi v Indiji, kakor drugje po svetu, delovni ljudje in vsi tisti, ki se bore za pravično stvar, bolj ali rnanj po dobni našim. Vendar je bilo to že pri pravljeno občutje in pojmovanje. Čeprav se je izkazalo kot točno, je bilo vendar le tako plitvo, tako po sebi umljivo, da nam je mogel šele dejanski stik odkriti, bomo padli nikoli na tisto raven, kjer je «x: —j danes Azija — ali upamo, da se bomo da leži pod to zunanjo podobnostjo in točnostjo — izpod dejstva, da se tudi oni mučijo in bore, čeprav drugače, ven likanskega azijskegi naše male domovine. Vendar se je izkazalo, da je vse to veselje samo deloma opravičeno. Mi >mo kljub vsemu Evropa, še vedno skoraj v vsem Evropa. Resda morda zaostala, azijska Evropa — toda Evropa vendarle. Naj se mar zaradi tega ponašamo, da ■r dvignili. Čeprav morda šele z njo vred? Ali naj nas je morda sram, da živimo v pohlep in sebičnost, ki bi bili dobra šola najhujšim azijskim despotom, če bi se mogli in hoteli še enkrat učiti. Vse to so seveda neumnosti, se razume, ker so vsi ti pojmi relativni in so ekaj vredni. Ci\ ‘v~‘ Evropa Viljema II in Stalina ni rana, niti ni zaostala Azija Ga Sun Jat Sena v resnici zaostala 1 Ni niti Vzhoda niti Zahoda, ker to, kar je v nekem času eno, je v drugem času drugo. A že Bacon je s svojo običajno bistroumnostjo opazil, da Vzhod in Zanod v prostoru ne obstojata in da so grabili za puške in- iskali tiste tarSeze« in Nemce, ki so jih let dušili v tem mestu ob ‘horju. ^ Najčudovitejši — kljub grozi la te bil prizor, ko so tržaški de-dai 1 . tal j oni prodirali od spo- 1 proti podjetju »Beltrame« in “se od zgornje strani približe-0aie enote Jugoslovanske armade. te goreče stavbe se je hotel psiti italijanski in nemški ofi- 2 ki kader. Sedli so v avtomobil i Veiikim znakom rdečega križa v ?®. Poskušali zmuzniti iz Škarij. - sb smo jih in videli, da je krvL Zvečer pri krojaču Pod njimi pa je bil naslov: Fra-tellanza italo-slava (bratstvo ita-lijansko-slovensko). Gledal sem T, „ te roke, a so me kmalu manife- Ko smo ze zasedli mesto, sem gtanti opazili. Njihove kmečke se zvečer odpravil k nekemu slo- roke so segle k meni jn me na_ venskemu znancu-krojaču. Sedi- jožile na svoja ramena. Potem va na kavču m se razgovarjava. so šlt z mano na rokah po mestu. Za krajši čas nama je igral radio. Oba sva na hip onemela in se začudeno spogledala. Nihče ni Bilo pa je nekaj, kar me je vznemirjalo. V Gorici so bile zo- mogel verjeti. Bila sva nema in Pe^ vojaške zavezniške enote. Ml molče sva se poslovila. Preko ra- partizani smo hodili po mestu in dia sva namreč slišala neko za- utonili v pisanem ljudskem vr-vezniško postajo, ki je hotela vežu, kajti ljudje so navalili od preslepiti ves svet, da so Trst vseh strani, in smo delili z ljud-prvo zasedle angleške enote. stvom veselje prvih svobodnih Laž! Kar polilo me je: oni daL A"Sleški vojaki pa so osta-prvi? Hodil sem po ulicah in vi- }al.1 v kasarnah in nisem se. model, kako so se ob obali ograje- §el znebiti vtisa, da bomo imeli vale z visoko žično ograjo angle- preI f!1 S 6'"1 zope* opravka z vojske vojaške sile. Nekaj italijan- fk°’ kl, se, Z0Pe} tukaj vede tako, skih »borgezov« v organizaciji kakor bi te nase kraje okupirala. CLN, katere so prej že delavski Pozn.eje +so k™eVue zaaesh bataljoni popolnoma razorožili, se daIe^ Probl Vidmu. Njihovi obra-je sedaj hlapčevsko sukalo okrog 71 pa’ namesto da bi bili proti teh vojaških, z visoko žico obda- do™u vedno bolj vedri, so bili n ih enot in čakalo — pomoči. Ti v.ed"?° b°1:l m bolj mrki, zaskrb- Tržaška mladina vojaki v čeladah in popolni bojni &e.nL Poveda 1 50 bo pa tirm' Trzaška mladlna opremi pa so bili nemirni, dasi fisto Preprosto: »Bolje je, da se ni bilo več nemških enot v me- vrnete. Ali m čudno da se pri sto. Medtem, ko smo mi partizani £as ™,ed ozo,p°vc} vedej° p°vscm hodili posamič med nepregledni- bratovsko s četniki m domobranci irninnnmi , i,,„ cl-f Tamkaj so jim zavezniki ze pripravljali sprejem v taboriščih. Trst — to je danes resna nevarnost za mir v svetu. In kdo je tega kriv? Tisti, ki so navajeni, da barantajo med seboj in si plačujejo kupčije na račun malih narodov mi kolonami manifestantov z ju goslovanskimi zastavami, so angleški vojaki hodili v skupinah in popolni vojni opremi z naperjenimi strojnicami. Bilo mi je vedno nerodno, kadar sem se srečal z njimi. Dasi sem bil poln Nadaljnji dogodki Nadaljnji dogodki so mi po< jasnili mnogo, kar sem opazil že prvi dan po vojni v Trstu, a se navdušenja nad zavezniki, me je | nisem hotel in tudi ne znal po-vendar nekaj sovražnega izprele- vsem točno razložiti. Angleška avto Poln orožja in da je znak J.J v V1UZ.JCI lil Ud J Ce2a križa le pretveza. u Db razbitih oknih in topovih, So ležali po cestah, se je tu telo, ko si nisem vedel razložiti čemu in proti komu takšna borbena pripravljenost. Njihova navzočnost pa je vedno bolj in bolj vznemirjala. Mesto se je že pomirjalo po prvih dneh borbe in si je hotelo ustvarjati novo ljudsko oblast. V tem mestu, kjer prevladuje delovni človek, si opazil, da te angleške patrulje in z žico ograjene vojaške enote dajejo pogum »borge-zom«, proti katerim smo se borili in ki so bili doslej nemški zavezniki. Stvari so se vedno bolj in bolj kazale v jasni podobi: Divide et impera (razdeli in vladaj). Kuhalo se je nekje navznotraj. Trst, slovensko mesto ob morju, Trst, v rokah delavskih bataljonov, ki so razorožili »borgeze« in se tolkli z ramo ob ramo proti Nemcem in italijanskim fašistom z jugoslovanskimi enotami, Trst z ljudsko oblastjo se je zaradi teh oboroženih enot spreminjal v mesto, ki mora biti zaradi kolonizatorskih metod zavezniške vojske zopet novo prizorišče razrednih in nacionalnih nasprotij. delovni kolektiv tovarne »sora« v Medvodah Angleži in Američani nagradili fašiste v ij™vni kolektiv tovarne »Sora« ,estn Vodak te na svoiem pro-zborovanju odločno ob-horlr, Sk ePe zahodnih velesil. Za-Po?JLveIesile so kršile mirovno jirn dp° 2 Dalijo in pokazale, da ti-)-av?e gre za pravično ureditev Koga ozemlja, ki po zgodo-geografskih in nacional- Vi*sk^ n ih ozirih pripada nam — samo nam. S tem sta Anglija in Amerika nagradili tirana slovenskega življa, požigalca in roparja slovenskih domov, napadalca v vojni in morilca naših ljudi. Vsestransko odobravamo stališče naših voditeljev, da se upremo z vsemi sredstvi proti nasilju. vojska, ki je tako malo bučno prišla v Trst, je pričenjala vedno bolj in bolj nastopati, dokler ni prišlo do tega, da smo se mi, osvoboditelji Trsta, morali pred njimi umakniti. Na Trst sem mislil vedno. Ponudila pa se mi je prilika, da sem ga drugič obiskal 1949. leta. Ali je to še vedno Trst? Sedel sem s prijateljem na restavracijskem vrtu in pil Coca-Cola. Ni nama bilo prijetno zaradi vročine, pa sva zavila na bolj senčnat vrt. Pokličem natakarja in zahtevam to amerikansko pijačo. Natakar je skomignil z rameni, in mi pojasnil, da pri njih točijo le pivo. »Kako, Coca-Cole ni pri vas?« Natakar je molčal. Najbrž je plačan tudi za molk. On ne ve ničesar. Prijatelj pa mi je pojasnil, da sem pač v deželi konkurence. Tržaški lastnik mestnih pivovaren je vložil pri zavezniški upravi prošnjo, če sme sam izdelovati podobno pijačo. Seve, predlog je bil zavrnjen. Kdo bi pa sicer pil ameriško Coca-Colo? In tržaški pivovarnar se maščuje s tem, da v svojih restavracijah ne dovoljuje piti Coca-Cole. Klavrno maščevanje. Življenje na tuj račun V Trstu je vladalo neko relativno blagostanje. Šla je na vse strani reklama, da je to druga mala Amerika. V vsaki reklami pa je nekaj goljufije. -Tisti, ki plačuje reklamo, hoče od plačila imeti obresti. Tako je tudi bl-ago- se je iz-prijevala, saj si 13.000 poklicnih in registriranih prostitutk služi kruh s svojimi telesi Uradništva je toliko, da se že zaradi tolikšnega števila uradništva zavlačuje sleherni postopek, ki bi lahko bil v normalnih pogojih v kratkem času rešen. Učiteljev in profesorjev je v Trstu toliko, da pride eden na deset tržaških šolarjev od osnovnih šol do univerze. Poleg zavezniške uprave je še mestna uprava. Sicer pa, čemu bi naštevali, kam gre tista milijonska pomoč Trstu. Gre za vzdrževanje tistega priseljenega kadra, ki je zato tukaj, da veča število — Italijanov. Pokazalo se je, da je sedaj nastopila velika gospodarska kriza v Trstu in da ta narašča, kakor pač se manjšajo. tiste propagandistične dotacije »italijanstvu« v Trstu. Stanovanjska stiska je velika. Navadni človek tako rekoč ne more priti do stanovanja. Samo za dobrodošlico mora odšteti lastniku hiše okrog pol milijona lir. Tretjič v Trstu Mimogrede sem se oglasil v Trstu letos poleti Odkar sem prvič stopil na to zemljo v bitki za Občine, me še vedno vleče na ta kraj. Modre policijske straže Sredi hrupa ne moreš pozabiti na vse Trst je veselo in živahno mesto. Vse se giblje, vse migota v nakitu, vse se premika in nekam hiti. Mnogi sedejo na Vespe in Ali ne gradijo novih blokov? Gradijo jih, gradijo jih ameriški Buick. Vedel sem. To je najno-in angleški oficirji, ki vanje vla- vej še naselje, to je naselje žagajo svoj kapiteli in hočejo do- vezniških oficirjev. Morda bi ne biček od njih. bilo odveč, če vas opozorim na to, da sem na tem majhnem Borba za slovensko besedo koščku slovenske zemlje spoznal Komaj sem izstopil v Občinah Rodovino tega kraja. Vsako ob-in sedel v tramvaj, že sem spo- dobje pušča na njej svoje sledove, znal, da se tu odvija naša bitka.' c ... ... ... , . „ Ze sem po nekaj letih zopet za-; Soldl’ soldl ah še neka> več čutil, da še tu borba ni končana! Ko sem sedel z znancem v re-in da je tu naše mesto in da stavraciji ob morju, gledal praz-imamo mi poseben opravek v ne vrčke Dreherjevega piva, vdi-njem. Tu polje naša kri. Ob prvih haval po soli dišeč zrak, in na hišah na Občinah, je še slovenski vse načine gasil čezmerno vroči-napis: Gostilna. Nato se taki na- no, sem zagledal na mizi podlož-pisi premešajo z napisom Trat- ke za vrčke. Obrnem prvega in toria. In teh trattorij je iz pred- glej. Vsa stran je popisana z ra-mestja proti mestu vedno več. čuni. Obrnem drugi podložek: ra-Meje pa niso ostre. Prodajalci čun pri računu. Ko sem se nato žele biti nevtralni in v tej »ne- sešel z znancem, sva se kratko-vtralni« coni so nevtralni napisi časila tako, da sva vsak vzela za navadne gostilne kot »Resto- po en podložek in poskušala ra-rant« in podobno. In tu in tam čunati kot najina predhodnika, se pozna star slovenski napis, čez Ugotovila sva, da gre za veliko ali pa ob njem je prilepljen ita- kupčijo, ugodno za obe stranki, lijanski. Tu se za besedno borbo In tako sva tudi midva pre-odvija velika stvar, ki nosi v prodajala blago, švicarske ure, , - svojem jedru krčevito obrambo zlasti cigarete, oskrbovala bare z stanje Trsta življenje na tuj slovenske besede in pravice: na likerji, iskala trgovske ladje za račun Prodajalci blaga niso last-! svoji zemlji govoriti v materinem prevoz lesa in sva bila ob tej nilri amrvaV rty*or\>~rw-) o i o 1 /-> 1 4-n -i iPi š o vi V,, .• 1 so me nekam sumljivo ogledo-; krožijo naokrog, morda samo za-vale, ko sem trkal po vratih; to, da bi ušli vročini in razbe-kakšne folklorno zanimive slo- ijenemu asfaltu. Kolesa ne opa-venske hiše v Občinah. Povsod se mi je oglasila slovenska beseda, slovenski pozdrav. To so skromne hišice in vas se kaj skromno skriva med kraškim kamenjem. V smeri proti mestu pa je drugo naselje. Po starosti hiš sem uganil, da so bile grajene med dvema vojnama. To je italijansko naselje. Tik pod hribom, tik pod borovci pa so že skoraj razpadajoče barake z žičnimi ograjami. Žične ograje? In osem let po vojni? Kmalu sem zvedel, da so to begunci, ki so za temi žičnimi ograjami dobili prvo pomoč »zapadne svobode«. Le kje iščejo ljudje »srečo«? Sel sem mimo njih in prišel do neometanih vil. Pred vsako takšno komaj dograjeno vilo je stal krasen — niki, ampak preprodajalci tujih jeziku. »> nneSirl„!C,„a'ih, kda EY,roP?#, l»‘ celot«,. {n te prav pri vsej različnosti. Obstojata dve Aziji: d4,„r m41 spoL^i t“o levfte^gfde1^0^ fc.^L-5? ki dela in ust. a rja ii trpi, in d/u- . . ropslce velesile. Tudi danes bi še kdo po naravi, različne, ker iz- tuj, opazovalci skozi to, zanje divjo in MzniT 'hel, Stole,iti n več Jnri g T dinamična, nit, hitra, niti toliko ne. kot majo iz nujne brezkončne raznolikosti nenavadno deželo, ki se je navsezadnje kakrSnega koU drnneva vlhanb,8 '* danain,a stara naspana. Azija. Tu življenja in sveta, človeškega mišljenja in domislila, da je začela izvajati še sorod •lteli kr.:, nee» koli drugega gibanja, "6 gre samo za tehniko. Tu Evrooa Se človeškega ustvarjanja in ki so nastale ne .eksperimente., za katere svet dotlej š- vQla ’• katprptra c: • ' ' ' . , ”rzi SV0J korak, čeprav ne more hoditi že samo s tem, da je tako eno kakor ni cul niti jih ni videl In iz =e • ••< i bj/o -n storifa vsi i 1PJ : sama, PnJadf: vec vstr,(-* z Ameriko, bo še druge stvari drugo mogoče samo v stalnem gibanju in višine in iz \še globljega neznanja glotf Zahodnae zd^’ da »evropska«, oziroma odnosi naglo rušijo da b* mis91 nekako ni več spo dovina že plete no' že plete novo gnezdo, o tern ni Aziji stari V 'niem akT Mrzpi in iztrebljali so nas tako ... V Aziji si zgo- Ijati tako površne, neresnične in Pgmbe Tao ‘ ‘“ll gul-±‘J‘ !L' »Evropa.8— S!f"tvSiorbC aa“ •« a !n »Evropa. . >4»,«.^- ^neg^az^ hudstva. ^nnpne- mar ni to izraz $tv° in stva pronikn’la v azijsko zgodo- dvoma. A vprašanje je, če v Evropi svoje »Zahod« injar,i- Zakain?Sf tam odkrivala nove staro gnezdo tudi že razdira. v najboljšem primeru konzervativnih in dobrod.isn™ 4nm»............« j^ui ' n Še l! 'nenda n‘”od ko.d t0? Buržoazna In tako Evropa in Zahod ne razu- praktično in prakticistično še nujnih poj- .cOuraTo T .tfi mT smo sc kth iT"2,' hoč” "Posobna e vet. socialistična pa meta več Azije, tičita če v starih pojmih 'nov m potreb? Pa vendar h, bilo se narodi re"d‘ druzače in' riohli‘» til ie f*.za a7j- •• • Pa najsi bo kakor že o njej in v svojih starih imperialističnih treba — ne samo zaradi že povedanega — Smo hili Knli Hnlirn b ’ • r ‘».malo važno. Morda navldah. VendaJ bi nekaj ™§obnega lah i» bo še treba govoriti v teli terminih in i„ pretresh v drugi svTtolni vo n,2'"^! ljenem pnro- ‘p “u./Te mfVTmrtfp0 VEm ° 4zli’ mi smo stopili na prizorišče svetovnega zahodne teh- oli ker se mi je uprla Evropa z njeno dogajanja Naša vloga je sicer res m-v e v .. —- ------- -----Jjivih duhov- izzivetostjo in počasnostjo v sprejemanju rialno majhna vendarJ tistih nekaf ne to ali ono noro mh m etičnih azijskih vrednot, o nienem ,deJ m naglico pri obnavljanju starih spo- naučenih, 1 originalnih stavkov, ki' jih kti !ak,i celo b J,® f0,.mal° važno. Morda navadah. Vendar bi nekaj podobnega lab- in bo še treba govoriti v tel _______ a sebe vsem,, ! ^7'ja _s»ma od- ko trdili tudi o Aziji, o njenem priro- *°. ne zato, ker zares malo vem o Aziji V V.,. VSPm,. , 1 .T ' wu' ,xu 1‘Ulll IUU1 U -AZIJI, o narnS-eklosti LVetV’ Ne več tako kot jenem pieziraniu uspehov _____________ . . -_r_ _ *. in Cej: tak0» kot t0 delajo drugi nike spričo veličine neminljivih duhov- izzivetostjo in počasnostjo v sprejemanju r^aIno oblili s. 10 aIi °V° n0i° nih in etičnih azijskih vrednot, o njenem ideJ in naglico pri obnavljanju starih spo- ,1L1UVCJ11I1 nriFinainin stbvk-ov u-. da ®°Te človeške stalno drugačne gledanju na Zahod kot na svet brez srca rov- temveč zato, ker bi hotel opozoriti utegnemo’ izreči režiserjem svevovne dra& .eske ...h,.., tem več s iem duše ti je sposoben edino le tega, da «a. h.to osnovno kar razlikuje in raz- meE n “°nas še tako sif™ k moTu, -m« ■ ■ aminn „ . . . , , poceni živi na tuj račun in da odkriva d?aIa ta dva svetova, ki ne moreta, niti darle odmeva Dejstvo te da smo l fiav-u1'1 »stvariaL kr°e čim dalje bolj dovršene oblike plenjenja "'Sta mogla od stare Grčije dalje živeti v svc( _ j ' malega 'balkanskega in ?iko,6i)„° samo aiZT,J, Dd!/l, ae._7s,.A rfdki «» ,‘a». «»« tlL hr?.l vp'avzKk.^obto nek?liko «?*«• " ™f. ^ ““ .fotar^ven^ttšTo0^ .»'Rialno bork n°vo vseh- Vst°pa z nov'tni oblikami "avl? in ustva”9 v-svetovni čarobni krog tiko samo V indiji ne usta- m suženjstva .. in redki so tam tisti ”r"F ' Centr "e grade’tUtOV za ""klearno fi- duhovi, ki bi opazili, da v ogoljenih pr- danes, ko postaji dnine Indifa s?mo ogromnih hidro- sih kapitalistične in državnokapitalistične ""oten. proces, cel,,,«, vm-v umsn« vv samo (o -.ipd„n:„ aktfv- az'iskeJ držav«1" zač,e a kakor vse Evrope in Zahoda, v njihovih peklenskih lota. ki jo v vseh njenih delih razdirajo lepše od česarkoli b|"nie ,.Za"imat2 VE CeI°,v. ve?.i' meri strojih, že klijejo in snujejo nove sile... hudi in globoki spori, kakršnih ni bilo, oči tudj vse vidi Stopili in že samo to gledanje je veličastno, večje in IpnšA nA x------1—!-* v naši zgodovini. A te Ohj"ek’ kjerkoli.e J8? ]'.ažnci8e P™' tike etl vdikih 1P0Jav*JaJ° v svetu, ena in zaio ni nzija. Azija in Lvropa tem t° se pretvnrir Ckto-v sve*°.vne poli- obstojata samo kot zemljepisna in zgooo-1 prvi že i' v subjekte in s vinska pojma. A v zemljepisju ni noben 6ubijajo svoj sijaj in izmed teh dveh pojmov niti boljši, niti tern p°tnen. se *?a»uo tei jih, ze klijejo m snujejo nove sile... «u5“ in globoki spori, kakršnih m bilo, nči tudi vse vidi in A tn Azija, prav tako kot Evropa, ni samo dokler m bilo celote, temveč so bili le ni vedno samo dobro A Azira ena in zato ni Azija. Azija in Evropa še spon med posameznimi deli. v svet. In Takod dalje in tako dalje ‘ >vse< seveda ro. A Azija šele stopa Samo^revolucija, njen^ zanos, snovi in tudi mi Jugoslovani smo v sodobni ci-izmed teh dveh pojmov _ ___ j_________ _____ POsameznlki že dene. » vi¥! kot drugi Pa tudi zgodovina si je naprej in globlje v razumevanju Azije do izraza”v”'si7ajnih"it’avlfah, "pač’'pa''se IV™ d5Wa ne ia,n.e? da v b,stvu ~ Podobna, če že ne prav ista, A to ne vsi in vedno. Vsekakor pa revo- je pokazala v naših pesmih m .* Pnašfh n r j . __ lucionarji — in to danes. bitkah in je vtkana v dušo naših naro- - P»d Evropo vedno razumem tudi SZ Zato so predvsem splošni vzroki. Tudi dov - tu pa stoji, kot bi bila iz brona duhovno razen v primerih, kjer se to izrazito vidi mi smo bili, več ali manj vse do Tita - in granita, ter traja in se razvid i-■ narod parija v Evropi, in to za ev- v rod. (Nadaljevanje prihodnjič) o (j™ Več tu|Na "e. samo nekaj n‘ov?g°a -"> za ”"vcga od v čer a j in 'alno zaklad"8' . .......... ......... , ........ == nico elu a. Kajti ali da sklepati iz besedila. igri kar vesela, ker se nama je obetal velik zaslužek. »Soldi, soldi, soldi,« je mrmral moj tržaški znanec, jaž pa sem mu potožil: »Vse me v tem mestu spominja na velik, goljufiv račun.« Nekaj pa je bilo, kar me je v tem mestu blagostanja opozorilo na drugo stran teh velikanskih dobičkov. Življenje pod sodom Ob neki. fabriki proti Dolini ležijo sodi od morski obali. Kdo ve, od kdaj so tam in zakaj so tam. Potikam se med njimi in tik ob meni se ustavi rešilni avto. Vsak človek je vznemirjen, če vidi rešilni avto. Tudi jaz sem obstal in gledal. Uniformirani bolniški strežaji so se napotili k sodom. Grem za njimi. Mislili so, da izpod soda vlečejo bolnika, a smo vsi osupnili, ko so izpod soda privlekli mrliča. V ta molk, ki je zavladal med našimi pogledi, se je oglasil otrok pod sosednim sodom. Bolniški strežniki so hitro naložili mrliča in se izgubili, jaz sem se pa obrnil do enega izmed prebivalcev pod sodom in ga vprašal: »Kako to?« Bil je tako mrk in zagrenjen, da je samo skomignil z rameni in rekel: »Enim gre dobro, enim ...« Sel sem naprej, kajti spomnil sem se, da je tudi v »mali Ameriki« prav tako, kot je bilo še pred nedavnim v veliki Ameriki. Nekateri so se obogatili, drugi pa so njihovo premoženje plačali s svojo lakoto, svojo revščino, svojo smrtjo. ziš skoraj nikjer. Le včasih se začudiš, ko vidiš, kako si tramvaj naloži spredaj kolo in ga pelje v bogve katero predmestje. Imaš vtis, da tramvaj (sam znak prejšnjega stoletja) bratsko nese v svojem objemu kolo, enako izumirajoče znamenje prejšnjih let. In to sožitje ti nehote vzbudi sočutje dveh izumirajočih železnih mehanizmov. Človek izgublja svojo vrednost (samo ponesrečenci z Vespami napolnijo sleherno nedeljo dve sobi mestne bolnišnice). Pa vse gre svojo pot naprej. Samo nekaj se je ustavilo: Pred leti se je delavec in delovni človek tega mesta pognal, da prebori ves ta mehanizem modernega sveta zase, sedaj se je ta mehanizem obrnil proti njemu: To so pa tudi zavezniški policijski avtomobili, anglo-ameri-ški vojaški kamioni in tu in tam motorizirana enota, ki še vedno v teh krajih »osvobaja«, osvobaja »borgeze«, ki sedaj na vsa usta kriče: »Mi hočemo k Italiji!« Za »borgezi« pa je najglasnejši kričač istrski »eol«, begunec iz naših krajev, ki ima sedaj v Trstu vse pravice: takojšnje stanovanje v novih blokih, takojšnjo službo ... Domačin pa? Ali niso domačini obsojeni na življenje — pod sodi. Vendar se ta mehanizem vrti naprej. Kolo zgodovine pa ne more zavreti tistega še silovitejšega gibanja in vrvenja delovnih ljudi, ki so sicer dandanes še v Trstu potlačeni, ki pa še pomnijo leto 1945 in ki upajo zopet na pomoč jugoslovanskih narodov, na pomoč naše vojske. Med stojnicami kroži strah pred tatovi Spoznal sem nekega prodajalca in se razgovarjal z njim med stojnicami na Ponte Rosso. Naenkrat je postal ta prodajalec nemiren. »Tatovi!« Pogledam okrog sebe. Bili so neki begunci, ki sem jih spoznal po dalmatinskem narečju. »Kako ide?« sem vrgel prvemu v obraz. — »Ala su nas nasamarili!« — »Ko?« — »Pet meseči čekam za Ameriku, a ništa.« To je bil eden izmed tistih, ki je verjel tuji propagandi in šel po svetu. In sedaj ta najver-nejši sluga anglo-ameriške propagande spoznava, da ni nikjer obljubljene »sreče«. Ze sedaj toži, a kako bo šele obtoževal sebe in anglo-ameriške zvodnike, ko bo nekje v daljnih prekooceanskih rudnikih ali gozdovih spoznaval, da se je kruto prevaral. Takšen je dandanes Trst po osmih letih anglo-ameriške okupacije.^ To je mesto, ki živi na tuj račun. To je mesto, kjer nima domače ljudstvo besede, ampak vpijejo in glasujejo tisti, ki jih tukaj plačuje tuja propaganda. V takšno »malo Ameriko« so spremenili vojaški predstavniki »svobodnih narodov« mesto, ki si je leta 1945 s pomočjo naše ljudske armade priborilo svojo svobodo, svojo oblast, pa jo sedaj imajo tiste anglo-ameriške sile”, ki so leta 1945 skromno prišle v mesto in lagale, da so one prve zasedle Trst. Osvobodile so ga divizije Jugoslovanske ljudske armade in IX. konpus, anglo-ameriške vojaške enote pa so ga okupirale in prinesle svobodo za nemške in fašistične sodelavce, za — »borgeze«. Tone Poglajen IZ NAŠIH ORGANIZACIJ špekulanlom nas prezir Ko smo se bili z italijanskimi in nemškimi fašisti v velikem osvobodilnem boju, so prestopili na okupatorjevo stran vsi tisti, ki z ljudstvom niso■ nikdar čutili, ki jih je njihova razredna pripadnost silila v protiljudski boj na strani okupatorja. Zgodovina nas uči, da se v velikih dneh vedno pokaže, kaj je zdravega in kaj je trhlega. Tudi ti zgodovinski dnevi, ko so angloameriški diplomati sklenili sramotno kupčijo z italijanskimi za našo zemljo, so pokazali, kdo je z nami in kdo je proti nam. Delavci, delovni ljudje sploh v mogočnih demonstracijah izražajo svoj gnev nad krivico, ki so nam jo prizadejali naši »zavezniki« na Zahodu. Pripravljeni smo, da z orožjem v -roki branimo svoje s krvjo zapisane pravice. Prav v tem času pa so se našli nekateri ljudje, ki so nam stopili za hrbet in nam prav v tem usodnem trenutku skušajo metati polena pod noge. Ni jim mar naš boj za svobodo in pravico, marveč gledajo le nase, na svoje ozke osebne špekulantske koristi. Nekateri govoričijo in šušljajo, češ da bo zmanjkalo tega in onega. Začeli so si grmaditi zaloge hrane, blaga, nujnih življenjskih potrebščin. Na čigav račun? Delavci in uslužbenci niti nimamo časa, da bi se prerivali po trgovinah, niti nimamo denarja, da bi si napravljali ne vem kakšne zaloge. Kdo pa si jih lahko? Le špekulantje! Škodo bomo trpeli pa mi vsi, če jim ne bomo pravi čas stopili na prste. Danes blaga niti hrane ne manjka. Če pa špekulantskih namer ne bomo pravi čas preprečili, se kaj lahko zgodi, da bodo porasle cene in da bo kakšnega blaga zmanjkalo. Potem bodo seveda potrebni administrativni ukrepi države, da bi zavarovali delovne ljudi pred. izkoriščevalskimi špekulanti, ki bi zaloge prodajali za drag denar. Takšno ravnanje, res da le malokaterih, ni objektivno v tem času nič drugega kot izdaja. Zato bomo delavci, čim bomo zasledili take ljudi, ravnali tako, kot so napravili delavci ljubljanske tobačne tovarne. Čim so zvedeli, da si dva v trgovini nakupujeta blaga več, kot ga jima je treba, so odšli v trgovino. Živila sta morala vrniti, trgovino so pa zaprli. Zares nobenega popuščanja špekulantom! Če si bodo pa le uspeli nabrati zaloge, jih bomo znali tudi najti. Kolektivi trgovskih podjetij prevzemajo nase v teh dneh veliko odgovornost. Prav od njih je v prvi vrsti odvisno, ali bodo špekulantje prišli na svoj račun. Prav tako je dolžnost slehernega delavca, zlasti sindikalnega odbornika, da na vsakem koraku budno pazi na to, da bi nam razni špekulantje ne napravili škode. Če pa bi se kdo spozabil tako daleč in se tako močno pregrešil zoper delavsko čast, naj ve, da zanj ni mesta v sindikalni organizaciji, niti v našem delovnem kolektivu. V Ljubljani izbirajo kandidate Prejšnjo sredo so zborovali delovni kolektivi tovarne »Ilirija«, tovarne »Testenin«, »Mehanika«. Produktivne zadruge mizarjev in 'e nekaj zasebnih obrtnikov- Vsi ti tvorijo namreč drugo volilno enoto v Ljubljani. Potem, ko so izvolili kandidacijsko komisijo in opravili druge formalnosti, so prešli na izbiro kandidatov. Predlagali so Martina Tukajncta, kurjača iz tovarne »Ilirije« ter Franca Plazarja, predalnika Republiškega odbora sin-iikata kemičnih delavcev Slovenije. Ker drugih predlogov ni bilo, je kandidacijska komisija sama predlagala še dva, in sicer enega iz Mizarske zadruge ter za- KAKO SO V LJUBLJANSKEM PODJETJU »TEHNIKA« POSTAVILI KANDIDATE ZA ZBORE PROIZVAJALCEV Zaupamo našemu vodstvu »Pridite laprej!«, je ecls klical »Bliža se čas volitev v zbore smo zve-se nam rani Splošnega stavbnega pedjet- je zgodila. Angleži in Amerikanci ja »Tehnika« v Ljubljani. 1 ** 1 1' 1 nekdo izza predsedniške mize oni proizvajalcev. Včeraj pa sm dan v mali, toda zelo lični dvo- deli, kakšna velika krivica i Zbirali so se delavci z gradbišč. Umiti, toda na oblekah so se še poznali sveži sledovi apna in malte. Največ jih je bilo pred nekaj jih je šlo že dvorano. Le vanjo. Kdo je še prej stopil v »Slavijo« na dva deci, da bo »laže zdržal«. Kandidate za zbore proizvajalcev bodo postavili. To sem že prej vedel. so dali Trst in cono A Italijanom«, je začel govornik. Da, to vedo. Pazljivo poslušamo. »Ne dovolimo, da bi italijanski fašistični škorenj še kdaj teptal našo zemljo ... Zaupamo našemu vodstvu, ki nas je ves čas varno vodilo... Zahtevamo, da prekličejo svoj krivični sklep in vztrajali bomo, dokler naše pravice ne bodo uveljavljene, pa četudi nam bo tako hudo kot ta leta ...« Na predvolilnem sestanku: Delavci razpravljajo o kandidatih »Koga pa kpj mislite kandidirati«, sem pobaral prvega pri vratih. »Koga?«, se je začudil. »No, saj boste danes izbirali kandidate«, sem silil naprej. »Kakšne kandidate?« Povedal sem mu sam, čeprav sem šele prvič stopil mednje. Tudi pri drugem nisem imel sreče. Dejal je, da ne ve. Izkušnje imam. So ljudje do tujega človeka nezaupljivi in se rajši ne zgovarjajo, čeprav vedo, sem sd mislil. »No, le naprej! Sedite, saj ves Prost dan stojite 1 Prostora je še do- volj. Saj smo vsi en kolektiv. Kaj bi se gledali kot tujci!«, je vi oni izza mize. »Saj bodo prišle gospodične!«, se je oglasil nekdo od vrat. »Gospodične?«, me je zabolelo v ušesih. Se gredo tudi tu gospode in gospodične...? »Otvarjam zborovanje proizvajalcev. Danes bomo izbrali naše kandidate za mestni in republiški zvezni zbor proizvajalcev ...« Začeli so. Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja... »Tako je«, so ga prekinili. Množica se je zganila. Dvignila se je delavska pest. »Pravico hočemo. Našo pravico, za našo zem- ljo, da je ne bodo gazili fašis-ti.« ’ li po vseh n so tudi ti delavci z ljubljanskih ti o, Koi ■t te dni po vseh naših mestih, del gradbišč pokazali svoje ogorčenje. Z navdušenjem so sprejeli resolucijo Izvršnemu svetu. Potem pa so govorili o volitvah, o uspehih, ki smo jih že dosegli, o nalogah zbora proizvajalcev. »Sindikat in osnovne organizacije Zveze komunistov in še nekateri smo že razmišljali, kdo naj bi kandidiral. Zedinili smo se za naslednje kandidate, če ste zanje. Rafael Štolfa, španski borec, naš personalni referent, je bil že doslej član mestnega zbora proizvajalcev. Dalje, Anton Šija-nec, delovodja na stavbah Študentskega naselja in sekretar osnovne organizacije komunistov, Zargi Bogomir, šef gradilišča. Ima kdo kakšen drug predlog?« »Predlagam Silva Divjaka, mojstra v mehanični delavnici.« KAKO SE V PTUJSKEM OKRAJU PRIPRAVLJAJO tudi za splošne volitve se zanimale »Predlagam...« In še in še so predlagali. Kandidacijska komisija je izbrala tri. Volili bodo le enega. »Štolfa, kdo je zanj?« Vsi so zanj. »Šijanec«. Vsi dvignejo roke »Divjak«. Nihče ni proti. »Za Republiški zbor proizva- jalcev predlagamo Lado Pogačarjevo iz hotela »Union«, za zvezni zbor proizvajalcev pa kandidira v Ljubljani Janko Rudolf, predsednik sindikatov Slovenije«. Kandidati so potrjeni in zborovanje je končano. Razšli so se, kdo bo pa izvoljen za mestni zbor, tega nihče ne more za gotovo reči. »Da, dobro smo izbrali. Tile bodo za nas«, sem še slišal reči nekoga, ko so se že razhajali. -do ZA SfiCSALlSMNO RAST MLADLGA RUUU pod* Z vso ljubeznijo in zaupanjem politično organizacijskega . v svoje mlade sile se je naša | roč j a, še posebej pa s podro« mladega rodu, pomeni) Ljudska mladina pripravila na svoj peti kongres. Pogled na napore in uspehe svojega dela v pretečenem obdobju ji je služil za oporo in izhodišče v iskanju novih poti za čim boljše delo v bodočnosti. In kakor je presenetilo in ogorčilo delovne ljudi vseh jugoslovanskih narodov nemoralno, vojnohujskaško početje za-padnih »zaveznikov« s podpiranjem italijanskih fašističnih in imperialističnih stremljenj, tako je tudi mladina pokazala v teh dneh vso svojo zdravo, revolucionarno bit. Razumljivo, da je tudi kongres razpravljal in delal pod dojmom tega neverjetno težkega dogodka, ki je zadel našo domovino. Toda prav ta dogodek j je dal kongresu toliko večjo po-1 membnost; njegovi sklepi, tako s vzgoje *----- i-—-- , odločen korak naprej v teznj^ mladinske organizacije, da bi k0* ristila socialistični domovini. Delo V. kongresa LMS je spričo veličastne reakcije delov-n ih ljudi vseh naših narodov, k ne bodo nehali izražati gnusa n®® teptanjem osnovnih človečanska pravic in načel, dokler neupravi' čenih zahtev zahodne države ®e umaknejo in ne popravijo krivi' ce, storjene naši socialistični domovini — ostalo nekoliko v ozadju. Vendar obvezuje vse nas, k1 nam je pri srcu socialistična bodočnost, še posebno pa sindikalne organizacije, da se seznanilo0 z delom V. kongresa LMS in 1 vso vnemo materialno in moralno pomagamo mladinski organizaciji v njenih naporih za socialistično rast mladega rodu. o Cem so Člani republiškega odbora sindikata RAZPRAVLJALI NA ZADNJI SEJI RUDARJEV BREZ PRIPOMB na osnutke gospodarskih uredb. — Članarino bodo še naprej pobirali kot doslej. — Sindikalne odbore po obratih bodo osamosvojili. — Plenum rudarjev bo 25. oktobra v Zagorju V ptujskem okraju bo štel zbor proizvajalcev 4? odbornikov, okrajni zbor pa bo imel 61 odbornikov. V republiški zbor bodo volili dva poslanca iz industrijske skupine, enega pa iz kmetijske. V Zvezno zbornico proizvajalcev bodo v ptujskem, ljutomerskem in murskosoboškem okraju izvolili enega poslanca iz industrije, enega pa iz kmetijstva, Sindikalni svet je skupno z Mestnim komitejem Zveze komunistov in odborom Socialistične zveze sestavil politični aktiv, ki je že pripravil predvolilna zborovanja po podjetjih in obratih- Ponekod so težili, da bi vsako podjetje postavilo svojega kandidata, drugod pa nekaterim delavcem še ni bilo jasno, da bodo volili dvakrat, enkrat v zbor odposlancev in drugič v zbor proizvajalcev. Malo težje gredo predvolilne priprave v podružnicah izven ptujske mestne občine. Res so se dogovorili z Okrajnim komitejem in z okrajnim od oborom Socialistične zveze, da so tisti, ki pri- sebnega obrtnika. Vse štiri so po- pravljajo splošne volitve ocigo-tom potrdili. 1 vorni tudi za volitve v zbor pro izvajalcev, vendar so odborniki sindikal. sveta sklenili, da bodo še posebej pomagali sindikalnemu svetu v Ormožu, podružnicam v Kidričevem, Majšperku, Podlehniku, Staršah, Zavrču in Dornavi. Prejšnji teden je zasedalo predsedstvo Republiškega odbora sindikatov Slovenije. Obiskali smo tajnika Republiškega odbora, ki nam je povedal, o čem so razpravi j alL Med drugim so razpravljali o osnutkih gospodarskih uredb. Največ so se zadržali ob uredbi o delovnih odnosih. Uredbe same sicer niso podrobno proučili, le kolikor so o njej brali v časopisju. Z njo se strinjajo, zlasti zaradi tega, ker predvideva, da se pri dopustih upoštevajo tudi službena leta. Pripomb nimajo, niti na prvo, niti na drugo zbirko osnutkov gospodarskih uredb. Če lahko k temu kaj povemo, potem bi dejali, da tak organ, kakršen je republiški odbor in poleg tega še sindikalni, pač ne bi smel tako mimo tako važnih osnutkov gospodarskih uredb. Če že nimajo pripomb nanje, bi jih vsaj dobro proučili. To so v rudarskih delovnih kolektivih nedvomno tudi storili. Beseda je nanesla tudi na pobiranje članarine. Republiški odbor rudarjev je namreč priporočil svojim podružnicam, naj članarino odtrgujejo kar pri izplačilu. Republiški svet sindikatov Slovenije pa je republiški odbor opozoril, da je tak način pobiranja članarine v nasprotju s statutom in škoduje organizacijskemu razvoju sindikatov. Sindikati so prostovoljna delavska organizacija in je prisilno pobiranje članarine nezdružljivo z demokratičnimi načeli, na katerih temelje sindikati. To, kako člani plačujejo sindikalno članarino, pa daje spričevalo tudi sindikalnim odbornikom. O tem so torej raz-| pravljali na zadnji seji Republi- j Prej so podružnični blagajniki hodili vsakega zadnjega in 15. k izplačilu. Tako so člani lahko takoj plačali tudi članarino. Ker so pa večkrat prišle po plačo žene, te članarine niso hotele plačati in tako je marsikdo zaostal za dva, tri, štiri mesece. Potem se je pa seveda nabralo in je bilo težko plačati za nazaj. Republiški odbor je svetoval, naj sedaj pobirajo članarino tako, da tisti, ki izplačuje rudarske zaslužke vzame vpričo rudarja denar iz kuverte in ga da blagajniku, ta pa da takoj znamkico. V stroj- nih obratih so bili za tak način f sednik Republiškega odbora b® pobiranja članarine in so tako tu ; dal notranje in zunanje politih1 m tti 1 i t J /-\ n ««« i -J 4 I .1 _ JI J * • 1 ___ ... _ * I — 1 napravili. Ponekod so rudarji pismeno izjavljali, komu naj odtrgajo članarino kar od zaslužka. Republiški odbor meni, da tega ne bi kazalo spreminjati, ker delavci to sami zahtevajo in zgo- škega odbora. S POTI PO ZASAVSKI DOLINI na vseh sestankih precej temeljito razpravljali o kandidatih. Zadnjič so jih nekje predlagali kar devet — in sicer devet dobrih, tako da izbira ni bila lahka. Zgodnje jesensko jutro je bilo, i prekopana, da so avtomobili prav Seveda pa to lahko deloma pri-sem se odpravil na pot po s težavo rinili naprej. Strojno pišemo tudi težnji manjših pod- tovarno »Miha Marinko« sem ko- trni milji pred ie:iiiaml našem Zasavju. Potniki, ki so nemirno postopali po ljubljanskem peronu, so se tesno zavijali v svoje plašče. Iz megle je rahlo rosilo. Res, to je bilo sivo in hladno jesensko jutro. Vlak je bil skoraj prazen. Tako sem imel dovolj prilike, da sem v miru razmišljal o namenu svojega potovanja. Spoznati sem hotel, kako se v zasavskih revirjih pripravljajo na volitve, kako žive in tudi kakšne skrbi jih tarejo. Hotel sem si vse te kraje ogledati in govoriti z ljudmi. Kajti — slavna je zgodovina revirjev! Leta in leta so pretresali štrajki Zasavsko dolino, boj rudarjev je bil spodbuda in zgled drugim delavcem. Knapi so gla-dovali v jamah, se spopadali z orjunaši in vselej znali kljubovati izkoriščevalskim lastnikom. Ko je prišel čas boja, so šli tja, ka- mor jih je klicala njihova razredna zavest. In po vojni... zopet so bojevali trd boj — to pot globoko pod zemljo — in vsi smo še danes priče njihovih delovnih uspehov. maj prepoznal. Mnogo večja se mi je zdela, kot mi je ostala v spominu. V zadnjih letih so jo res precej razširili. Pot me je zanesla najprej na Mestni komite Zveze komunistov. Tu sem našel tudi predsednika Okrajnega sindikalnega sveta. »Kako je kaj s pripravami za volitve?« sem ga povprašal. Rade volje je ustregel moji zvedavosti. »V okrajni zbor proizvajalcev bomo volili 37 odbornikov. Iz industrijske skupine jih bo 35, iz kmetijske pa dva. V večini gospodarskih organizacij smo že imeli zbore volivcev. Na splošno so dobro uspeli — predvsem zato, ker so bili že poprej sindikalni sestanki. Na njih smo razpravljali o gospodarstvu in novih uredbah, o volilnem zakonu in ! pomenu volitev, še posebej pa o ivičen sklep zahodnih »zaveznikov« o prepustitvi Trsta Italiji vzbudil v delovnih ljudeh po vsej naši domovini val upravičena ogorčenja. — Na sliki vidimo skupino demonstrantov pred Glavno pošto v Ljubljani Trbovlje. Izstopil sem in se znašel sredi vrvenja pred postajo. Tovorni avtomobili so dovažali in odvažali blago s postaje. Iz dimnikov cementarne so se valili črni oblaki in visoko v zraku so vlogi zborov proizvajalcev z ozirom na razvoj komune. Zato so bile tudi na zborih volivcev živahne razprave. Ljudi najbolj zanima gospodarjenje v podjetjih in žele, da bi jim vsako uredbo podrobno obrazložili.« »Kaj pa udeležba?« »Na predvolilnih sestankih za okrajni zbor proizvajalcev je bila prav dobra. Posebno polnoštevilna so bila zborovanja v Strojni tovarni, Cementarni in Elektrar- počasi drseli vagončki po žicah.! ni, medtem ko je bilo rudarjev Že' med potjo s postaje sem' nekaj manj.« opazil, da v Trbovljah veliko gra- j »In izbira kandidatov?« de. Cesta, kjer postavljajo no- »Zbori sicer še niso bili ve cevi za kanalizacijo, je tako I povsod, vendar so doslej skoraj jetij, da bi imela v okrajnem zboru proizvajalcev svojega predstavnika.« »Bral sem, da ste se za kandidate v republiško in zvezno skupščino tudi že odločili.« »Za republiški zbor proizvajalcev smo predlagali več kandidatov. Naš okraj bodo v republiški skupščini zastopali trije: eden iz Trbovelj, drugi iz Zagorja, tretji pa iz Hrastnika in Radeč. Predlaganih je že več. V Trbovljah so kandidirali tovariša Vilija Škrinjarja, v Zagorju tovariša Maksa Gošteta, v Hrastniku in Radečah pa predlagajo direktorja hrastniške Steklarne, Jožeta Klanjška. Za zvezni zbor proizvajalcev volivci na splošno žele, da bi jih zastopal tovariš Alojz Ribič, direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik. V republiški zbor Ljudske skupščine so v Trbovljah kandidirali tovariša Miho Marinka, v Zagorju pa so postavili kar štiri kandidate, med njimi tudi tov. Alojza Lukača, predsednika mestne občine in tovariša Franca Ludoviko, ki imata, kot kaže, največ izgledov. Za zvezni zbor Ljudske skupščine pa smo v našem okraju predlagali tovarišico Lidijo Sentjurčevo.« »Kaj pa zbori volivcev za volitve v republiško in zvezno skupščino?« »Nismo jih še imeli po vseh volilnih enotah. Kjer so bili, pa so resnično ogledalo političnega dela. Ponekod so bili namreč zelo morali ponoviti zaradi premajh®® udeležbe. To pomeni, da taro komunisti in odborniki niso »ta in v javnem življenju predale vse delo, ki so ga prej jVtavljaM moški. Večina vaških °krajnih odborov so že vodile ** 50 bpe 8'e Pr®d nedavnim dl) fu^uo le gospodinje. Osvobo-na borba je napravila iz njih človek bi skoroda rekel preko :i —_ zrele, samozavestne žene, se niso strašile nobenih nalog. ^ ba Kočevskem zboru je bil mtr SP---j r !rCp ° PT , mc,bdizaciji ljudi m vseh ^Peložljivih1 sredstev. O tem l'ef)u so žene na svojem prvem ^resu največ diskutirale. liz, ° naj sodelujejo pri mobi- itiSvl1’ da se bo res ?ako_ sprostile čirnveč mate- R sleherni odzval klicu domovine? daK^QOaj si med seboj pomagajo, vrednosti ni bilo v njih! Zaupale so v svoje moči, kakor so zaupale v zmago pravične stvari. Medtem ko so prejemale na svoja ramena nova težka bremena, pa so energično zahtevale tudi od zaveznikov več pomoči. »Zahtevamo drugo fronto!« je vršalo po dvorani in skozi noč. (Zaradi nevarnosti pred zračnimi napadi, je delal kongres samo ponoči.) »Če smo me, članice tako malega naroda žrtvovale toliko svoje krvi, naj tudi oni kaj doprinesejo!« In pripovedovale so o svojih žrtvah. Mnogo, mnogo! Saj šo bile med delegatkami žene, ki so izgubile može, ki so jim ubili otroke, dekleta, ki so ostala brez staršev in matere! ki so žrtvovale v boju dva, tri, štiri in še celo več otrok. Majcnova mati je povedala, da je padlo že ped njenih otrok herojske smrti. Takrat še ni vedela, da bo tudi ona prav kmalu žrtev zverinskega fašističnega napada. Ivančičeva mama je med solzami pripovedovala, da so ji fašisti do smrti izmučili štiri sinove, spet drugi materi so ustrelili sina edinca, potem, ko so mu na poti iz župnišča v cerkev in potem do pokopališča živemu peli pogrebne molitve. »Kaj takega lahko store samo fašisti!« je zaključila mati svojo besedo. Vsaka delegatka bi znala takrat mnogo povedati o tem, česa vsega so bili 'zmožni fašisti. Nji- Jj)r6v mi, da je bil sestanek kar dobro« pripravljen. To cijsjj ^Po tem, ker je kandida-6den . k°misijo predlagal samo jttiepg Zrned volivcev. Prebral je ie bj, 2 listka in malo nerodno dih« ?’,k° nekaterih »predvide-Klii K°b n* bilo na sestanku. razpJub vsemu temu pa sem iz 9ega Z6 zvedel marsikaj koristma pg Trboveljski obrtniki tožijo, hiti nr-aldejo dovolj razumevanja objjjL1 -Judskem odboru mestne Tako Ln ** Pri ostalih podjetjih. »drUžil i° ina. Primer pred kratkim F^terav vja*k0 *n šiviljsko obrt. i dfekn'- , 50 osnovati večjo ka2ali 'isk° delavnico in kot so blŽjitnjPredračuni, bi se lahko z uavju cenami prav uspešno uve-bek0 ,3,a tr8u. Toda — ko je Jbotitn n 6 P°djetje (če se ne i°Vne ’ , ementarna) naročila de-rok nrrJi ,e’ sa je zdel dobavni Urtlaknir °lg’ Kato so naročilo bbdjetip1 “'.drugo konfekcijsko obLj,Pa J® Poslalo izgotovi j e-!?delovav^ se cel° Pozneje. Več °brtnjk; ^33 med podjetji, pravijo i , Tudi ’ v3, bi bilo vsem v korist. . Trbm,v,vci 80 se pritoževali. ab giaviab je največ prometa P°djetip • c.esti- Mestno brivsko u? Pa zasebnikov, od nakupovalcev * ‘ drugih krajev, ki ne posluj6” v preko Narodne banke v Tolmin*, ° in Idriji. , Takšna je torej stvar z davi* , pri nas. To naj bi povedali sin' ■ dikalni odborniki tistim dela1" j cem, ki tako radi zabavljajo, ka' J dar morajo plačati davek od svoj1 / zemlje. J. B- * PRIPRAVLJALNA DELA NA IZGRADNJI PREKOPA D0NAVA-TISA-D0NAVA Pred nekaj dnevi so bila v Novem Sadu posvetovanja strokovnjakov vodnega gospodarstva. Namen posvetovanja je bil, da proučijo možnosti gradnje prvega velikega prekopa pri nas, Donava—T isa—Don ava. Strokovnjaki so ugotovili, da so dosedanja pripravljalna dela zahtevala 820 ha zemljišč. S ke- Jesenicah v zadnjih letih obratovala mično analizo ugotavljajo sesta-pod zelo težkimi pogoji, so železarji ■ vino vode in hkrati priliv v Do- premagali v skupnem kolektivnem ' __„• _ rp.f" c_ j • delu tudi te težave. Ves čas so si navo> oziroma V liso. Sedaj se prizadevali doseči priznano kvaliteto svojim izdelkom, kar so tudi že v dobršni meri dosegli. Povečali so strokovno tehnično storilnost dela in na ta način omogočili širšo proizvodnjo in ustvarjene so bile možnosti za izdelavo bogate izbire izdelkov. Delovni kolektiv se Je ves čas trudil, da bi dosegel čim večjo storilnost dela. Upravnemu odboru in delavskemu svetu so predlagali, da se cene vsem proizvodom znižajo za 3 "/o. Tako znižanje cen je prav gotovo lep uspeh. Korist od tega znižanja bo imelo vse naše gospodarstvo, predvsem pa predelovalna industrija. Celotni jeseniški delovni kolektiv se zaveda, da je ta odločitev velikega pomena. Kolektiv je obljubil, da bo storilnost dela še povečal. Skušali bodo v vseh pogledih zadovoljiti vse dolarjev blaga. Jugoslavija pa bo iz- številne domače in inozemske od je- za konzerviranje sadja in zelenjave, vozila iz Nemčije za 30 milijonov do- malce. trudijo, da bi čim prej usposobili opuščeni prekop za namakanje, ker je že začetek del na bodočem prekopu. Kmetijski in tehnični strokovnjaki so sklenili, da je treba čim- prej pričeti z gradnjo prekopa. , bo prido- Ko bo prekop zgrajen bila Vojvodina najmanj 30.000 ha plodne zemlje. Po prekopu bo mnogo krajša tudi pot skozi vso Vojvodino. Strokovnjaki upajo, da bo prekop kljub ogromnim gradbenim delom in višini investicijskih stroškov gotov do konca 1956. leta. Civilna policija je zagrešila v Trstu vrsto zločinov, kar je razburilo tržaške delavce. Na sliki vidimo, kako podpisujejo lucijo za ukinitev civilne policije v Trstu po zločinu na Škedri ERSKIISE CALDVVELL ^TOBAČNA v— ©M® Četudi pridelajo malo bombaža, pride že kdo in jih oslepari. Kaže, da niti sam bog ne skrbi več za pridelovanje bombaža, kakor je skrbel prej, sicer bi revežem bolj pomagal. Bogataše bi lahko prisilil, da ne bi imeli vsega denarja pri sebi, marveč da bi gs ljudem posodili. Ne gre mi v glavo, zakaj morajo imeti v rokah ves denar. Da, treba bi ga bilo dati ljudstvu.« Dude je jel prekopavati pepel misleč, da bo v njem kaj našel. V hiši ni bilo ničesar, kar bi bilo kaj vredno; bilo pa mu je prijetno brskati po pepelu ter pobirati iz njega zveri-ženo pločevinasto posodo in trgati porcelanaste kljuke z vrat. Našel je počrnele dele poste!' ter nekaj žebljev in vijakov. Vse drugo v hiši je bilo iz lesa ali tkanin. »Staremu Jeeteru se je izpolnila ena želja,« je rekel Lov. »Pravzaprav se mu ni izpolnila vendar pa kaže, kakor da bi se mu bila izpolnila. Zmeraj mi je govoril, da ne želi, da bi g- po smrti zaprli v koruznjak in ga v njem pustili. Tako se je namreč zgodilo z njegovim očetom. Ko mu je oče umrl, so ga Jeeter in drugi okrog trupla zbrani ljudje ponoči zaklenili v kaščo, sami pa so odšli v Fuller po tobak in pijačo. Truplo so položili v kaščo, da se mu ne bi kaj primerilo, dokler se ne bi vrnili. Ko so ga drugi dan pokopavali, je skočila iz krste velika podgana. Pregrizla je krsto, ko je bila zaklenjena v kaščo, ter razjedla staremu Le-steru obraz in vrat. Jeeter se je bal, da se tudi njemu ne bi to pripetilo. Zato me je vsak dan dva, ali trikrat prosil, naj mu obljubim, da ga po smrti ne bom zaprl v kaščo. Pravzaprav pa je bil njegov strah prazen, saj tu podgan že več let ni videti, razen če pridejo pogledat, ali je kdo pustil v kašči kaj koruze.« »Jaz mislim, da bog za Jeetera ni posebno dobro skrbel,« je rekla sestra Bessie. »Jeeter je moral biti v mladih letih strašen grešnik, ker ga bog ni imel tako rad kakor mene. Bog o nas vseh ve. Bog ve, kdaj smo dobri, pa tudi kdaj tiči v nas satan.« »Hm, zdaj je že vseeno,« je menil Lov. »Je-ater je mrtev, odšel je in ne bo se mu več treba ubadati z mislijo, kako bi obdelal zemljo. To □a mu je bilo najbolj pri srcu; imel pa je smolo da se mu ta želja nikoli ni izpolnila. Jeeter bi ■ajši prideloval bombaž kakor pa odšel v ne- »Dobro bi bilo, ko bi bil odšel v Avguste in delal v predilnici bombaža, kakor so storili drugi. Človek kakor on se ne more ukvarjati s farmo, če ne more dobiti kredita.« »Jaz pa mislim, da je storil Jeeter prav,« je nadaljeval Lov. »Bil je človek, ki je rad obdeloval zemljo. Tovarne niso za ljudi, ki ljubijo zemljo. Tovarne so kakor avtomobili... dobre so, da se človek v njih zabava in veseli, toda v njih ne moreš najti ljubezni, kakršno najdeš na zemlji. Zemlja nekako ljubi ljudi, ki ostanejo na njej. Ce pa ljudje stalno žive v velikih poslopjih in hodijo po trdih ulicah, jih zemlja ne mara več.« Dude je stopil iz pepela ter otresel s hlač in čevljev črne kosmiče. Potem je sedel na zemljo in se molče zagledal predse. Elbe May je še zmeraj tavala daleč od pogorišča, ko da se boji približati se pepelu. »Da, tudi Ada ni dobila modeme obleke,« je rekel Lov. »In kako vroče si jo je želela. Da, to ie žalostno, toda zdaj ji je vseeno. Stara obleka e na njej zgorela, in pokopali smo jo tako, akršno je bog ustvaril. Morda pa je navse-adnje bolje tako, kakor če bi bila umrla v noderni obleki. Pa tudi če bi umrla od starosti, •ae bi mogla imeti modeme obleke. Morali bi o pokopati v stari. Tako pa se je zanjo vse n-av obrnilo. Saj ni vedela, da nima moderne ibleke. Zdaj je vseeno, ali bi bila malo krajša ili daljša.« Stare babice nihče ni omenil, toda Lovu je bilo ljubo, da je umrla prejšnji dan. Mislil je, la ne bi bilo prav, če bi njeno truplo pokopali v isti grob z Ado in Jeeterom, in celo ne na jstem polju. Sovražila sta jo tako, da bi izginila prednost, da je umrla včeraj, če bi jo morali pokopati skupaj z Ado in Jeeterom. Babica je tako dolgo živela v hiši z Jeeterom in Ado, da sta ravnala z njo Ro z navadnim podbojem ali kosom deske. Treba pa je priznati, je mislil Lov, da se tudi ona čez takšno ravnanje nikoli ni pritoževala. Niti takrat se ni pritoževala, k o je bila lačna in bolna, niti takrat ni črhnil3 nobene besede. Z Ado in Jeeterom je živela dovolj dolgo, da je vedela, da bi bila vsaka beseda zaman. Ce bi jima bila karkoli rekla, bi jo bil3 Ada in Jeeter pretepla. Dude je prvi sedel v avto, sestra Bessie P3 za njim. Počakala sta tudi Lova, da bi prisedel, potem pa. bi se vrnil domov kuhat zajtrk. Z3 Lovom je sedla v avto tudi Ellie May. Dude j® pognal avto z dvorišča in po tobačni poti proti počrnelemu premogovnemu skladišču in blatni rdeči reki. Dude je začel takoj hupati. Ko so se peljali čez prvi peščeni grič, se j® Lov obrnil in skozi zadnje okence pogledal n3 Lesterovo zemljo. Edino, kar je še lahko videl, je bil visok počrnel dimnik, ki je stal ko na' grobni spomenik v žarkih zgodnjega jutranje' ga sonca. Dude je dvignil roko s hupe in pogledal Lova: »Mislim, da bom kje kupil mezga ter nekaj semena in gnoja, da bom letos posejal bombaž-To leto bi utegnilo biti dobro. Morda bi ga pri' delal balo na oral, kakor je zmeraj govoru moj oče.« Konec -P S? S 16. oktobra 1953 — Štev. 42 DELAVSKI ENOTNOST U L T U P 1 S Ernest hemingway GRE V KENIJO fties/n °Jen} sta se obrnila na levo, riali je da bi bila letela proti Aruši, očitno doooH P.* izračunal, da imata goriva tQih»i ln. !co pogledal dol, je oidel ietnlj0 P^eč oblak, ki se je premikal nad tile}!' ln 0 zraku kakor prvi sneg v in D571 °iharju, ki pride od kdo ve kod, lice, jv6 ie> da prihajajo z juga kobi-d°l'a .ato sta se začela vzpenjati in poit jp *e. kila, da letita na vzhod, potem je b,iS ?mnd° in bila sta v viharju, dež slaD iako gost, kakor da letita skozi zas^L Polern sta prišla ven, Compie je lam a Slavo, se nasmejal in pokazal, in *irokTCidaj' ed^no> kar je mogel videti, oerip, kakor ves svet, velik, visok in ne-KiliLn<5~el v soncu je bil štirioglati vrh ijai( adzara. In tedaj je vedel, da gre o Je zapisal Ernest Hemingxoay (glej0/,1 noveli »Sneg na Kilimandžaru* le[0Jadišnikov prevod v Novem svetu, DiSo. str. 1008). Kilimandžaro je 5008 m Keni!1 gjra na meJl med Tanganjiko in *n sedaj najdemo tu in tam v hiio *lh notico: Hemingmay gre v Ke-fnt^ii Čemu? Morda ga tja žene nekaj jega *mu podobnega, kot pravi za svo-*ln Ju,naka v >Snegu na kilimandžaru*: d PpUj je vedel, da gre tja.* Verjetno, lizni&n£Wayevih delih je mnogo fata-Zan0' Nekakšen romantični bi/ronski 4li D°di tega Amerikanca po svetu. Petin}, Pfč? Mar zato zapušča v svojem Kub^i desetem letu svojo farmo na je bo ker. še enkrat hoče o Afriko, »kjer iiDij Najsrečnejši v dobrem času svojega afrišk’i? ° Afjiki*? Mar hoče tu v divjini Kla Pustinj in snežnih vrhov dokon-fta/n \Doi° pot ljubezni in smrti. Ali pa o D napisal borbeno-odporniško prozo Taj^.v/I5^cize/n zavitem gibanju Mau-Mau? Prof/1 f$a. kor ca za pravice zatiranih in 2p0J. 'ašizmu poznamo iz romana *Komu ‘y "ut li. 1 viuuitci v/ittt krp AH pa samo hoče po nove avan-i(e(,'pD kraj, ki ga je 140 let pred našim Mi fo1 nazval P t vlome j »Gorovje meseca*. f!o°ihUi *re za barve, saj je o vseh nje-bi(0at . živa flora, pokrajinska barjih’ ln njen vonj. Mar hoče v teh kra-jopih Paz°vati jate divjih slonov, skriva-Horl se o bambusovih gozdovih, ali boj hitre e?a or*a z jato nojev ali streljati innn: z.ekre in poslušali mrko, smrt na-°c‘e zavijanje hijen. Morda pa na-literar *u 0 divji samoti zliti o novo sfj n° delo svoj življenjski in pisatelj-in J^oolem ljubezni, smrti, borbenosti odg0 lepote. Morda si na vse to laže lefcfi/ če pogledamo, kako je po- i>of, 3 niegova življenjska in pisateljska bi^ateljevo življenje je po svoji vse-Po ?u nekaj življenj »navadnih* ljudi, hihpJt^anjih oblikah pa je vkljub . ni vestrnsti 1 p do a je vkljub ne-skrajnosti eno- na poti, odnosi „un Pestrosti le ... uemingivajj je vedno kito &re Oa» kjer se družbeni niko()Zai)^elej0> da je življenje posamezno jS( . na konici. Njegova domovina ni iioefj kraj v ZDA (ker tam samo noče S j, /* njegova domovina je ves svet. °b jjj^ajMimi leti je zapustil svoj dom ^etuu* Ganskem jezeru in se potikal po ^inSr kot natakar, delavec, boksar, no-d°bnn !}°Gometaš. Ali ni v tem neka po-Pa, st 2 mladostjo Maksima Gorkega? Je odn san}o zunanja podobnost. Gorki se *lernij!lar>d v svet zaradi revščine doma, *fci j G*pat/ pa se je rodil v malomeščan-Jilo Lizini in je pobegnil, ker mu je tu S /,f;e:s,no: ljubil je lov, ljubil je pu-Jj&rA ie širino. Hemingrvayev po-N>e,,, , doma je mnogo bolj podoben n*rj™ drugih ameriških pisateljev (Faulk-tiaioto \aldrvella itd.), ki jim je bilo o Hi$jn le*Čanski sredini pretesno. Zato ni-Ue£. ameriški pisatelji — in z njimi tudi kZe — tiste socialnoborbene po- t*j ‘j ki tako jasno očrtava Gorkijev zna-hraj n njegova dela. Iz svojega rojstnega n le Ilemingmajj napisal povesti, pol-heraraDn<{ sile michiganskih gozdov in liube’Prežete z lovsko strastjo in divjo * katpVJ0: Od tu je njegova prva žena, ^ 0 Je bil poročen šest let, do 192?. I. PfDo TuG° njegovo obdobje pa obsega V ProiDeioDno D°ino in čas po njej. D iia/j- SOetovni vojni je bil prostovoljec nJ}*ki vojski ob Soči. Bil je ra-“yrOhit\ tu ie šel v Grčijo (kraj smrti ltl in se °b obalah Sprednje Azije 8°bi *lke vračal proti Parizu. Tu je v uncoskega pesnika Verlaina raz-re*nič‘° tem, kako najbolj pristno in žil z bohemi in popival z vlačugami v nakazuje in rešuje. (Ali smrt Jordana najrevnejšem pariškem predmestju. Tu je { Roberta o >Komu zvoni* ni idejna re- doživljal osamljenost in zmedo povojne j šitev problema o življenju?) Evrope. In njegovo pisanje je črnogledo, Kakšen problem bo reševal v Keniji? tu postane >prerok ljudi brez upanj*, ali ! Njegova avtobiografska novela >Sneg na kakor pravi njegova rojakinja, pisateljica Kilimandžaru* je pisateljeva iskrena iz-irtruda Stein, — postal je član in pi- poved. V njej pravi, da je njegov junak — on prišel v Afriko, ker hoče začeti znova. V starem svetu je >kakor kača, ki grize sama sebe, ker ima zlomljen hrbet*. On, ki je »sam ose življenje prodajal življenjsko silo v tej ali oni obliki*, ki hoče iz udobja, kajti >vsak dan, ko ni pisal, vsak dan udobja, vsak dan življenja, kakršno je preziral, je otope-val njegovo spretnost in mehčal njegovo voljo do dela, tako da naposled sploh ni delal več. Ljudem, ki jih pozna zdaj, je vsem veliko udobneje, če ne delajo*. On pa mrzi ta svet, ki mu je v udobju in laži prijetno, on hoče vstran in zasluti v »Gorovju meseca*, da v njem ni več dovolj sile za ljubezen in da prihaja — smrt. Cinično pravi, da je >ljubezen kup gnoja. Jaz pa sem petelin, ki se po-vzpenja nanj in kikirika*. — In tu se utrinjajo spomini na njegove ljubezni v »Imeti in ne imeti*. Ilemingmajj pa je' preteklosti in morda se najbolj dvigne šel dalje po svoji poti. Napisal je roman izmed številnih likov deloven človek iz o španski državljanski vojni, kjer se je pariškega pouličnega vrveža, potomec ko-odločno postavil proti silam fašizma in munardov. Ali gre o Kenijo iskat Ijube-reakcije. V njem je svojemu problemu zen? (Če je pa ne premore več!) Ali bo ljubezni (ta je še vedno več ali manj tam poiskal brate komunardov v odpor-svobodna seksualna ljubezen), svoji sira- niškem gibanju domačinov? (»Ko so prišli do dramatičnih dogodkov ob robu 1 šle čete iz Versaillesa,* piše, »in zavzele smrti (toredorstvo je poveličal v ženi mesto po komuni ter ustrelile vsakogar, Pilar), svoji ljubezni do tistih izgublje- ki so ga ujeli z žuljavimi rokami ali s nih idealistov, ki nič nimajo, dodal še čepico na glavi ali s kakim drugim znancu j no st borbe, odpora proti fašizmu, dasi menjem, da je delovni človek*!) Ali pa -----'T'-- -- -- — zopet — kot je pri njem najbolj običajno in prvenstveno — rešuje problem sebe, Gertruda Stein, — postal je član in pisatelj >izgubljene generacije*. To je najbolje zapisal v romanu »Sonce je vendarle vzšlo* (1926. L). V romanu »Zbogom orožje* (1929. I.) se med izgubljenimi ljudmi, med kvartači in prostitutkami že pojavlja nov nadih Hemingmajjeve proze in z njo nova pisateljeva doba: doba nežne, globoke lirske ljubezni. Iz ljubezni, ki se ji pridruži še borbenost pač zaradi borbenosti (bikoborci), pa stopa v ospredje pisateljeva socialna nota. Roman >Imeti in ne imeti* (195?) je Hemingmayeva knjiga, v kateri ostro riše dva razreda: svet bogatašev, ki ima vse, in svet revežev, ki nima ničesar in zapravlja v tem ničevem svetu svoje ideale. Kakor je zahodna kritika z velikim navdušenjem sprejela njegov roman »Zbogom orožje*, tako je strogo in odločno zavrnila roman marsikaj riše fatalistično. Tu se je spoznal s svojo drugo ženo Marto Gelborn, ki mu je izdihnila v naročju med bombardiranjem in jo je poustvaril v Mariji (Komu zvoni), medtem ko je tretjo ženo Paulino Pfeifer opisal v knjigi »Zbogom orožje*, a četrto ženo, Mary \Velsch, njo je upodobil 1951. I. v delu »Onkraj nekje v gozdovih*. To pa niso vsa njegova dela. Našteli smo jih le nekaj. Med zadnjo svetovno vojno je bil med francoskimi odporniki, letel je čez Nemčijo o leteči trdnjavi, lovil je s svojo jahto »Pilar* nemške podmornice ob kubanski obali in sedaj obljublja roman o teh dogodkih. Napisal pa je krajše delo >Starec in morje* in svetovno znano novelo »Sneg na Kiliman-džaru*, katero je francoska filmska družba odkupila za do sedaj najvišjp ceno v zgodovini filma, za 125.000 dolarjev. Novela se dogaja v bližini Kenije, kamor se sedaj odpravlja. Po kaj gre tja? Morda nam bodo najznačilnejše poteze njegovega pisanja pomagale pri odgovoru. liemingmuy sam pravi, da zanj pisanje ni odpočitek, ampak ena izmed oblik življenja. S svojim pisanjem potrjuje samega sebe in se dviga nad okolje in čas. Življenje je zanj ena sama borba. Njegovi junaki so: lovci, izgubljeni revolucionarji, poklicni in potepuški boksarji, rokoborci in njihove ljubice, prostitutke in tako dalje. Mirno lahko rečemo, da je Hemingmaij odlično poznal posameznega človeka v družbi in ne usode cele družbe. Po prvi svetovni vojni je padel v pesimizem zaradi neperspektivnosti svojega časa. Našel se je na — ljubezni. Potem je gradil vse le na odnosih človeka in človeka in nič več. Zato tudi njegovi daljši romani razpadejo na številne, drobne novele in so le nasilno združene o celoto. Njemu gre za afirmacijo življenja posameznika o borbi. Njegove odlike so v stilu: kratki stavki, izredna slikovitost in jedrnatost, smisel za naraven dialog (sprva so mu kritiki očitali, da le zapisuje), liričnost in dramatičnost epične snovi, sugestivna prepričljivost in težnja, da pušča vprašanja odprta in s tem zahteva od bralcev, da sami dopolnijo njegove stavke in misli. Odlikuje se zlasti še po tem, da se je približal resničnemu življenju in da zajema važnejše dogodke svoje dobe. Hoče pa pisati resnico, zato je iskren in — dasi mu vedno ne moremo pritrjevati — topel in prisrčen. Piše pa o vsem, kar doživlja. (Nemški literarni zgodovinar Laaths deli romane med drugim o do-godek-roman in problem-roman in stav-Ija Hemingmaya na sredo obeh tipov.) Na tem je nekaj resnice, dasi ne moremo trditi, da Hemingrvay le opisuje dogodke, ampak mnogo bolj gradi svojo prozo na življenjskih dogodkih in jih problemsko individua, kajti ne vzdrži več v bogastvu in miru, dasi je s »Starcem in morjem* zopet dosegel priznanje vseh kritikov, kajti tu je »kakor kača, ki grize sama sebe, ker ima zlomljen hrbet*. Bo nekaj podobnega, kar nam vsebina zadnjega njegovega dela »Starec in morje* še bolj potrdi. »Starec in morje* je zgodba o starem ribiču, ki že štirideset dni ni ulovil nobene ribe. Da bi premagal to svojo usodo, se nekega dne odpravi v daljni zaliv. Ujel je ogromnega sabljaka. Med starcem in velikansko ribo se začne boj na življenje in smrt. Trajal je dva dni in dve noči. Ribe pa le ni mogel potegniti v čoln. Moral jo je vleči za seboj. Ko pa se vrne, ostane od ribe le okostje, meso so mu požrli morski volkovi. Zgodba je zopet »nemingmayska*, dialogi so zopet »hemingmayski<, stil je »hemingmaijski*, " ' y Jbi nekaj, umetnik, da bi bil avanturist in igralec Gre pač, da se »očisti* — kot sam pravi v »Snegu na Kilimandžaru*, gre, ker je »uničil svoj talent, ker ga ni uporabljal, ker je izdajal tisto, o kar je veroval. (H!)* Tragična iziava pisatelja po drugi svetovni vojni, o kateri se je boril z vero in po kateri je mislil, da ne bo razočaran, kot je bil po prvi svetovni vojni. Morda nam bo po vsem tem jasneje, zakaj Hemingivay noče biti v ZDA, kakor piše francoska revija >Matsh*, ker pač v njegovi ožji domovini ni vse v redu. Ribič se je vrnil z okostjem sabljaka in pisatelj v brezperspektivnem in bogatem udobju zapravlja svoj talent, ki ga naj uporablja? Za kaj? Na to nam bo najbolje sam odgovoril v novih delih. Franček Bohanec Prizor iz slovenskega umetniškega filma o boju tržaških delavcev: »Se bo kdaj pomlad« 0 OPERNI GLASBI (Nadaljevanje) V prvem sestavku sem skušal na kratko, v bežnih potezah prikazati zgodovinski razvoj opere. Vendar bo za lažje dojemanje te umetnosti potrebno, da se seznanimo z osnovami, na katerih gledanjem, na to vprašanje koncu sem spoznal, da ni roman temveč , kantate, recitalive, arije, oratorije, zbo-— drama.* S tem je vse povedano. j rovske skladbe, pesmi itd. Sem prišteva-Toda kaj tvori pravzaprav pri glasbi mo tudi opero. Torej skladbe, ki se po-vsebino? O tem se je že mnogo razprav- jejo, bodisi ob spremljavi instrumentov Ijalo in se še vedno razpravlja. Mojim ali pa brez spremljave »a cappella*, ka-bodo nekateri kor se strokovno Ijave »a cappella< izražamo V to se je opera gradila in se še danes gradi gorečneži, ki hočejo videti o sleherni spadajo seveda tudi zbori, kot jih pri nas Seveda tudi to samo o najširših obrisih skladbi Petra ali Pavla fabriko ali ljub- pojemo. Seveda so tudi te oblike grajene ker nam za globje in podrobnejše stro- Ijeno devico, boga ali belcebuba - gotovo kovno razpravljanje o tem obširnem nasprotovali. 1 udi jaz povem odkrito in iskreno, da glasba ne pove tudi neobhodno potrebno* ' prav nič konkretnega, nič, kar bi z be- Vsako umetnost in umetnino ustoaria ‘fdami lahko določeno povedali ali opre- j „ 7. „ „ j _ 1 j .1 11. , 1 H0I1I1 K fin ar L-n li 10 filntha imeln narnnn vprašanju primanjkuje prostora, ni pa w\ osnovi že omenjenih oblik, predvsem povsem obširnejša dela, kot so opera, oratorij, umetnik zato, da jo bodo gledali (upo- delili. Kadarkoli je glasba imela namen dabljajoča, plesna, filmska, likovna to sto^iU> 'e zgrešila svoj cilj in s časom umetnost, arhitektura), čitali (leposlovje) ^padla v pozabljenje Večkrat se je ze in poslušali (glasba) tudi drugi ljudje, pogodilo in se še dandanes dogaja, da si Da se umetnost lahko posreduje človeku, komponist za neko delo postavi kot neko je potrebna določena zakonitost na osno- °Por° odrejeno literarno snov in da sklad-vi katere se umetnina gradi in ki orno- bi’ deian} na teI osnoDi> {udl Primerno goča ta posredovalni proces. Pri umet- ime. Toda ta snov mu sluzi samo za nosti se ta zakonitost odraža predvsem ' nekako navdahnjen je, ce se smem tako o tako zvanih oblikah. Seveda so si pri izraziti, nikakor pa ne za konkretno pn-različnih umetnostih te velike bodisi več kazovanje te snovi v tonih. Takšna hte-ali manj podobne, ali pa povsem raz- rarna sn0D mu ustvarja samo potrebno -*■ • • * - razpoloženje in nič drugega. Posebno neumestno je komentiranje muzike, posebno za tako imenovane absolutne muzike, kar se tako rado dogaja na naših simfoničnih koncertih. To se lične. Če primerjamo n. pr. leposlovne oblike z glasbenimi, bomo videli, da so si v marsičem podobne. Toda pesmi, romani, drame itd. niso vezane na čas, to se pravi, da se pri Čitanju n. pr. romana, lahko vračamo nazaj na posamezne odstavke in si jih večkrat preči-tamo, če si jih hočemo bolj vtisniti v spomin. Pri poslušanju glasbe je pa to vrši pi domačega simfoničnega dela. Kakšne laž-njive fabule moramo ob takšnih prilikah J - - , . - , . J, . - , -r—....- ... f.« u.Hiijii ,« , poslušati! To je samo znak šibkosti nje- vendarle se zdi, da je o tej zgodbi nekaj, nemožoče. ker ie trenutno in hetnn ker I neSa Glasbena umetnost se osebin- česar o prejšnjih ni. bilo. Nemški Te- smo o trenutku nam ostane ali • sko ne da komentirati, kajti glasbena cement o >Die Presses omenja, da je nam jzgjne: nazaj se ne povraiamo Za- 1 umetnost ima samo en namen, da pleme- Hemingroajj prešel s tem delom o simbo- j0 f Zakonitost ort elnshl niti človeška čustva, da dela človeka le- lizem. Ribič je ameriški vojak, ki se je in }u(fj ,jrnija\ > !,(crf(uri poznamo dobrega, pravičnega, resnicoljub- boril po svetu in se utrujen vrnil do- raznovrstne oblike, na osnovi katerih se i nega, da mu ustvarja in krepi voljo inov, u je bil ogoljufan za zmago. Arne- gradijo pesmi, di a me, romani itd. Ravno nski mogotci so spravil, njegov plen. tako in morda Se r oečji meri „ glashi Lahko je o tej razlagi mnogo resnice. Km v glasbt je ,flm0 nbuk ki omo- Zadnji politični dogodki Trsta nas znova goča t0 trmutno p0„edPisal sem roman in šele na IZŠLA JE KNJIGA, KI SMO JO POGREŠALI Zgodovina književnosti jugoslovanskih narodov Ze dolgo smo pogrešali knjigo, v ka- nesančna književnost, ki pa Je močno ieri bi bila opisana in ocenjena zgodo- cvetela pri Hrvatih in z Driičem dosegla vinska pot književnosti vseh jugoslovan- raven evropskih renesančnih biserov, skih narodov. Pred kratkim pa je Pe- Slovenska literatura pa je zelo produk-dagoško društvo v Puli izdalo takšno tivna o dobi reformacije in od takrat na-knjigo, ki na 540 straneh obravnava igo- prej ne zaostaja za literaturami ostalih dovino vseh jugoslovanskih slovstev od jugoslovanskih slovstev, razen morda o njihovih prvih začetkov pa do knjižen- realizmu, ki Je zopet najbolje zastopan nosti o narodnoosvobodilnem boju. I pri Srbih. Slovenci smo se šele v aob dela in življenja. To je glavni smoter glasbe, vse drugo, kar se ji hoče obesiti, ni iskreno in je nevredno visokega poslanstva glasbene umetnosti. Vsebina glasbe je zapopadena samo o melodiji, t. j. v tematiki, kakor se v glasbi strokovno izražamo. Od tematike, t. j. od melodije in njenega obravnavanja, zaoisita moč in dovršenost glasbene umetnine. Povrnimo se k tako imenovanim oblikam, na katerih sloni umetniška ustvarjalnost. Pesnik in pisatelj gradita iz črk besede, iz besed stavke, iz stavkov periode. Perioda, ki je sestavljena iz dveh ali več stavkov, tvori zaključeno misel. Iz stavkov in periode se sestavljajo sestavki, iz sestavkov določene vrste umetnin, kot n. pr. raznovrstne pesnitve, novele, romani, drame itd., ki se oblikujejo po gotovih zakonitostih književne oblikovne tehnike. V gasbi ni nič drugače. Iz posameznih tonov sestavljamo motive, iz motivov stavke, iz stavkov periode, iz period sestavke, iz sestavkov zaključene glasbene oblike, ki jih poznamo, kot bomo videli o nadaljnjem, pod raznimi imeni. Tudi najpreprostejša narodna pesem — in predvsem ta — je grajena po strogi periodični zakonitosti. Poznamo raznovrstne glasbene oblike, kot n. pr. razne vrste pesemskih oblik, o katerih je grajena vokalna in tudi instrumentalna glasba; starinske suite, ki so sestavljene iz starinskih plesov, ti plesi pa so grajeni zopet v pesemski obliki; oariacijska oblika, ki ima za osnovno tčmo tudi o pesemski obliki itd. Vse te navedene glasbene oblike so grajene na eni sami glasbeni misli ali melodiji, ki se . ___ o skladbi večkrat ponavlja tudi povsem Knjiga ie napisana dokaj pregledno romantike in moderne povzpeli med i spremenjeno. Potem poznamo tako ime- >dnih nnol nrtiih Ir n/immoTnim nr/? 77.77 CP onmnolrlh literarnih umetnin I nnnonrt *.«%n et n ienmlr» n nnn ali r\nA To so sledovi dvatisočletne kulture! ter o uvodnih poglavjih k posameznim dobam bežno podaja tudi evropski literarni okvir. Podrobneje ocenjuje socialne in družbene prilike posameznih dob, ter kljub nekaterim pomanjkljivostim svojo nalogo dobro rešuje. Namenjena je predvsem srednješolcem. kot priročnik k zgodovini jugoslovanske književosti. ki jo predavajo na srednjih šolah. Temelji na vseh vidnejših literarnih zgodovinah preteklih dob ter na literarno kritičnih delih po vojni. Jugoslovanska književnost se nam o taki celotni obravnavi pokaže kot slovstvo, enakovredno književnostim ostalih evropskih narodov. Saj so v celotnem jugoslovanskem slovstvu zastopane vse literarne dobe. Razumljivo je, da niso pri vseh narodih enako močno. Nam Slovencem najbolj primanjkuje bogata srednjeveška književnost, ki pa je ob dno zastopana predvsem pri Srbih. Srbi so imeli v tistem času že vse pogoje za takšno književnost. vrhunce evropskih literarnih umetnin, novane rondojevske oblike z eno ali več Zanimivo zakaj prav o romantiki in mo- j različnimi glasbenimi mislimi ali melodi-derni, zakaj ne v realizmu, ki je pri nas jami, grajenimi v pesemski obliki, ki se zelo* medel. Brez dvoma so za to globlji stalno ponavljajo skoraj vedno nespreme-družbeni razlogi, ki so oplivali na ob- ! njeno kot n začaranem krogu V ten obli-likovanje slovenske narodne tipičnosti in , kah prevladuje torej tako imenovani eno-n j enega značaja. j tematski princip, kot se glasbeno stro- Zanimiva je tudi usod» kajkavskega ' kovno izražamo Potem pa imamo Še naj-slovstva, katerega jezik je soroden ilo- višji glasbeno oblikovni princip, na kate-venskemu. Kajkavsko slovstvo ie nastalo rem so grajena največja glasbena dela, v dobi reformacije ter propadlo o dobi kot sonate, simfonije, razne uverture, ilirizma, ko so osi Hrvati sprejeli što- koncerti, komorna glasba (triji, kvarteti, kaoščino za svoj književni jezik Edino kvinteti in še drugi instrumentalni se-Krleža je o enem izmed svojih najboljših stani) itd To je tako imenovana tonalna del uporabil kajkavsko narečje. oblika, ki je grajena na dveh ali več po In tako bi se lahko zamislili ob raz- značaju nasprolu točih si glasbenih mislih ličnih, za posamezne dobe značilnih lile in tempih (ena je n pr. dramaličnena rarnih in družbenih pojavih v knjižen- značaja, druga lirskega ali obratno), ki nosti jugoslovanskih narodov, ki se je se v obširnem delu neprestano med seboj po razpadu enotnih začetkov (za časa prepletajo, se spreminjajo, se bore druga Cirila in Metoda) polagoma razdelila o z drugo, se objemajo, spajajo itd Ta posamezna slovstvi oblika sloni, za razliko od ostalih. kantata itd. in pravimo, da so grajene v mešani obliki. Poznamo še kontrapunkt ične oblike, kot fugo, panon itd., ki so grajene zopet na eni sami temi, katero ostali glasovi stalno posnemajo in vlada pri teh oblikah pravzaprav najstrožja zakonitost. Klasiki do Beethovna so se držali z največjo strogostjo omenjenih, oblik in šele po Beethovnu o dobi glasbene romantike se s Fr. Lisztom in z IVagnerjcm začenja odstopati od stroge oblikovne zakonitosti. IVagner je n. pr. smatral, da je Beethoven sonatno obliko že popolnoma izčrpal in da je treba iskati druge poti. Našli so jo v tako imenovani »Simfonični pesnitvi*, kateri narekuje obliko literarna snov, na osnovi katere so takšna dela grajena. Prevladovati je začela torej tako imenovana >Programska glasba*, t j. glasba, pisana po odrejenem »programu*, t. j. literarnem zasnutku. Vendar se novejša glasba zopet odmika od tega načela in se orača k vzorom klasikov z nazivom »novi klasicizem*. Kot smo videli d bežnem opisu, obstoji v glasbi vrsta oblik, na podlagi katerih sc gradijo skladbe po že omenjeni formalni zakonitosti. Toda nas zanima predvsem gradnja opere, kar smo si zadali tudi za cilj o tej razpravici. Torej se povrnimo k operi in si pobliže oglejmo zakonite formalne (oblikovne) osnove, na katerih se je v svojem dolgem obstoju razvijala. Sedaj, ko smo spoznali vrsto glasbenih oblik, ki se jih poslužuje operna umetnost, nam bo laže doumeti vso njeno obširno gradnjo. Karel Pahor Revija »Priroda človek in zdravje,« Ze osmo leto opravlja naša edina poljudno znanstvena revija »Priroda, človek in zdravje« prepotrebno nalogo zdravstvenega p ros v e tl j e vanj a in nobenega dvoma ni, da je ves ta čas v svojih zajetnih letnikih z vsakomur razumljivo besedo prispevala velik delež k zdravstveni vzgoji delovnih ljudi Uredništvo je zbralo lepo število sodelavcev, po večini iz vrst zdravnikov, ki bralce seznanjajo z oblikami, zdravljenjem in preprečevanjem vseli vrst bolezni, s pravili in načini zdravega, higienskega življenja, pišejo o negi in skrbi za mater in dojenčka, o boju proti škodljivim razvadam. Revija je lotos vpeljala novo stalno rubriko pod naslovom: Vprašanja Iz Industrijske higiene. Tako imajo delovni ljudje naših tovarn in obratov lepo priliko, da se v listu seznanjajo z vsemi perečimi problemi in načini zdravstvenega varstva pri delu, tovarniški higieniki in referenti za higiensko in tehnično zaščito v podjetjih pa priložnost za aktivno sodelovanje s prispevki, predlogi in vprašanji. V 9—ln številki revije, ki je pravkar izšla, najdemo prav tako bogato ilustrirano poglavje, ki nas pouči o pravilni drži in položaju telesa pri vseh vrstah industrijskega dela. Članek razpravlja o škodljivih posledicah nepravilnega sedenja za človeško telo ter v sliki in besedi prikaže vrsto dobrih ter spet nepravilnih in pomanjkljivih delovnih stolov, pod nožni kov, ležalnikov Itd. Natančen opis pripomočkov z a pravilno telesno držo prj del u in od počitku vsakogar prepriča o važnosti teh naprav za Zdravje delavcev in za povečanje storilnosti dela samega. Vse to so stvari, ki jih ne bi smel prezreti v interesu ohranitve zdravja Ln zdravstvene zaščite prj delu noben delavec, noben Omenjeno literarno zgodovino pripo- tako imenovanem dnotematskem principu, j industrijski higienik, pa tudi ne uih-" ’* " ‘ ' ' *" Dalje imamo še tako imenovane vokalne j če c ’ - ~~s:v 4 oblike, kot korale, motete, madrigale, ' tovl ........j ročamo osem, ki jim je pri srcu jugoslo- Dalje imamo še tako imenovane vokalne j če od vodstva naših tovarn in obra- Na Slovenskem se tudi ni razvila re- oanska književnost. M. š. oblike, kot korale, motete, madrigale, ' tovl L. K. MORDA SE NISI VEDEL Z dežja pod kap ko na zgodbica o tem, ka-Ufoij0 n» Jamaici prega-stnipene kače, pa do-j 1 še hujšo nadlogo !n Rv;a’Ca leži med Severno 2ttau Ameriko. Otok je b^no „ Ja je billo lam i rebiv„i„. strupenih kač. J,»ko ht -i,8« dolgo razmišljali, . jetiili 'I, Pregnali in končno ?6kretoVj a bodo uvozili ptiča Sc kaTa r,ki i® znan uničeva-krati-„ ltcčono — storjeno! ?* ?o. kače skoraj po-6 'Hb.er:'zlSLm|e- Toda zdaj so Fene, .Rctno razmnožile pod-Mče. p„. ®o jih poprej jedle tk°do „ Jgmie so delale veliko "a trsa r>pmotažah sladkorne-S°rali * rebivalei Jamaice so n - iih ..j??1 razmišljati, kako !■ Reliah ^snaU Iz Indije so 1 v«ili‘ u, ‘j Pare mangustov — 8fe ggist, !? na«t?iK>ln?ma iztrebili. To-i. fusti a Je nova težava 1 hxežl'ci N 1 P08*ali živali -J*®?, r>6rnt‘,p-adal' s<> pse, koz- fn d' Jsado v nj a ko v, ^ ž it ni h ll,HZnO n n istem prej, če ne še na slabšem, kajti maugustj so se silno hitro razplod 11 i in jdh je bilo še več kot podgan pred desetimi leti. Pričeli so jih preganjati — nekdanji zavezniki so postali sovražniki. Več let je minilo, preden so nekoliko omejili škodo ki so jo naredili mangusti. Zgodbica nam pove, da ni vedno dobro, če človek nasilno posega v prirodo in ruši naravno ravnotežje. Zlato v želodcih O prebrisanih tihotapcih in dobro obveščenih carinikih Pred nekaj meseci so indijski cariniki ujeli šest oseb, ki so prenašale zlato v vrednosti 10.000 dolarjev. Tihotapci so »shranili zlato v svoje želodce, kar so pa cariniki že po-preje zvedeli. Takoj, ko so se osumljenci izkrcali iz ladje, ki jih je pripeljala iz Goje (v Portugalski Indiji), so jih prijeli, odpeljali v bolnico in rentgensko pregledali Ujeti tihotapci so povedali, da so se dalj časa učili fakirskih spretnosti m se navadili po užiti večje količine trdih predmetov, ne da bi jim to škodovalo. ČUDAKI IN TATOVI MED LJUBITELJI UMETNOSTI Dve nenavadni tatvini Ukradel je kip, »da bi ga imel pri sebi«. — »Izposo-jevalnina« plačana v gotovini. — Kip je vrgel v vodo iz protesta, ker je bil razstavljen skupaj z nekakšno modernistično spako Vsaka umetnina ima svojo zgodovino. Ce jo je naredil priznan umetnik in je torej zelo dragocena, se najdejo tudi taki »ljubitelji« umetnosti, ki jo skušajo ukrasti in prodati. Je pa še druga vrsta oboževalcev umetnosti. To so čudaki, ki ukradejo umetnino zaradi svojevrstnih in nam, navadnim ljudem, nerazumljivih razlogov. To nam pričala tudi naslednji nenavadni tatvini (če tako sploh laho imenujemo ta dva čudaška podviga): Pred štirimi meseci je neznan storilec ukradel iz londonske Umetniško galerije manjši kip grške boginje Psihe, ki ga je izdelal francoski kipar Rodin. Policija si jo zaman prizadevala, da bi odkrila tatu. — Pred kratkim pa je prišel po pošti poseben paket na naslov Umetniške galerije. V njem je bil izginuli kipec in pismo - seveda, brez podpisa. V pismu razlaga pošiljatelj, da krajo ni storil iz »koristoljubja«, temveč zato, ker si je vroče želel »imeti kipec pri sebi«. Kot odškodnino za to »posojilo«, je priložiti pismu tudi 10 šilingov. Nekaj podobnega se je zgodilo te dni v Hamburgu. Z razstave »Plastika v naravi« je izginili kip »Dafne«, delo nemške kiparko Ren e e Sintenis. Toda lahko si mislite, kako debelo so pogledali na policiji, ko so čez nekaj dni dobili anonimno nismo. Tat je vljudno sporočil, da je vrgel kip v bližnjo reko Alster, iz protesta, ker so ga na razstavi postavili ravno nasproti »nekake dozdevne modernistične umetnine, ki pa je v bistvu navadna spaka.« UTRINEK IZ ŽIVALSKEGA SVETA Dragocen drobec sekunde Včasih slišimo, da naglica ni prida. Če se ozremo v živalski svet, bomo pa morali priznati, da je ravno hitrost nekaterih živali tisto, kar jim omogoča, da se obranijo sovražnika, ali preskrbijo plen. Naj hitrejše so žuželke. S posebno klnokamero, ki posname več tisoč slik v sekundi, so ugotovili, da napravi žuželka luping v stotinki, manjše »akrobacije« pa celo v nekaj tisočinkah sekunde. ---- Velike živaili so počasnejše — seveda pa človeka še vedno daleč prekašajo. Strupene kače so s svojimi ugrizi zelo hitre. Kobra useka v pičli polovici sekunde; kljub temu pa je njen sovražnik. mongus, še hitrejši Napadu se bliskovito izogne, Na sliki vidimo mladega krokodila, ki je pravkar zlezel iz jajca. Spada v vrsto, ki živi ob ustjih večjih rek na obalah polinezijskih otokov, Indije, Severne Avstralije in Južne Kitajske. — Odrasel doseže dolžino do 10 metrov in je prav nevaren »ljudožerec«. Mladič, ki se je komaj izlegel, je že sposoben, da si sam preskrbi hrano. Toda že takrat, ko komaj pokaže glavo iz jajca, bi hitro hlastnil po prstu, ki bi mu ga preveč približali in ga pošteno ugriznil. Zanimivo je še to, da je kodaj rojeni krokodil tri- do štikrikrat večji od jajca, iz katerega se je izlegel nato pa skoči kobri za vrat in pregrizne hrbtenico. Zato ga i znajo radi povsod, kjer so kače huda nadloga: v Afriki, Indij) in n a Malaji. Pravijo, da je dolžina leopardovega skoka 15 metrov in da porabi z a to manj kot jk)1 sekunde Vendar se mu lahko gozdna antilopa še umakne, ko zasliši šum njegovega telesa v zraku. — Krastača izplazi jezik, pobere črva in ga potegne v usta v petnajst Inki sekunde; kameleon pa je s svojim dolgim lepljivim jezikom še hitrejši. Naglo reagiranje živali poznajo predvsem lovci (in jih to neredko kdaj tudi jezdil. Tjulenj se na pok puške ali pri potegu petelina skrije pod gladino, še preden ga doseže krogla. Isto je z vodnimi pticami, čeprav je čas od potega petelina, do trenutka, ko pri lete šibre, komaj ena do tri desetinke sekunde. Ljudje smo veliko bolj počasni. Strelec, ki ima puško že namerjeno na mesto, kjer se l.o pokazala tarča, porabi še-stinko sekunde, da jo zagleda in sproži puško. Atlet, ki starta, to začel teči šele desetinko sekunde po tem, ko je zaslišal pok. Ta drobec sekunde pa seveda pomeni na cilju meter ali dva razlike, kar jo že precej. DELAVSKO GIBANJE PO SVETO STAVKA TRŽAŠKIH DELAVCEV SE JE SPREMENILA V PROTEST PROTI ANGLO-AMEMŠKEMU SKLEPU Kominformistični sindikalni voditelji zopet izdali tržaške delavce. — Stavka v mestu ni popolnoma uspela zaradi razbijaške politike kominformističnih sindikatov. — Na podeželju stavkajo vsi delavci Vodstvo kominformističnih Enotnih jo usmerili tja, kamor kažejo interesi sindikatov je pred nedavnim pozvalo tržaških delavcev. tržaške delavce k stavki, da bi prot e- I Vidalijevi priganjači so potem mo-stirali proti delitvi obeh področij. Na ' rali prepričevati delavce, da stavkajo ta način namreč ne bi prišlo vse, tudi proti prihodu Italije. Če bi Enotni sindikati s svojim proglasom izrazili voljo tržaškega proletariata, bi stavka nedvomno tudi v mestu popolnoma uspela. Tudi tokrat se je pokazalo, kako izdajalsko politiko vodijo kominformistični sindikalni voditelji. V podeželju pa je stavka popolna. ozemlje STO pod Italijo. Podpreti so hoteli s tem tudi Pellovo vlado, ki je zahtevala plebiscit na tržaškem ozemlju. To, kar so enotni sindikati namenoma pozabili in izpustili, je dodalo in poudarilo tržaško delavstvo samo: Nočemo pod Italijo. Mnogi delavci so se vrnili na delo, ker niso hoteli s stavko podpreti Pel-lo in Togliattija, ki oba zahtevata priključitev celotnega tržaškega ozemlja k Italiji. Zato so stavkali delavci le v ladjedelnicah, tovarni strojev, železarni in drugih večjih podjetjih. V pristanišču so stavkali prav vsi delavci. Na burnem sestanku so čisto odkrito povedali, da stavkajo proti povratku Italije v Trst. Delavci pro-učevalnih tečajev, na primer, so sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da so 10. oktobra zapustili delo v znak protesta proti sklepom ameriške in angleške vlade, da odstopita Trst Italiji. »Naš protest,« pravijo v resoluciji, »pomeni tudi upravičeno PREDSTAVNIKI ŠVEDSKIH POMORŠČAKOV V JUGOSLAVIJI Prijateljski obis t Jugoslavijo sta obiskala predsednik in tajnik švedskega sindikata pomorščakov. V naši deželi bosta ostala 20 dni. Med tem časom bosta obiskala nekaj sindikalnih organizacij pomorščakov v Reki ter se razgovarjala s sindikalnimi odborniki in predstavniki organov delavskega upravljanja. Ob njunem prihodu želimo, da bi ta obisk prispeval svoj delež k utrditvi | umen in nevaren«, ker sploh ne more prijateljskih vezi meJ *-—J —1—14““ 4— 4~ — -— GENERALNI SEKRETAR FRANCOSKE SOCIALISTIČNE STRANKE GUY MOLLET O TRSTU TRETJA NAPAKA Generalni sekretar francoske socia-. vprašanje le enostransko in s listične stranke Guy Mollet je izjavil padajo iz ene napake v drugo, dopisniku Radia Beograd, da je so- j napaki s tripartitno deklaracijo cialistična stranka Francije vedno že- j londonskim sklepom napravljajo lela, da pride do miroljubne rešitve ««*”-**« = 'T t-.rpcej5 tržaškega vprašanja. Dejal je, da je anglo-ameriški sklep »nekoristen, ne- skirni sindikati. med našimi in Šved- pripeljati do trajne in miroljubne re-1 šitve, saj se z njim rešuje tržaško •ii Pred nedavnim nas je obiskala delegacija finskih sindikatov, ki je preživela med nami nekaj prisrčnih dni. Ustavila se je tudi v Ljubljani, potem pa je odšla še v Zagreb, na Reko, v Beograd in Dubrovnik. Člani delegacije so se živo zanimali za naše zahtevo, da sklepe o izročitvi tega izkušnje, obenem pa so pripovedovali področja Italiji prekličejo, kajti de- ? uspehih m neuspehih finskega de-i<-txrv>/% un/iH-tin -> ^.,4— lavskega, gibanja. Finski sindikati imajo sitaro in slavno tradicijo. Že 1870. leta je bila ustanovljena na Finskem prva delavska organizacija, 1907. leta pa so se vse organizacije združile v enotno sindi- lovno ljudstvo ima pravico živeti neodvisno in svobodno in mora imeti tudi pravico do samoupravljanja.« — Uprava podjetja je zaprla delavce v delavnice in poklicala policijo, kar je delavce zelo ogorčilo. Vzklikali so: »Vidite, prav to nas čaka, če pride , . _ , . Italija; zaprli nas bodo!« j kalno zvezo. Danes združujejo f raški Podobno spomenico so sprejeli tu- 1 sindikati 300.000 delavcev, kar je tredi delavci, ki delajo pri tlakovanju i tjina vseh zaposlenih. V nekaterih ulic. Na ta način so tržaški delavci ' sindikalnih zvezah, zlasti v industrij-izbili stavki protijugoslovansko ost in skih, pa je odstotek organiziranih iz življenja belgijskih delavcev Vzgedna deSais!ia Sfl daniist Uspel bojkot ladje, katere lastniki niso hoteli izboljšati delovnih in življenjskih pogojev posadke V belgijsko pristanišče Anwers je posadke, so sindikalni odborniki v priplula tovorna ladja »Areti«, ki je Amversu napovedali bojkot »Aretija«. last neke portugalske družbe, pluje Bojkoit so tako uspešno organizira pod panamsko zastavo. Predstav- rali, da je »Aretd« že dva meseca v niki belgijskih sindikatov so zvedeli, da so delovni pogoji na tej ladji zelo slabi. Zato so poslali na ladjo svojo komisijo, ki je ugotovila, da so plače mornarjev zelo majhne, da je prehrana posadke slaba in da zdravstveni pogoji ne odgovarjajo mednarodnim predpisom. Ker so lastniki ladje odklonili zahteve belgijskih sindikatov naj spremene svoj odnos do PO OBISKU PREDSTAVNIKOV FINSKIH SINDIKATOV »SODELOVATI HOČEMO i jugoslovanskimi sindikati Kaj so pripovedovali predstavniki finskih sindikatov o uspehih in neuspehih sindikalnega gibanja na Finskem. — Delegacija jugoslovanskih sindikatov bo kmalu odpotovala na Finsko delavcev znatno višji. V sindikat kovinarjev je včlanjenih 65 "/o vseh zaposlenih, strojevodje in tipografi so vsi organizirani v sindikate in tudi pri železniških delavcih je precej razvita razredna zavest. Številčno zelo šibki pa so sindikati trgovskih, poljedelskih in gozdnih delavcev. Na delo finskih sindikatov vplivajo predvsem socialdemokrat je. Kom-informovci imajo le malo vpliva. Meščanske stranke pa sploh ničesar. Finski gostje so pripovedovali, da se v zadnjem času vpliv informbirojev-cev na sindikalne organizacije še zmanjšuje, ker je veliko voditeljev in članov informbirojevsfce Ljudsko demokratične stranke pristopilo k so-ciaid emok ratom. Finski sindikati niso včlanjeni v nobeno izmed obstoječih mednarodnih sindikalnih organizacij. Trde, da sta obe (Mednarodna konfederacija svobodnih sindikalnih organizacij in Svetovna sindikalna federacija) pod vplivom ene ali druge politične sile, zato v njih nočejo trdneje sodelovati. Na zasedanja Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov pa le pošiljajo svojega opazovalca. Predstavniki finskih sindikatov so med svojim obiskom večkrat naglasili da bi želeli trdneje sodelovati z jugo-slovandskim delavskim gibanjem, zato bodo v kratkem povabili delegacijo, jugoslovanskih sindikatov na Finsko. Anwersu, pa še do danes ni izložil in naložil novega blaga. Belgijski delavci so mu celo preprečili odhod iz pristanišča. Predstavniki belgijskih sindikatov izjavljajo, da bo ladja toliko časa stala v pristanišču, dokler ne bodo njeni lastniki izboljšali delovnih in življenjskih pogojev posadke. Trst so osvobodile enote Jugoslovanske armade. Dvignil se je tržaški proletariat in vzpostavil svojo oblast. — Patrulja tržaških delavcev na obhodu po mestu jo in največjo, s čimer v preceh' meri povečujejo obstoječo nat#6)0,. Vrnitev cone A in Trsta Italiji.] imela ogromne, neugodne, sociala6 j gospodarske posledice. ji Guy Mollet je ob koncu dejal- ,i bi bila internacionalizacija mest* j izročitvijo naravnega zaledja Jui slavij! rešitev, ki bi edino lahko P‘! peljala do gospodarske in sociajE s tem pa tudi do politične res*1 tržaškega vprašanja. NORVEŠKI DELAVCI POMAGA? PREGNANIM ŠPANSKIM REVOL CIONARJEM Pomoč žrtvam fašističnega nasilja V preteklem letu so norveškjj Odboru za pomoč Španiji v ka-OT so večinoma delavski voditelji, P°7J le norveške sindikalne organih'.; 63.000 kron. Velike vsote so dara ra še organizacije Delavske stranke,.^ dentovsike organizacije in osnovni J. gani oblasti. O d skupne vsote ja 5 bor poklonil 100.000 frankov španSK beguncem, 5000 frankov pa Špan5;.' sindikalnim organizacijam v preg11 ■ stvu. tl v minulem letu je preživelo j-čitnioe na Norveškem 100 otrok skih revolucionarjev. Norveški ne- vzroča v krogih Združenih narodov je danes v taboriščih v nevtralnem pod- nadzor prehrane, obleke, verske službe, nadoma domislila«, da bi bilo dobro pre- zaskrbljenost. Nevarno molčanje o ko^ rocju, kjer se pod varstvom indijskih zabave, discipline, zdravniške nege itd.« prečiti odhod njihovega tovariša v bol- ski politični konferenci in hrup okr°J čet lahko odločijo za ° 11 nmil rern Jv I T fllzrol tn n m ti 1-1 <š U » ti ti c ti •tii r-1 mcnli Jn n n _: y_t_ Tl_ 1. 1 . 1 - v v -V Indijci so se takoj svobodno odločitev južnokorejska vlada Ob podpisu premirja na Koreji smo zapisali, da bodo morali Združeni narodi prebroditi še veliko težav, preden bo Koreji zavladal resničen mir in pi združena in neodv si bo ta dežela. in preden neodvisna, začela celiti rane vojnih grozot. In res, težava se grmadi k težavi, spor k sporu in danes, skoraj tri mesece po podpisu premirja, so še vedno tam, kjer so bili. Se več; vesti o nemiroljubnih dejanjih Sing Man Rijevih oblasti in ameriških vojnih komandantov, ki prihajajo s Koreje, povzročajo resno zaskrbljenost svobodoljubnemu svetu. Približuje se konec oktobra, torej datum sklicanja korejske politične konference, vendar danes o tej konferenci nihče več ne govori. V Združenih narodih molče, molčijo angleški in ameriški državniki in tudi v Pekingu ter Feniangu so utihnili. Diplomatje Združenih držav trmoglavo nasprotujejo razširitvi korejske konference z nevtralnimi državami (Indijo itd.), Rusi so povedali vse, kar so znali, ko so predlagali »konferenco za okroglo mizo«, pri kateri bi sodelovale tudi nevtralne države, angleški državniki pa kažejo skromne znake sporazumaških želja, da bi takoj po začetku politične konference povabili še nevtralne države. Res so Združene države angleški predlog neuradno sprejele, toda brez zagotovila, la ga bodo tudi oživotvorile. Kitajska in Severna Koreja pa z molkom potrjujeta svojo zahtevo, da se korejska konferenca razširi in da njihovi predstavniki sodelujejo pri razpravah o korejskem vprašanju v Organizaciji združenih naronov. Zaradi vsega tega je zelo malo upanja, da se bo korejska politična konferenca začela v napovedanem času. še tisti drobec upanja pa nam ugasne, ko zvemo, da je v zadnjih dneh Sing Man Ri zopet začel groziti, da bo vojno nadaljeval, in ko zvemo, da je ukazal vrsto ukrepov, ki dokazujejo, da s premirjem ni zadovoljen. Ta sumničenja posebno potrjujejo zadnji dogodki v taboriščih za severnokorejske in kitajske vojne ujetnike, ki so odklonili vrnitev v domovino, v okolici Munsana. Po petinštiridesetih dneh premirja je v teh taboriščih znova tekla kri. Ubiti so bili trije ujetniki, ranjenih jih je bilo 10, pa tudi med indijskimi četami, ki nadzorujejo severnokorejske vojne ujetnike, je bilo nekaj ranjenih. Ti dogodki v taboriščih okrog Munsana so sestavni del splošnega vzdušja napetosti in nervoze, ki vlada danes na Koreji predvsem po krivdi Sing Man Rijevih vojnopristaških agentov in njihovih amerikanskih pomočnikov. Razumljivo je, da se je v taboriščih, kjer se obe strani, severna in južna, z vsemi silami prizadevata prepričati ujetnike, ki se nočejo vrniti v Severno Korejo. ;e pod varstvom mdijsKin zabave, discipline, zdravniške nege itd.« prečiti odhod njihovega tovariša v bol- ski politični konferenci in hrup < očijo za ali proti vrnitvi. Takrat so ameriški časopisi pisali, da se nišnico. Preplezali so ograjo taborišča vojnih ujetnikov ne prinašata Koreji Pr*-takoj v začetku zavzeli za ujetniki raje ubijejo, kakor pa da bi se in... zopet je tekla kri. Indijci so jih nič dobrega. Indijski delegat v Orga^ ločitev vsakega ujetnika, vrnili v Severno Korejo, kamor jih si- mirno opozarjali, naj se vrnejo, in ko zaciji združenih narodov, Krišna vlada in ameriški generali lijo Indijci. Agencija »United Press« pa se niso hoteli — so streljali. je opozoril Generalno skupščino na 1 pa so temu nasprotovali, češ, da hočejo je objavila fotografijo, ki prikazuje Sing Man Rijevi ljudje prirejajo po dejstva in poudaril, da bi bil beg ra, Indijci pomagati Severnim. Prvi ostrejši indijske vojake, kako »nasilno vlečejo ne- vsej Jušni Koreji demonstracije proti vernokoreiskih in kitajskih vojnih uJc-e spon so nastali okrog graditve taborišča kega severnokorejskega ujetnika v spre- indijskim četam. Naj večje demonstracije nikov kršitev premirja. Kako resen J za vojne ujetnike, ker ameriški vojaški jemno taborišče Severnih«. Indijsko po- so bile v Tajpehu in v južnokorejskem položaj, pričajo tudi grožnje sever*? komandantje taborišča niso hoteli zgra- veljstvo na Koreji je takoj odgovorilo, glavnem mestu Seulu, kjer so sprejeli korejskih in kitajskih voditeljev, da b°?, Komanoantje taborišča niso noten zgra- veljstvo na Koreji je takoj odgovorilo, glavnem mestu Seulu, kjer so sprejeli korejskih diti v določenem roku. In ko je začela da je ta trditev neresnična. Ujetnika nam- resolucijo, v kateri zahtevajo, naj »Indij- takoj ponovno prijeli nevtralna komisija pošiljati prve severno- reč niso nikamor »nasilno vlekli«, ampak ci prenehajo ubijati, naj zapuste Korejo« Južna Koreja s pomočjo korejske vojne ujetnike, ki so preklicali so ga le nesli, ker so ga v ameriških itd. Južnokorejsko policijsko poveljstvo kršila premirje, svoj sklep, da bodo služili Sing Man taboriščih za vojne ujetnike tako izčrpali,-pa je sporočilo, da bodo ujetniki, ki V krogih Organizacije Riju, v Severno Korejo, so začeli južno- da niti hoditi ni mogel. -v~x- i-1—-"-x --Xi—1 ’ -v korejski državniki groziti Indijcem. Po Tr~1-*-"1 ----1 iteljev, cia - m, A^rik/V- pa je sporočilo, da bodo ujetniki, ki V krogih Organizacije združenih n g zbeže iz taborišč, uživali vso podporo rodov so prepričani, da bi se položaj '.j južnokorejskih oblasti in pozvalo prebi- Koreji lahko bistveno izboljšal, če Kakšnih metod se poslužujejo južno- južnokorejskih oblasti in pozvalo prebi- Koreji lal -jski agentje in njihovi ameriški pri- valstvo, naj beguncem pomaga. Južno- Združene i »uporu« v taboriščih okrog Munsana, ki korejski agentje in nji so ga indijske čete zadušile, je južno- jatelji, da bi korejski vozel še bolj ‘za- korejska vlada Vneto širi vesti, da bo naj brzda svoj vojn korejski notranji minister izjavil, da bodo pletli, nam najbolje osvetljujeta tale dva general Vong Jung Dun, ki je 18. junija jalni značaj. Vendar njihove enote z orožjem izgnale Indijce primera: »osvobodil« 27.000 ujetnikov, »osvobodil« diplomati trmasto pc države opozorile Sing Man la svoj vojnohujskaški in °s. govorili in ve tudi, s formoška vlada, ki je zahtevala, naj spora. V Organizaciji združenih nar°^ne —•u’” ——---------kaj hočejo Zdru^^ nadaljevanje \ojn^ » miru, a delajo ‘®Lj države. Mir ali o miru, a aeiaju ponovno zanetiti T J M' komande talno ubijale' pred nev- Na vse to je indijska vlada odgo- Koreji? Govore predvideva pogodba o premirju; tralno komisijo izjavil, da se zeli vrniti vorila, da je pripravljena izpolniti pre- kot bi hoteli prepustile so ujetnikom, da se svobodno na Kitajsko, so se v ameriškem štabu vzeto obveznost na Koreji, toda če ji spopad, odločijo za ali proti vrnitvi v domo- zbali, da bi povedal Severnim to, kar bodo še naprej nasprotovali, bo svoje Koreja je v očeh ameriških drža'' vino. Da bi zajamčili svobodo, so bili ti ne bi smeli vedeti. Na vsak način mu čete umaknila. Spomenico, ki vsebuje te kov le delček velikega nazadnjaškega seveda prisiljeni nastopiti proti amen- je bilo treba preprečiti odhod. S pomočjo pretnje, je vlada Indije poslala Ždru- črta, del, ki ga premikajo in spr<£ .• škim, južnokorejskim in Cang Kaj Seko- svojih in južnokorejskih agentov v ujet- ženemu poveljstvu na Korejo in Organi- n ja jo kakor jim bolj odgovarja. vim agentom, ki jih v taboriščih kar niškem taborišču so izzvali demonstracije zaciji združenih narodov. Obenem pa je tako bi hoteli s Trstom!) Korej>kera mrgoli in ki z grožnjami silijo severno- in med neredi, ki so nastali, lovili Hsua. poveljnik indijskih čet na Koreji spo ljudstva, njihove revščine in želje hj korejske in kitajske ujetnike, naj osta- Vendar jim je Vang Hsu srečno ušel. ročil, da njegovi vojaki ne bodo mogli miru ne vidijo in nočejo videti. (1 rj- X, T„?„i if«,ti,; Tn rx= ni Amn-isVi ~ J-------------------Xi42-----i pobega ujetnikov, koristi tržaškega ljudstva nočejo P^j otreben tak pokolj, znati.) Zato je danes Koreja (in ,; _________rr,___ ____^ v . Koren, prenrana. risu na (la ni notei drutreea. kakršnpern nnhpn kn*‘ Ameriški časopis »Daily Miror« ov 11U vvju *ium » GCH.U1U ivvlvjv, v nuiCJSAC lil rvnaj3B»t u (Uiiiirvv, naj V3ia- x vnuai J1111 jc l ang USU Sl VU1IU USC1. FUU11, OH UjUgOVl VOJc »pravičnosti« svojih pogledov do načelu: nejo v Južni Koreji. To pa ni ugajalo Ameriški časopisi so o tem dogodku pi- preprečiti množičnega Vsak berač svojo malho hvali —^ naj- ameriškim nazadnjakom, zato so tako šali, da je povzročila demonstracije slaba ker bi bil za to »po ostreje pokazala nasprotja, ki otežujejo grobo napadli indijske čete na Koreji, prehrana, Hsu pa da ni hotel drugega, kakršnega noben kuH u iaKo san, ua je povzročila demonstracije siaoa Ker m mi za to »potreben tak pokolj, znati.) Zato je danes Koreja U» raj- Koreji, prehrana, Hsu pa da ni hotel drugega, kakršnega noben kulturni narod ne bi Trst) velika preizkušnja ameriške P' c. je celo kot protestirati pri indijskih častnikih mogel napraviti«. Povedal je še, da bodo tike v svetu in pri tej preizkušnji (\ L' A I." /X 4 7fl 7f| dl lil*Plll D tTi Tl ti r, ti aT* vaV n li .o Tl ti n n «. n ... 1 . .. c rt I. o. . rt . X1 rt«- rt XI. rt ... a ma X. . .11. . ■... * L .11 1 . ...L 1 1- -1 — .Irt rl K1 mirno rešitev korejskega spora. t _ . - - , _.f______ _____________________________ . ................ ........... Sing Man Rijevi agentje so uspeli pisal, da se Indijci »obnašajo tako, kot zaradi premajhnega obroka hrane. naplavili %-se, kar je »človeško’ mogoče«, rika vse bolj izgublja' svoj uglej, prepričati okrog 50.000 severnokorejskih sovjetski agentje«. Prav posebno pa so se Kmalu potem je ponovno prišlo do Med drugim bodo tudi poslali Združe- ga je pridobila v prvih letih odpor« vojnih ujetnikov, da SO sklenili ostati V emprieVi rpaVpirmarii ra»luifliU l-A tp nprprlnv Vi en tim 4,,«4i ViaIvavoIi' n m o nami, nm-nlmit-« pn.nnm trm rtmrt»:xi,:L __________,1------- :______; _ i ■_ Južni Koreji. 27.000. teh ujetnikov so tik pred sklenitvijo premirja izpustili in s ameriški reakcionarji razhudili, ko je neredov, ki so jim tudi botrovali ame- nemu poveljstvu seznam 400 ameriških sovjetskemu imperializmu. :jb komandant indijskih čet nasprotoval ame- riški in južnokorejski agentje. Nek ki- agentov, ki izdali zndnm ner^^p in Ne po besedah, po njihovih delih J riškim častnikom na Koreji, ki so hoteli tajski ujetnik je hotel napraviti samomor, ki preprečujejo odhod ujetnikov domov, spoznavamo.