D o moljuh v Ljubljani 3. junija 1942-XX 55 - Šiev. 23 Mimohod Gospodov Zvonovi zvonijo, vsa vas je v zelenju in luči med cvetjem po oknih gore. Bandera vihrajo, zastave šumijo, za njimi vrste se možje in žene. In fantom postavnim ter brhkim dekletom vsa šolska mladina veselo sledi; za njimi nedolžni, kot lilije malčki posipajo cvetje na tihe poti. Zveličar prihaja v belini in zlatu: 1Prijatelj in src vseli 'ljubeči Gospod. Pozdravlja domove in verne družine ter vse blagoslavlja, ki bivajo tod. 'Procesija vije se lahno čez polje in moli goreče sred žitnih valov, da Bog v neizmerni 'dobroti bi svoji * izlil čez vse stvarstvo, slap božjih darov. RAZGLED PO 5VETU Vojna poročila V severni Afriki so 20. niajn italijanske in nemške sile napadle sovražne oddelke pri Mar-marikl. Srdita bitka še veduo trnja in ee ugodno razvija. V Sredozemskem morju italijansko letalstvo neprestano In uspešno bombardira Mallo, podmornice pa torpedirajo sovražne prevozne in bojne ladje. V Severnem ledenem morju so nemški bombniki napadli 2 močno zavarovani ladijski spremljavi in potopili 10 ladij s 114.000 tonami in poškodovali en rušilec in mnogo Indij. Na ruskem bojišču, kjer se hrabro udejstvu-jejo tudi italijanski oddelki, se bijejo budi boji na vsej fronti, uspešni za eile Osi ia njih zaveznike. Južno od Markova so Nemci ujeli čez 240 tisoč Rusov, več sto oklepnih voz. nad 1000 topov in na tisoče motornih vozil. Obkoljevalna bitka južno od Harkova gre h kraju. Osamljene skupine se Se upirajo, pa ne morejo več spremeniti usode te bitke. Japonci prodirajo v kitajske pokrajine, posebno v Šnnsi ili Cekiang in 60 oddaljeni od indijske Kalküle le še 300 km. Zdravstveno stanje nemškega naroda Nemški zdravstveni vodja je nedavna podal daljšo izjavo o sedanjem zdravstvenem stanju nemškega naroda. Pegavec so ugotovili na 16 domačinih in 62 tujih. Na priključenih pokrajinah je bilo od tilusa napadenih 8 Nemcev, 672 Židov in 220 tujcev. Tudi škrlatinka je postala milejša in je zahtevala majhno šlevilo smrtnih žrtev. — Preteklo leto se je v vsej Nemčiji rodilo poldrugi milijon živih otrok. Ötevilo je le za 100,000 novorojenčkov manjše kakor v letu 1040, med tem ko leta 1939 ni bil dosežen milijon. Umrljivost dojenčkov se ni povečala. Umrljivost mater se ie zmanjšala. Za napredek doraščajoče mladine Je preskrbljeno z živilskimi obroki, z vitaminskimi tabletami in z razpošiljanjem mladine na deželo. Dva milijona prostih delovnih mest Nemški ministerialni svetnik dr. Beisiegel je izjavil, da danes ni več govora o kakšni brezposelnosti v Nemčiji, pač pa o številnih prostih mestih. Delovni uradi so razpolagali konec marca letos t, 2 milij. prostih mest, dočim jih je bilo v začetku leta prostih samo 1.5 milijona. To se Je zgodilo kljub temu, da Je dobilo zaposlitev v Nemčiji 1.4 milij. inozemskih delovnih moči. Nemška delavska fronta Stopila Je te dni v deseto leto svojega obstoja. Zaposluje poldrugi milijon prostovoljnih nameščencev. V mirni dobi si je ta ustanova nadela skrb za socialno in zdravstveno stran delavstva. V vojni ko je splošno pomanjkanje zdravnikov, zdravstvena skrh po podjetjih še ni popustila. Že zdaj so v teku obsežne priprave, da bo delavstvo v vseh vojnih podjetjih imelo prihodnjo zimo vsak dan toplo kosilo. Danes šteje nemška delavska fronta 25 milijonov članov in članic. Bosi bodo hodili v šolo Oblasti v švicarskem Cnrihu so prišle na misel. Za poletne mesece hočejo odrediti vsem šolarjem, da bodo bosi prihajali v šolo. Tako bi prištedili precej usnja. Po vsem curiSkem okraju so že razposlali posebne okrožnice, v katerih zahtevajo od staršev pristanek na ta ukrep. Pomorski promet z Ukrajino Iz nemškega časopisja povzemamo, da bodo « kratkem uvedli pomorski promet z ukrajinskima pristaniščema Nikolajevom in Herzonom, ki bo omogočal prevoz blaga iz Nemčije in podonavskih držav, Rečne ladje bodo plavale po Donavi do Črnega morja, t>im pa bodo blago pretovorili na morske ladje in prepeljali do ukrajinskih luk. Poljedelske stroje naročajo Romunija, Bolgarija in Hrvatska so naročile lotos v Nemčiji 20.000 plugov, 8000 bran, 5000 seminili in 1000 kosilnih strojev ter veliko število motornih plugov (traktorjev). Romunija sama je naročila nad 2000 traktorjev. Romunsko poljedelsko ministrstvo Je v Braill odprlo tečaje, v katerih se kmetje uče ravnati z motornimi plirgi. Znatna naročila poljedelskih strojev imajo tudi madžarske slrojne tovarne. Švedska in Finska Švedska in Finska stn podpisali trgovinsko pogodbo. Po tej pogodbi bo švedska izvozila na I'insko za 35 milijonov kron železa, jekla in strojev, dala pa je Finski tudi kredit 35 milijonov kron za nuki.p življenjskih potrebščin na Švedskem. KRATKE Povprečna gostota prebivalstva v Evropi Je 47, v Aziji 30, v Ameriki 6.4, na vsem svetu 16.4 na kvadratni kilometer. Več sto oseb je bilo ubitih in ranjenih zaradi izbruha silnega viharja v kitajski pokrajini Šakvan. 500 odposlancev se je udelešilo te dni zbora ameriškega odseka svetovne zidarske organizacije v ameriškem Chicagu. 234 kg je tehtal svetovno znani debeluh Sisto Gomez, kl je umrl pred dnevi v Lochi v Urugvaju. 50 članov šteje zdaj po smrti kardinala Bau-drillnrda kardinalski zbor v Vatikanu. Papež je sprejel slovaškega prometnega ml* nistra dr. J. Stana. Petorfke, dva dečka in tri deklice, (e rodila Senegalka v afriški naselbini Potior. So zdravi. Na Madžarskem je še vedno pud vodo 450.000 oralov njiv in 500.000 oralov pašnikov. Zaroto proti avstralski vladi je odkrila ta-mošnja policiji. Novo veliko vojaško nstanovo: visoko šolo za nemške oficirje bo dobil Berlin. Danska konservativna stranka je izključila Iz svojih vrst bivšega danskega trgovinskega ministra Möllerja, ker Je pred nekaj dnevi pobegnil v Anglijo. Nemški driavnl nrad za tehnične izdelke Je s 15. majem prepovedal izdelovanje biciklov in njihovih delov, kakor tudi montažo posameznih delov. 1861 ha zemlje so razdelili med'2616 družin v okrožju Dnjepropetrovska v Ukrajini. 73 milijonov funtov je izdala angleška vlada za ohranitev cen za živila na dosedanji višini. Kljub temu so cene nekaterim predmetom precej narasle. 452 milijonov švicarskih frankov so znašali lani dohodki švicarskih zveznih železnic; za 55 milijonov več kakor prejšnje lelo. Oblok bankovcev v Združenih državah je dosegel 11 milijard, dočim je lani znašal 8.5 milijarde dolarjev. Najstarejšo delniško dražbo na sveta Imajo baje na Švedskem; to je rudarska družba bakrenih rudnikov, ustanovljena pri Falune v 18. stol. Pristojna oblast v Turčiji lanika, da tam zmanjkuje živil, da se cene obupno dvigajo ia da sploh nastopa kriza v prehrani. 50.000 Bolgarov, ki so se svoječasno umaknili iz Ukrajine, se želi spet vrniti tja. 1300 španskih prostovoljcev pod poveljstvom polkovnika Vilalba je odrinilo te dni na rusko fronto. 800 letnico prihoda nemškega reda cisterci-jancev na Madžarsko slave letos madžarski katoličani. Mehika se je dokončno pridružila državam, ki bo podiožnice Anglije in Amerike ter je napovedala Italiji, Nemčiji In Japonski vojno. j zgodbice šivalni strofi kraljice Natalije Kraljica Natalija je bila ženu srbskega kralja Milana Obrenoviča, kateri je letu issj zapletel svojo deželo v vojsko z Bolgari. Kakor je bil Milan po eni strani spreten vlnclnr in diplomat, tako je bil kot človek skrajno lahkomiseln, tako do je bila Natalija ob nje. govi strani prava mučenica. Bila je nenavadno , lepa ženska, katero pa je. še bolj kukur telesna lepota krasila plemenitost srca in ilulio. vitost duha. Ko jo je Milan pregnal iz Siiiije, je odšla v Pariz, kjer je dolgu desetletja ji! vela v nekem katoliškem ženskem samostanu ter tamkaj pred kratkimi leti umrla v visoki starosti kot pobožna katoličunka. Doživeti pa je morala žalostni konec svojega sinu Aleksandra Obrenoviča, ki so ga leta 1903 umorili za. rotniki, ko je z njim izumrla vsa Obrenovj. čeva rodovina. Ko je leta 1885 nastala vojska z Bolgari, je Natalija takoj .začela lajšati bedo tistih družin, ki so njihovi očetje bili na bojišču, lor je organizirala pomožno delo za vojake. Kupila je 40 šivalnih strojev ter povabilu žene lx>r'e-čih se mož, naj prihajajo v njeno hišo šivat zimsko obleko zn vojake in obveze za ranjence, Tistcgu dne, ko je izšel oklic za sodclo- •!e ga je takoj dala poklicati pred se. Zgovori neznanec pa jo je takole nagovoril: »1'remilostna kraljico! Prav gotovo 1)0 vaše veličanstvo oprostilo mojo vsiljivost, če vara povem, da je brezvesten agent zlorabil dobroto vašega veličanstva in vam prodal Šivalne stroje, ki so jih že davno prelkosili Šivalni stroji moje tovarne, ki jo imam čast zastopati Da vam nekoliko preprečim škodo, sem si dovolil tiste ničvredne šivalne stroje odnesti iz palme na dvorišče ter na njihovo mesto postaviti svojih 40 strojev brezplačno, da boste vi, veličanstvo, in žene borečih se vojakov imele veselje s svojim deloin.« Preden še je kraljica dobro zavedla;' je možakar že izginil. Ko je stopila k oknu, je videla, da so delaVci vseh dosedanjih 40 strojev že znosili na dvorišče in novih 40 strojev v palačo. Še je premišljevala, kako je s lo zadevo in kom bi z novimi 40 stroji, ji že spo-roče, da nekdo želi priti k njej v avdienco. Sluga je sporočil, da se možu silno mudi, ker ima važno sporočilo za kraljico. »Ah, gotovo je kak sel od kralja.« Vsu vesela mu veli vstopiti. • Bil pa je spet nov agent za šivalne stroje, ki je razložil in dokazal da je starih in novih 40 strojev čisto zanfi, da pn si je on dovolil v imenu svoje tovarne pokloniti ji imcnitnili 40 strojev, ki so jih že prinesli v palačo, medtem ko so onih ničvrednih 40 že odnesli na dvorišče. K sklepu je možakar prosil kraljico, noj dovoli, da bi njegova imenitna tovarna dobila naslov dvornega dobavitelja. Ni pa počakal odgovora, temveč je takoj odhitel. Natalija je bila zdaj resnično presenečena ier je nekaj časa strmela skozi okno ter gledala na dvorišče, kjer je stalo kar 80 strojev, medtem ko so novih 40 nosili v palačo. Po kratkem pomisleku je kraljica Natalija velela tistih 80 strojev z dvorišča takoj znositi nazaj v palačo. Tako je zdaj imela kar 120 šivalnih strojev namesto 40, nakar je pri njej zdaj na šivalnih strojih delalo 120 žensk, kar je uspeh njene plemenite zamisli močno povečalo. Na 350 milijard cenijo néprélftii&io premoženje romunskih Židov. Madžarske oblasti so razveljavile 700 dovoljenj, ki eo jih imeli razni judovski trgovci J vinom za svoje obrate. 84 milijonov ljudi dela v Nemčiji za vojno; izdelava se je r zadnjih 12 mesecih pomnožila za 100%. 153 oseb, ki so se bavile s kupčijami na črni borzi, so poslali v Romuniji v konfinacijo. Na najvišji vrh v Andih, na 7040 m visoko Aooncaguo, so se t« dni povzpeli Štirje arge nI insto planinarji. "" Nove žrtve komunističnih morilcev Isti dan, ko Bta padla pod kroglami komunističnih ubijalcev vseuč. prof. dr. Lambert Ehrlich ter akademik Viktor Rojic, je bil žrtev atentata uradnik Vzajemne zavarovalnice gospod Ivo Periuh. Ivo l'eräuh je bil daleč naokoli znan kot spreten organizacijski delavec, kot dober ljudski govornik ter zaveden katoličan. Tri vzameš namesto češenj jagode, imaš jagodove rezine. d Zamude potniških vlakov pri odhodu s postaje Ljubljana. S postaje Ljubljana odhajajo potniški vlaki često zamujeni, ker se pred vstopom potnikov v vlake vrši pregled potnih dokumentov. Potniki prihajajo k vlakom tako pozno, da se ta pregled ne more izvršiti pravočasno, da bi potniški vlaki lahko brez zamud odpeljali iz izhodne postaje. V bodoče potniški vlaki ne bodo več čakali na pregled potnih listov, ampak odpeljali voznoredno ne glede na to, ali je bil pregled izvršen ali ne. Zato opozarjamo potujoče občinstvo v njihovem lastnem interesu, da prihajajo tako pravočasno na postajo, da bodo njihovi potni listi pregledani še pred voznorednim odhodom vlaka. d Škropivo je došlo. Kmetijska nabavna zadruga v Novem mestu je prejela prvo pošiljko nadomestka za modro galico, s katerim bodo naši vinogradniki letos škropili svoje vinograde. Vsak viogradnik iz občin Novo mesto, Šmiliel, Št. Peter, Brusnice, Ajdovec, Toplice in Prečna bo pri zadrugi prejel za vsak hektar svojih vinogradov po 31 kg škropiva, vendar v majskem terminu le 6C% pripadajoče množine. Ostalih 40% bodo prejeli v junijskem terminu. Vinogradniki morajo od občin ,na katerih teritoriju ležijo njihovi vinogradi, dobiti potrdilo, iz katerega je razvidna površina vinograda. Če ima kak vinogradnik svoje vinograde v več občinah, mora predložiti potrdila vsake občine, v kateri ima svoje trtne nasade. Prejem škropiva mora vsak prejemnik potrditi z lastnoročnim podpisom. d Nove uradne odredbe. Dnevno časopisje je priobčilo pretekli teden maksimalni cenik za čevljarska dela, nove določbe o registru prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine, o prijavi in spremembah pristojbin za živinske potne liste in o prijavi zalog vina. d Nove poslovne prostore podružnice ene največjih italijanskih bank Banoo di Roma so svečano odprli ono soboto v LJubljani in sicer na Marijinem trgu, kjer je bila prej podružnica Češke industrialne banke. d Cene maščob na debelo je pristojna uradna oblast v Italiji določila takole: slanina 131?, mast 1421 lir za sto kilogramov. d V mašnika je bil posvečen 13 .maja v jezuitski cerkvi v Rimu pater Anton Koren, doma iz Šoštanja. K novi maši so prišli Slovenci iz vseh delov Rima. Novomašniški govornik je bil pater Zore. d Za podporo občinskih revežev v občini Velike Lašče je daroval velikolaški rojak Dušan Smodej 1500 lir. d Ob sprejemu v bolnišnico v Ljubljani, naj bolniki imajo vedno s seboj kakšno listino, s katero se dokaže osebna istovetnost (propustnioo, osebno izkaznico, legitimacijo itd.). d Ko je plela krompir. 20-letna Darina Tur-ri iz Lagosanta je plela na njivi krompir. Stala je nekaj ur globoko sklonjena nad zemljo. Ko se je zravnala, je nenadoma ugotovila, dfa je popolnoma slepa. Zdravniki so izjavili, da gre za vodenično oteklino mrežnice, ki je zelo redek povod oslepitve. d Nesreča ne počiva. Pri vožnji gnoja si je zlomil nogo na Pogancih pri Smihelu 27-let-ni hlapec Jurij Beg. — S poda je padla in si zlomila desnico 47-letna žena posestnika Ana Starčeva iz Rosalnic pri Metliki. — V veži je padla in si zlomila desnico 68-letna užitkarica Gazvoda Katarina iz Gaberja pri Brusnicah. _ d Še nekaj nesreč. Pri hiši je padla in si zlomila nogo 57 letna Antonija Kraševec iz Lu-kovice pri Brezovici — Na skednju Je padel in si zlomil levico 9-letni Leopold Pajk z Ra- kCkd Razstava misijonskih daril v Vatikanu. V prvih dneh septembra bodo v Vatikanu uredili posebno razstavo daril, ki 90 jih verniki zbrali po Italiji za papežev škofovski jubilej. Razstavljena bodo mašniška oblačila, prenosni oltarji, kolesa, pisalni stroji in drugo blago, ki ga misijonarji s .pridom uporabljajo. Po končani razstavi bodo nabrane predmete odpre-mili v misijone, deloma pa tudi revnim cerkvam po Evropi. d 3300 stotov ribje bilo prodanih v tednu od 17. do 23. maja v Rimu, Milanu, Torinu, Bo-lonji in Firenci. , d Tam ob mprju se je zapletel med ribiške mreže 10 m dolg kit. Začela se je borba in se je kitu posrečilo, da je pretrgal mreže m zaplaval na prosto. Pri tem so se pretrgale tudi tunolovke in je sledilo kitu v svobodo tudi 100 že zajetih tunov. NOVI GROBOVI Sv. Križ pri LI« «ji. In kakor posekaš 'zdrav hrast, ▼ polnem soku rasti in življenja — tako je 19. maja 1.1. posegla smrt v naše vrste. Nenadoma in kruto je usoda iztrgala iz naše srede moža poštenjaka, vernega in dobrega soproga in očeta — 54 letnega Franca Petje, posestnika iz Klanca. Bil je vzorni mož. Vsem onim, ki so ga ljubili in poznali, naj bo v tolažbo, da je zapustil to žalostno doli i no solz in polno gorja ter se Preselil v boljše in lepše življenje. — Ti, dragi ranče, počivaj sladko in mirno v domači zemlji, na kateri si zrastel in dotnpel... Ohranili te bómo v najlepšem spominu. Naj ti sveti večna luči V Zagrebu je utnrl duhovni svetnik iu župnik Iv. Bosi na. — V brežiški bolnišnici je po daljši bolezni umrla Pavla Lackner iz Kočevja — V starosti 84 let je v Cerkljah' pri Krškem umri Kočevar Peter Hönig-mann. Rajni je bil pod imenom "»Kroiner Peter« kot gostilničar v Slovenski vasi pri Srednji vasi daleč na okrog znan. — V mariborski bolnišnici je odšel v večnost 38 letni Osvald O r š i č, mestni uradnik iz Ptuja. — V Mariboru je umrla hčerka železn. kurjača Erika Bratuša. — V Studencih pri Mariboru je izdihnili svojo dušo 34 letni gostilničar Franc Murko. — V mariborski bolnišnici sta umrla 36 letni bivši mesarski pomočnik Mirko Horvat iz Maribora in 31 letna strojnikov« žena Rozalija F ur e k. — V Mariboru sta odšla v večnost Vinko M a r n, sin ključavničarja in zasebnica Marija F e r š, stara 75 let. — Vi Belgradu je zapustil soilzno dolino stari akad. slikar Nikola Milojevič. — V Mariboru sta umrli 65 letna Frančiška Zupane im 61 letna Rozalija Klajnšek. — V Mernu pri Gorici je umri 85letni veletrgovec Josip Mermolja. — V Ljubljani so odšli v večnost: trgovski jastopnik Robert Walland, tovarnar iz Kranja Ivan P r e š e r n, redni profesor in več« kratni dekan teološke fakultete dr. Lambert E r h 1 i c h, profesor dr. Mente Maks, profesorjeva vdova Apoloni ja K a r 1 i n roj. Go-gala, Frančiška D a c a r in uradnik Vzajemna zavarovalnice Ivo P e r š u h , nočni čuvaj To« bačne tovarne v pok. Ambrož Anton. Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bogi d Dayek na dediščine. Predpise o davkih' na dediščine je ministrski svet spremenil ter poleg sedanjega splošnega davka na dediščine uvedel tako imenovani progresivni davek na vrednost zapuščin. Pri zapuščinah od 50.000 do 100.000 lir znaša ta novi davek 1%, pri večjih zapuščinah pa se odstotno dviga ter doseže 109ž; pri zapuščinah nad 10 milijonov lir. Zapuščine padlih vojakov niso obdavčene z novim davkom in novi davek se ne pobira, če so dediči trije otroci. d Zveza slovenskih zadrug šteje sedaj 141' zadrug, od tega 45 kreditnih, 21. nabavljalnik« 5 mlekarskih, 7 živinorejskih, 9 kmetijsko-stroi« nih, 1 elektrotehniško, 6. obrtnih, 24 stavbenih, 3 vodovodne, 7 tiskarskih, 7 zavarovalnih in 6 drugih. d V okoliš pošte Rovte so vključili vasi Brekovce, Opale, Sovra in Ravne, ki so spadale prej v okoliš žirovske pošte. d Poljedelski zvezi v Italiji sta sklenili povišati zavarovalne vsote, ki se izplačajo v primeru smrtne nesreče, trajne ali samo časne, invalidnosti, zaposlenim pri kmečkem delu. d Pred posebnim sodiščem je bil obsojen' pek Matej Malafronte iz Gragnana pri Neapo-lju na 15 let ječe in globo 10.0S0 lir, ker jo pri peki kruha kršil zadevne predpise o mešanju moke. d Če imaš smolo. Oni četrtek je šel ▼. svoj gozd nakladat drva posestnik Fr. Gimpl star. iz Potoka pri šmib«lu. Pri nakladanju m« je padla iz suknjiča na tla usnjena denarnica« Vol je Masfnil po njej in z denarnico vred požrl štiri bankovce po 100 lir, nekoliko drobiža ter ček. ki se je glasil za visoko vsoto in ki ga je C-impl komaj pred nekaj dnevi prejel od sina, ki dela v .Nemčiji. Okrog sosedov s V Mariboru oddajajo mleko strankam le od 7 d« 9 zjutraj. Gospodinjam so naročili, da morajo mleko takoj prekuhati in tako v vročih dneh preprečiti zasirjenje. s Bolgarska prosvetna zveza je stopile v stik s hrvaškim poslaništvom v Sofiji in se je začela truditi za čim ožje sodelovanje med hrvaškim in bolgarskim ucitefjstvom. s Teden pod naslovom »Mati in dete« bodo proslavili «d 31. maja do 7. junija na ozemlju hrvaške države. Zbirali bodo po hrvaških mestili stare otroške igračke in za oblckce za otroke ter jih podarili najpotrebnejšim. s Posrbne tečaje za delavce, ki še ne znajo pisati, je odprla hrvaška ddlavska zbornica. s Nastavitev Slovencev na Hrvatskem. Jäger Alojzij pri ministrstvu trgovine v Zagrebu. Pirelog Vinko pri »Poslovni 6re|. ga reko princeso Košaro, ki sta dali, noveli tudi ime. Zgodba je precej romantičua in se je pisatelju le deloma posrečila. Še manj kot novela pa se je posrečila Podgorskemu dolga pripovedna pesnitev o Petru Klepeu. Tudi Svetčevo jezikoslovno delo je precej |kv membno. Svetec je bil za Vodnikom prvi, ii jo pokazal na pojoči poudarek slovenskega jezika, na tako imenovani rastoči in padajoči naglas, in je o tem vprašanju napisal znamenite članke in razprave (to je znana razlika, ki se lepo sliši v stavku: primem te za vržt in te nesem do vrät!). V krogu Staroslovencev je Svetec pomenil tudi vnetega javnega delavca, saj je bil v 6voji moški dobi poslanec kranjskega deželnega in dunajskega državnega zbora in član raznih odborov v obeh zborih. Kot tak je tudi mnogokrat sodeloval v Bleiweisovih Novicah in po njih obveščal slovensko javnost s svojim delom in z delom svojih 6taroslovenskih tovarišev v javnem političnem delu za narod. Toman, Turnograjska in Svetec Podgorski so v Bvoji dobi ustvarili knjižna dela, ki so pomembna bolj za sodobnike, dasi nimajo trajnejše vrednosti v naši književnosti. Odlikujejo pa se po s voj i preprostosti in vzgojni vrednosti, ki je mnogo večja kot književna. Med Novičarji pa so dela Tomanova in Svetčeva na zelo vidnem mestu in jih cenimo še danes. poškodovana so oba ponesrečenca prepeljali v mariborsko bolnišnico. — V Novi vasi v ptujskem okraju ie 31 letni elektrotehnik Alojzij Bečaj iz Studencev na osem metrov visokem drogu popravljal dinamo. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel na tla. Zlomil si je levo roko in levo nogo. s Smrtni ostanki Obrenovičev. Tz stare cerkve «v. Marka v Belgradu so le rivala dim pod sa-jasUyllapo, kjer «o na jjolicah v urejeni vre/ti ležali lonci. Ob ognju pa je bilo prijetno gorko. Zidarji so podrli ognjišč in napo. Zazidali 60 kamin in v kotu postavili velik štedilnik. Sprva 6e Gregor kar ni mogel navaditi na novo kuhinjo. »Nii ni vse 6kupaj,« je rentačil, »zdaj so mi še ogenj zaprli!« ženskam je bilo pa kar vse všeč: 6vetla in snažna kuhinja, kamor so brez skrbi obesile prebarvan 6klednik in bleščeče bakrene pokrivače s korci. Iz velike veže so porinili gladke 6krle in tla zalili s cementom. Tudi zgornje suhote so predelali in celo prostorni kašči niso prizanesli. Pred hišo 60 vzidali nov lesen hodnik z lepo izrezljano ograjo, na katero je Tilka nanesla rdeče gorečke, nageljne in dišečo elvižo. Ob zidu je hlapec zasadil vrtnice, rdeče in rumene, ki so prepletale visoke 6tebre, na katerih 6e je vzpenjal senčnat latnik. Stara kmečka hiša se je prelevila v nov dom, le kolnica je ostala ista. »Gosposki postajaš, Gregor!« se je ponorče-val Peter. »Kaj bi ne, gosposkega hlapca ima pri hiši!« je pičil Janez, ki mu ni bilo prav, da je dobil tekmeca. »Kaj bi se ujedal,« se je ponosno odrezal Oregor. »Niko je fant, da mu ga ni para. Za dva vzdigne, spretno poganja, vsakega dela se loti io nikoli ne nerga! Le poglejta, kako hitro je razložil!« Mimo je pripeljal prazni voz Niko. Visoko zravnan je zamahnil z bičem in poganjal konja. »Pa bi zaklel, Niko,« se je 6mejal Janez. »Ce ne kohieš, nisi furman.« »Ce ne kol nei, nisi furmanic »Le kar sam preklinjaj, Janez! Moja konjička vlečeta tudi brez pridušanja! Hihot!« Konja sta vzpela vratove in potegnila v močnem zaletu. »Kaj ni6em dejal?« je ponosno poudaril Oregor. »Fant od fare!« »Iz katere fare?« 6e je razkoračil Janez. »Naj bo iz katere hoče! V našo ga bom pripisal!« je odbil Oregor. »Kaj ga boš vzel za zeta?« se je namuzal Peter. Janez je škodoželjno poškilil. »Zakaj pa ne!« je odločno Odvrnil Oregor. »Prav nič napačen ne bi bil!« V poletnih večerih so ob potoku prepevali slavci, v duhtečem bezgu so se zibali in drobili pesem za pesmijo. Od sonca ožgani oleandri so znova zažareli in zadišali v večernem hladu. Lahek vetrič je prenašal ptičje speve po v-tovih. Niko je napajal konje. Zajahal je pramca in zavriskal, da je odmevalo po vasi. Na vrtiču pred hišo je pri-livala TiHta. Položila je kanglo pred gredice in utrgala velik rdeč nagelj. Naslonila se je na ograjo in zamišljena vonjala cvet. Globoko v duši ji je zaživela slika: Fant na konjul Zavihala je rokave in se zasanjala. Slavci so odpevali, kresnice so krožile po zraku, lastovke so spravljale mladiče k počitku. »Ta Niko! Kako je pripraven, dober...« '----! *- -dramila pesem. Vt6oko na konju je Hitro je razjahal, potrepljal pramca Iz'sanj jo je zdramila pesem. Vt6oko na konjuje pridirjal Niko. Hitro je razjahal, p po gobcu in ga peljal v hlev. »Lep5?h lag tov na svetu ni!« Olas se je dvigal. Podstavlla je Tilka in ga spremljala v altu. »Lep glas imaš, Niko!« Indijo in Indi Indija je po imenu cesarstvo in ob enem največja in najdragocenejša angleška kolonija. V glavnem obsega vso Sprednjo Indijo tja do južnih obronkov gorovja Himalaje, na severozapadu pa tudi Birmo (Zadnjo Indijo, Beludžistan) in razne večje in manjše skupine otokov. Indija šteje 5 milijonov km» in nad 380 milijonov prebivalcev, to je šestino vsega človeštva. Indija slovi predvsem po poljedelstvu. Najvažnejši pridelek jc rii, nato slede sladkorni trs, pšenica, bombaž, čaj, cimet, opij, kokosovi orehi, kavčuk itd. Zelo upoštevani prirodninski zaklad Sprednje Indije jc premog, najde se pa tudi zlato in demanti. Večina prebivalstva Sprednje Indije pripada Indom, ki so se priselili tja okoli 2000 let pred Kristusom. Indi so povečini bramanske vere. Ves narod je razdeljen v kaste in podkaste. Nihče ne sme opravljati posla, ki pripada drugi kasti. Izven kast so zaničevani parije; žive ločeno od pravih Indov in ne smejo niti v njih svetišča, niti v hiiej če govorijo s Indom, držijo parije roko pred usti. da se njihova sapa ne dotakne inda. Parije opravljajo dela najnižje vrste. V hribovskih delih Indije živi 70 milijonov gorjancev mohamedanske vere, ki so bojeviti, medtem ko Indi v splošnem niso hrabro ljudstvo. Med Ženske r Zapadni Indiji, okrašene t bakrenimi obroči Zunanjost indijskega budističnega svetišča gorjanci in bramanski Indi so zaradi verskih navad večkrat krvavi spopadi, kar je umljivo, saj n. pr. Indom prepoveduje vera uživanje kravjega, mohamedanskim gorjancem pa uživanje prašičjega mesa. Po bramanski veri mora človeška duša romati v živalskih telesih in tako delati pokoro za grehe. To je vzrok, da so indi usmiljeni z živalmi, kakor malokateri narod na svetu. Po mestih «e nahajajo posebne živalske bolnišnice in po sveti-ičih krmijo »svete opice in krave«, ki so posebno v čislih. Nevarnih krokodilov ob Gangu ne sme nihče ubijati. - • «'• . ... lUahatma Gandhi, veliki borec za neodvisno Indijo Mnogo Indov dela pokoro s tem, da bičajo in na razne načine ranjujejo svoje telo. To so Ia-kirji. Žalostna je usoda indijskih žen. Se pred ne-dolgim časom je bila običajno, da so vdove po moževi smrti žive sežigali na grmadah. Izmed mest naj omenimo: zgodovinsko mesto Delhi, največje indijsko mesto Kalkuto (1,350,000 prebivalcev), Evropi najbližje mesto Bombay, in sloveče pristanišče Madras. Glavno mesto na otoku Ceylonu je Colombo, ki je važna postaja med Suezom in Avstralijo, r Hiša preprostega Indije« Fakir dela pokoro za svoje grehe Brahmanom najsvetejše, mesto je Benares. Iz vseh delov Indije prihajajo semkaj romarji, da i..o-lijo po svetiščih, katerih je 1400, da krmijo svete živali in zlasti, da se kopajo v sveti reki Gangu. Romarji stoje po stopnicah ob reki in se umivajo s sveto vodo. Tu ob bregu postavljajo grmade in najnižja kasta sežiga mrliče, ki so jih prinesli s «eboj iz vseh delov sveta: pepel stresejo v reko. Indija je velika, bogata, zelo važna dežela, ki jo brez dvoma čaka velika bodočnost. Vsa prizadevanja indijskih rodoljubov gredo v zadnjih letih za tem, da ce Indija otrese angleškega varu-stva in postane samostojna in neodvisna država. Resnično neodvisnost si priboriti in jo ohraniti more samo gospodarsko in kulturno visoko 6toječe ljudstvo. Morda bo sedanji svetovni 6po-Pad v svojih veKkih posledicah ugodno in končno rešil tudi težavno vprašanje neodvisne indijske države, za katero se posebno trudi znani indijski prvak Mahatma Gandhi. C» Inverniziot ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) Tisti trenutek je prihitelo več stražnikov, da bi pomirili trušč ter prijeli nesramnega gluniača. Eden izmed stražnikov je dal poklicati redini voz ter skočil vanj skupaj z dečkom, mojstrom Petronom, Grilko in Plezačkom, Balin je skočil na kozla h kočijažu, kajti tudi on je želel zvedeli za usodo ubogega fanta. Spoloma je dimnikar zvesto pripovedoval stražniku. kaj se je bilo dogodilo, da je mogel ta napisali vse v svoj zapisnik. Ko so prišli v bolnišnico, so ubogemu glumcu umili šminko, ki mu je pokrivala lica; slekli so mu okrvavljeno obleko, nakar so ga pazno pregledali zdravniki. Ti so zmajevali z glavami. Njegovo telo je bilo polno modrikastih lis, ki m> mu jih povzročili udarci in je bil kakor okostnjak. »Tudi če bo ozdravel, ne bo za dolgo, ubo-žecl« je vzkliknil eden izmed zdravnikov sočutno. Mojstru Petronu so, kakor otrokom, debele solze kapale po obrazu. »Tistega falola, njegovega gospodarja, bi po pravici vtaknili v ječo!« je zabrundal dimnikar. »Ne bojte se, po pravici ga bodo sodili: prejel Ik> kazen, ki jo je zaslužil.« Glumca so položili na belo posteljo in neka usmiljenka ga je prevzela v svoje varstvo. Stražnik in tisti, ki so spremljali dečka, so dobili dovoljenje, da ImhIo Brneli ostati tam, dokler se dečko ne bo zavedel. Zdaj, ko je bil glumec umit, so se jasnejše razbrale njegove poteze in njegov modrikasti ter izmučeni obraz je vzbujal sočutje. Grilka se je ob misli, da je ubožec zaradi nje v takem stanju, jokala in prosila Marijo, naj ga reši. Iznenada je mali široko odprl svoje velike sinje oči in njegov pogled se je kakor pribit za-pičil v Grilko. Ona je, ravno ona je, draga deklica, ki ga je pomilovala, ki je pokazala toliko usmiljenja do "jega. Oči so se mu zasvetile; ubogi glumec se je nasmehnil... potem pa je zamrmral: »Mama ... sestra ... ne bom vaju več videl. Ta grdi človek me je ugrabil in hoče, da umrem. Oh! Moj Bog, evo ga! Zdaj me bo oplazil e palico!« Grilka je položila glumcu roko na čelo. »Ne boj se,« jc spregovorila s svojim prijetnim, ubranim glasom, »ne bo ga sem. Mi smo tu, da te bomo branili « »In ko boš' ozdravel, te bomo odpravili k materi in sestri.« Stražnik, zdravniki, mojster Petron tn sestra, vsi so bili ginjeni. Mali glumec pa ni jokal; ne, smejal se je kakor ves srečen, prijel Grilko za roko in si jo položil na ustnice. To je bil njegov zadnji napor. Ročice so mu brez moči omahnile na odejo, glava mu je negibno obstala na vzglavju, velike oči so 6e zaprle, a smeli mu je še vedno igral na ustih. Zdravnik, ki se je sklonil nad njim, se Je zravnal: »Dotrpel je,« je dejal. »Ubogi glumec!« Grilka je bruhnila v jok, medtem ko so se drugi sjioštljivo odkrili pred žrtvijo surovega glumača. Teden dni pozneje so dimnikarji zvedeli, kako je bil mali glumec pred dvema letoma ugrabljen neki vdovi, ki je živela v majhni vili v srednji Italiji. Koliko je nesrečna vdova pretrpela, tega pero ne more po|iisati. Uboga mati je skoraj vse svoje premoženje potrošila s ptroèki za oglase in nekoristna izsle-dovanja, in ko je zdaj brala v časopisih o žalostnem koncu malega glumca, je imela slutnjo, da je Ia bržkone njen sin. Odhitela je v Turin in izvedela, da je truplo, ki so ga takoj po smrti ob-ducirali, že pokopano. V bolnišnici je ležal močno zastražen nečloveški gospodar, ki je bil zaradi udarcev, prejetih od občinstva, malone pri kraju življenja. Izpovedal je, da je bil mali glumec ugrabljeni sinček vdove, in je dejal, da je lako slabo ravnal z njim zato, ker nesrečni dečko ni mogel pozabiti mamice in se ni mogel privaditi na kla-teško življenje. Da ni vdova z lastnimi rokami zadavila nesrečnika, ko je slišala to njegovo izpoved, se je imel zahvalili zgolj temu, da so jo odstranili od njega. Vdova je zvedela vse, kar so mojster Petron in njegovi fantje storili za malega glumca; zvedela je tudi, ila je vsa družina dimnikarčkov spremila malo krsto, pokrilo s cvetjem, na pokopališče, In da je neka dobra groliea prevzela vse stroške za pogreb. Govorili so tudi o nekakšnem pobiranju podpisov za prispevke, da bi žrtvi postavili lep nagrobnik. Uboga mati je hotela govoriti z vsemi temi dobrimi ljudmi ter se jim zahvaliti za vse, kar so storili za njenega ubogega sinčka. Poljubovala je Grilko in Plezačka, ki sla bila deležna poslednjega nasmeha njenega otroka. Potem je s tresočim se in jokajočim glasom blagoslovila oba otroka. Ta prizor je dolgo časa ostal v srcu vseh prisotnih. . . » Vdova je ukrenila vse potrebno, da so sinc-kove ostanke izkopali ter jih na novo pokopali v rodbinskem grobu v rodnem kraju. Posledica tega dogodka pa je bila la, da se dimnikarčki, predvsem pa Plezaček in Balin, ni60 mogli zabavali v zadnjih dneh predpusla. Plezaček je z grozo pomislil: »Kaj ko bi merie zadela usoda tega ubogega fanta! Ko bi me ločili za vedno od moje dobre matere, od moje sestrice in bi padel v_ roke takšnega gospodarja, kakršen je ta glumač?« Nato je sam pri sebi dodal: »Toda zakaj nI ubožec nikomur tega zaupal? Zakaj ni skušal uiti? Morda je njegov gospodar budno pazil nanj, pa mu ni bilo mogoče pobeg: nili. Tudi drugi glumači v tisti družbi so bili nedvomno zlikovci. pa se ni mogel nikomur zaupati. Vendarle bi bil jaz na njegovem mestu imel več poguma. Kaj bi se bilo pripetilo meni, če bi bi! klical med tistimi razbojniki mamo in Grilko, in če bi se bil pokazal strahopetnega?« Mrzla zona ga je spreletela po plečih. Od tistega dne se je Plezaček, najsi je še tako pa-mleno govoril, izogibal, da bi bil sam, in je kazal nekakšno bojazen. Dasi ga je mojster Petron razumel, ga je vedno jemal s seboj, da bi tu« mamica Kabel mirno živela. Saj se je ta dobra ženska bala maščevanja razbojnikov, kadar bi prišli iz zapora. Dnevi so minevali. Bližala se je velika noč, ki so jo vsi z ve* . seljem pričakovali, ker je prinesla pomlad. Se en mesec in dimnikarčki se bodo vrnili S svoj rojstni kraji Kolikšno veselje, ko bodo spet videli svojei gore, čeprav s snegom pokrile, se vzpenjali k a-» kor koz» po pečinah in dihali čisti, s kisikom na-pojeni zrak domačih krajevl Toda, bosta li grofica in gospa Duponti drža' U svojo obljubo, da pojdeta tudi sami v Savojofl O tem je bilo govora neko nedeljo, ko je ma-« mica Kabel odšla s Plezačkom in Balinom vi hišo žlahtne gospe. In spet je bila tu ravno gom-nila grofica. »Samo na vrhovih, gospa grofica,« je odvrnila gorjanka, »toda čez štirinajst dni v nižavil ne bo več sledu o njem, travniki bodo začeli zeleneti in na pečinah bodo poganjali cvetovi. Našei siromašne hišice, zavarovane okrog in okrog odi skal, se ne boje ne vetrov ne plazov. Ta čas sei vsi, ki so bili s čredami v planotah, vračajo do« iiiov, v svoje koče in staje, v katerih imajo čez noč zbrane svoje črede, in naši dečki, ki pozimi služijo za dimnikarčke, poleti pasejo živino in sa srečni. Tako dobro se živi tam gor!« Na še vedno lefiem obrazu mamice Kabel je žarelo goreče hrepenenje po njenem gnezdu, čeprav je bilo brez kakršne koli udobnosti. Grofica in gospa Duponti sta se smehljali ohi tem navdušenju. »In vi, grotična Marija,« je spregovorila» Grilka, »ne pojdete z nami tjakaj?« »Pojdem, če me bo j>ovedla mama. Toda za» kaj ne ostaneš tukaj?« »Ker tudi jaz nočem zapustiti mamice, in zdi se mi, da ze tisoč let nisem videla Sisice, svoje kožice, ki sem jo pustila v oskrbi pri mamici Rozi.« »Toda ali ti ne bo žal po tvoji sedanji topli sobici, vožnjah v kočiji in učnih urah pri gosjio-dični?« je vprašala grofica. »Oh, pač,« je vzkliknila Grilka s priznanja' vredno odkritosrčnostjo, »žal mi bo po vsem tem, najbolj pa po naši dragi grofični, ki j« ravnala z menoj kakor s sestro. Toda motilai sem se, ko sem prišla v mesto, mislila sem, dai si ne bom ničesar več zaželela, zdaj pa čutim, nasprotno, tudi v tej vilinski palači domotožja po naši siromašni koči. Saj moje oči ne ' idija tu ne snega ne gorfi in nič več nisem ,">leg svoje mamicè, ki ,me ima tako rada in me je vselej vzela s seboj, kadar je bil semenj v Mor-tignyju.« v Grofica in Marija se nista čutili užaljeni ob tej odkritosrčnosti; mati in hči sta znali ceniti te občutke. S svojo nevednostjo mala gorjanka ni kazala samo ljubezni, ki jo vsakdo čuti do svojega; rodnega kraja, ampak v tem je bilo tudi nežno čustvo do matere, ki ga nikakor niso mogli omalovaževati tisti, ki so io poslušali. »In ti, Plezaček,« je dejala gospa Duponti, »si prav tako zadovoljen, da boš zapustil Turin?< »Prav za prav... bi bil zadovoljen,« je odvrnil on z iskrenim nasmehom, »če bi bili vsi tile, ki so zdaj tukaj, pri meni tudi gori.« Vsi so se zasmejali. »Toda, misliš' li, sinko moj,« je rekla gorjanka, »da bi se gospoda mogla prilagoditi našim bornim kočam ter živeti po naše?« »če bi nas gospa groliea in gospa Duponti počastili s svojim prihodom im obiskom, jima no bi mogli nuditi stanovanja. Morale bi se odpraviti v Mortigny.« »Ali je ta zelo daleč od vaše vasice?« ja vprašala Ada. »Ne, gospa grofica, toda tam ni voznih poti in naše so za tistega, kdor jih ni vajen, neprl-kladne.« i (Nadalieoanle prihodniil.) Tonka, mala Robinzonka Na morju. Na ladji ni več Robinzonke. ni reč Tonke, ni več majhne deklice, le gibčen mornarček v modrih hlačah se sprehaja po krovu in pleza Co vrveh. Tako se je spremenila mlada divja-inja. Ta mornarček zna plezati kot opica: učenec Buče je. Zna skakati preko vrvi in čez stole na krovu: tega se je od Kožice naučila. Zna plavati in tekmuje z ladjo... otrok otoka je. _ Nima časa, da bi se dolgočasila. Toliko stvari je na ladji, ki jih še nikoli ni videla. Postelja je zanjo nekaj novega in zobna krtač-ka tudi. Zdaj se mora življenja na novo učiti: ne sme si brisati nosa v namizni prtič in ne sme jesti s prsti. Maže za čevlje ne sme zamenjati z zobno mažo in vazelina ne s sladko smetano. Na ladji je tudi na tisoče zabav, ki jih še ne pozna: glasovir, po katerem boječe premika svoje prste, gramofon, na katerem slišiš res-ničue ljudi, kako pojejo, in še radio, ki govori vse jezike in igra na vse inštrumente. Nazadnje pa še kino, ki ga včasih zvečer vrte na ladji. Tonka gleda in se ne more na-čuditi ljudem, ki hodijo, se smejejo in govore kot bi bili živi. Najpriprostejše stvari: ura, ki bije, budilka, električna svetilka, so prava čuda za mor-narčka Robinzonko. Kokica pa bi najrajši vedno spala. Glavico skriva pod peruti. Revica ima morsko bolezen. Le gramofon jo včasih prebudi iz njene otrplosti. Jezna je, ker sliši glasove, pa nikogar ne vidi. Divje Kljuva po črni plošči. Da bi pre-vpila neljube glasove začne svojo pesem: Sna ptička priletela, ena drobna ptičica. Lojzek hodi kakor pes za svojo sestrico. Ponosen je na vse, kar dela, vendar pa je zraven tudi nekoliko nemiren. Zakaj zdaj meni, da ie postala resničen deček, odkar hodi v fantovski obleki, in se sprašuje, če bo mama zadovoljna, da ji pripeljejo še enega dečka ... Tako potekajo dnevL Neko jutro pa je na ladji že zgodaj vse pokonci. Iz megle se pokaže siva črta... »Pozdravimo domovino!« pravi kapitan. Kmalu nato zapluje ladja v pristanišče. Robinzonki se kar v glavi meša od silnega trušča, ki vlada v pristanišču... Nato stopijo v vlak, ki jih urno popelje T belo Ljubljano. Na postaji jih že čaka mama z Lenčko. Oče ,irK,'.I!jen stei5e nasproti in jo veselo pozdravi: »Velikega fanta sem ti pripeljal.« 8« Medtem ko Lojzek razlaga Lenčki. da bo veliki mornarček kmalu postal deklica, objema mama ponosna svojega fanta, od sonca ožganega, in išče pod ogorclo kožo malo Tonko, ki jo je pred tolikimi leti izgnbila. »Mudi se mi, da že skoraj vidim svoja dvojčka,« se oglasi oče in vsi se podajo proti izhodu. Pustimo jih za kratek čas v tihi družinski sreči in poglejmo za hipec na otok. Vsako jutro beži okoli osmih mala čreda iz gozda proti obrežju, se ustavi, voha po zraku in žalostno mekeče. Vsako jutro prijezdi majhen jezdec, ki vleče svojega konjiča za ušesa, v Tonkino hišico, spleza na mrežo in nato bega iz enega prostora v drugega. Kožica mu sledi... in za kratek čas obstaneta začudena, medlem ko se srnici pokažejo solze v očeh. Živali niso pozabile. (Nadallevanle prihodnjič.) Botra z griča Botra z griča Dragi moji otročičil Zares vas moram pohvaliti. Prav pridni ste. Pred seboj imam zopet cel kup pisem, ki ste mi jih pisali in rada bi vse objavila v našem kotičku in bi tudi vsakemu rada odgovorila. Ampak bojim se, da bi s tem tale naš kotiček postal nekoliko predol- Sočasen. Po pravici vam moram namreč pove-ati, da so nekatera vaša pisma precej dolgočasna, vse preveč po enem kopitu napisana. Vsakdo mi površno opiše domačo vasico in me povabi na vijolice ali češnje ali tudi že na grozdje. Nič posebnega ni v njih, kar bi vse naša bralce zanimalo. Pa veste, da je zdaj stiska za papir in zato tudi v našem kotičku ne smemo razsipno šariti z njim. Saj nam ne ostane nič več prostora za uganke, za razne kratko-časnice in igre. Zato bom odslej objavljala le ona pisma, v katerih bo zares kaj zanimivega: morda opis kakega posebnega dogodka, kakor pa je zadnjič opisala Ivanka z Barja, ali kaj iz zgodovine vase vasi ali vaše domače hiše in družine, morda tudi kaka posebna pravljica ali opis kakega dogodka, ki se ga spominja le še kak stari oče ali babica iz vaše vasi. Drugim bom pa le kratko odgovorila na njih pisma. Mislim, da bo tako prav in boste vsi zadovoljni Pravda za moje ime pa še vedno ni odločena. Najmočnejši sta dve skupini: ena je za Metko, druga za Polonco. Počakala bom še štirinajst dni, potem bom pa štela glasove in večina bo odnesla zmago. S tistim imenom bo vaša botra ponovno krščena. Za to priliko se je že teta Tilka ponudila, da mi bo za botro in jaz sem ji prav hvaležna za to. Tako bo vaša botra imela botro in vi se boste lahko pogovarjali z botrino botro. Mislim, da bo vam tudi ta všeč, saj je prav prijazna in skrbna tetka. Olga Kambič, nč. II. razr. iz Prapreč pri Štrckljevcu: Računati znaš dobro, vesela sem Za mlade risarje te narave Znamenje sovraštva Kače so izmed vseh živali ljudem najbolj znane, toda kljub temu je v njihovem življenju še marsikaj, kar je večini ljudi neznano, Vedno so bile kače znamenje hudobnegu dulia, polnega zvijače in zlobe. Zato so se zanimali zanje ne le znanstveniki, marveč tudi razni raziskovalci. Napisali so o njih debele knjige, v katerih opisujejo nad 2300 vrst kač, pu naj. bolj verjetne in neverjetne dogodke iz lovov na kače. Kača je čudovit primer, kako se žival pri-lagodi življenju. Vemo, da je oblika kučjegj telesa prav posebno »kačja«; vemo, da so nekatere strupene, druge nestrupene, vse pa brez nog; da nam ne bo mogel ninče očitati netoč. nost; povejmo kar takoj, da najdemo tudi med kačami, ki sicer nimajo nog, kače z nogami, kot n. pr. anakonda. Seveda niso te noge tako razvite kakor pri martinčku, ostanki odnosno sledovi nog pa so le. Kakšno prednost nudi kačam ta breznožnost? Kače zalezujejo podgane, miši itd., ki se skrivajo po luknjali. Za tako zalezovanje pa je najprikladnejša oblika kače, to je plazeče živali brez nog. Ker nimajo nog, imajo ogrodje, zlasti rebra tako urejena, da jim noge nadomestijo in se plazijo z njihovo pomočjo. Hodijo, tako moremo reči, kar z rebri. Vsako rebro izmed neštetih, ki jih ima kača, se giblje samostojno na vretencih z obla-stimi sklepi ter sega med mišičjem do kože, Luske, ki jih privzdigajo posebne mišice, pa se naslanjajo na tla, po katerih ie plazi. Čim bolj so tla hrapava, tem urnejše so kače. Naše kače so neizprosni sovražniki mnogihi tudi koristnih živali. Napadajo ptičke, martin« čke itd.; belouška ima za posebno slaščico ža< be itd. Nekatere kače, posebno take z majhno glavo, drobnim zobovjem in s slabo razvito spod. čeljustjo so strupene. Zato ne morejo loviti večjih živali tako, kakor n. pr. boa, ki so jih kar ovije in jim stare kosti; manjše kače jih morajo, da jih morejo mirno použiti, vsaj ohromiti, če že ne umoriti Strup izločajo posebne žleze strupnice, ki so v zvezi z votlim zobom. Kadar strupena kača ugrizne, skrčijo žvekalne in senčne mišice mešiček, v katerem se nabira strup, da se pocedi po cevčici v rano, Manjše živali, podgane, martinčki, kuščarji, ptički kmalu poginejo. Tudi človeku je strup nevaren, včasih celo smrtno nevaren. Vendar je marsikaj, kar se glede tega očita kačam, pretirano. To velja zlasti o kačah iz tujih, tropskih krajev. Prav tako ne drži to, kar pišejo razni raziskovalci o hipnotični moči kačjih oči. Res je, da je kačji pogled nekaj edinstvenega, kajti spodnja trepalnica, ki prekriva oko, zrasle z zgornjo in tvori sprednjo roženico, leča pa je fNadallevanie *podal na 11 ttrani.) tudi tvoje velikodušne želje, naj bi še devet« deset let dočakala Bog te usliSil Tisto pa ni res, da Imam dečke rajši kot deklice. Oboji ste mi enako pri srcu, zlasti če ste pridni in veseli. Milih jer pa zares ne maram. Češnje mi pa kar pošlji, že zdaj se veselim nanje. Kosem Ferdo in Vrščaj Alojzij, VII. razr. na Mirni Vidva me vabita na dolenjsko vino. Se vidi, da sta fanta in vama je že zdaj pijač« na mari Ampak pazita, da vaiu gospod Janci Kalon ne sliši. Ta bi zaropotal, ker ta gospod Pijancev med našim narodom videti ne more. a ima čisto prav, tudi meni je pijanec pr0" gnusoba. Zato na vaše vino ne Dom prišla, r mislih pa bom z vama, kadar v Trbinški Kapelici molita k Materi božji. Lepo vaju pozdravljam in kmalu se 6pet oglasita, Gabrijela Intihar, V. razr. in Viktorija A»-sec, IV. razr. iz šmihela. Tudi vidve sta s« uvrstili v krog naših malih. Lepo vas pozdravljam in upam, da nam bosta dolgo zvesti ostali; šmihel poznam, že večkrat sem bila tam in n» je prav všeč. Le pridno hodita h kapelici, ki J® je sezidal neki duhovnik, ko je bil še majne"* Če boste goreče molili, se nas bo moral d°8 usmiliti! Pozdravljen" Bila je dolina, ravna in plodna; nad njo se je dvigal prijazen grič, a na griču je stal grad. V njem je prebival zelo dober in usmiljen graščak s svojim sinom Ljubomirom. Ker je graščaku umrla žena, je vzel k sebi svojega brata in njegovo ženo. Pomagala sta mu pri gospodarstvu. Bratu je izročil oskrbništvo, njegovi ženi pa gospodinjstvo. S seboj sta privedla tudi svojega sinčka, ki se je kaj rad igral z Ljubomirom, seveda le takrat, kadar je ta bil doma. Ljubomir je namreč rad obiskoval kmete, jih opazoval pri njihovem delu, se z njimi pogovarjal o tem in onem in jim pomagal s tem, da je očeta prosil za to ali ono njim v prid, Ker je graščak svojega sina zelo ljubil, mu ni nikdar zavrnil kake prošnje, ampak je storil, kar je le mogel in tako podložnikom olajšal marsikakšno gorje. Radi njune plemenitosti so podložniki oba jako spoštovali, radi ubogali in ljubili. Zgodilo pa se je, da je graščak nenadno umrl. Ker je bil Ljubomir še mladoleten, je prevzel oblast nad tlačani graščakov brat. Že kot oskrbnik je kruto ravnal s kmeti in jih pretepal, ko pa je postal neodvisen gospodar, jih je kar zverinsko mučil. Sleherni dan so biriči gonili v grad trume zgaranih kmetov in jih za prazen nič pretepali do Oskrbnik je kruto ravnal s krneli in jih pretepal. krvi. Nekatere so potem še pometali v smrdljive ječe, odkoder se je le redko kdo vrnil na beli dan. Zloben pa ni bil samo novi graščak, ampak tudi njegova žena in še celo sinčku je bilo všeč gledati, ko so mučili uboge tlačane. Princ, ki je bil zaradi očetove smrti ves potrt, je sicer prosil svojega strica, naj bo usmiljen do svojih podložnikov, toda zaman. Zato je pogosto skrivoma odšel na bližnje njive in tolažil nesrečne tlačane. Ko je graščak to zvedel, se je silno razjezil nad Ljubomirom, na skrivaj ga je odpeljal v najglobljo klet, ga okoval in zaklenil. Ker mu je podobnu urinemu steklu. Zato je pogled kače srep in steklen. Vse to je urejeno zato, da so oči kače, ki se plazi pri tleh med trnjem in kamenjem, zavarovane. Tako vidimo, dn je na kači to, kar se nam zdi nekaj skrivnostnega in čudnega, prav za prav le izredna prilagoditev na razmere, v katerih živi. Ne smemo si kač misliti bolj hu; dobnih in zvitih, kakor so druge živali. Vzeti jih moramo take kakršne so, namreč v vednem boju za življenje, ogrožene ori neštetih sovražnikov, med katerimi je tudi človek. Njihov strup, saj je od 1800 kač kakih 900 strupenih, neopaznost med vejevjem in grmovjem, pa čudna oblika povzročajo mržnjo, ki jo čuti človek pred kačami. tudi hrano donašal sam, in ie to po skrivnem hodniku, ni nihče vedel, kam je dobri princ tako nenadno izginil. Ker so ga vsi ljubili, »o bili zelo v skrbeh zanj, da se mu ne bi kaj žalega pripetilo, neprestano so ugibali, vendar zaman. Tisti čas je stala globoko pod gradom lesena koča. Bila je borno prebivališče revne vdove in njenega sinčka Tinčeta. Vdova Ana je bila grajska perica; dan za dnem je stala ob potoku, ki je šumel blizu koče, in se mučila s pranjem «Nova grajska gospa je bila kaj ošabna in zadirčna, zato ji perilo nikoli ni bilo dovolj belo. Marsikaterikrat je morala uboga Ana še vdrugič oprati ta .ali oni kos. Za ves njen trud pa ji je le malo plačevala. Zato sta s Tinčetom hudo sktomno živela. Ko bi jima bližnji kmetje ne bili pomagali z živežem in ko bi ne bila imela stare koze, ki jima je dajala zdravega mleka, bi morala zaradi gladu umreti. Kajti novi graščak jima niti ni pustil, da bi za se obdelovala vrtiček ob koči, ampak sta morala vse, kar je zraslo v njem, oddati v grad. Po pravici sta zato zasovražila novo grajsko gospodo. Večkrat sta se spominjala dobrega prejšnjega graščaka, posebno pa še zalega princa, ki je tolikokrat pritekel k njima v kočo ter jima vedno kaj prinesel. Posebnos Tinčetom sta bila velika prijatelja, neštetokrat sta se skupaj igrala in tekala po gozdu Kako lepo je bilo takrat, zdaj pa je vsega tega konec Ko je Ana nekega dne prinesla oprano perilo v grad, ji je grajska dekla, njena prijateljica, skrivaj povedala, da je dobri princ Ljubomir pred dnevi neznanokam izginil. Dobra ženica se je ob tej novici na vso moč razžalostita. Kar mogoče hitro je opravila svoje delo in hitela domov. Poklicala je Tinčeta, ki je ravno privezoval kozo, in mu povedala žalostno novico. Tinče tisti večer kar ni mogel zaspati Neprestano je mislil na ubogega princa. »Ko bi vsaj vedel, kje je, šel bi in ga rešil, graščaka bi pa zaprl v najtemnejšo ječo, ker je tako hudoben,« je modroval sam pri sebi. Drugi dan je ves pobit, in žalosten odgnal kozo na pašo v gozd. Druge dneve je veselo vriskal in žvižgal, sedeč na velikem štoru, ta dan pa ni imel nikjer obstanka Kakor mokra miš je lazil med ogromnimi drevesi sem ter tja. Na nič drugega ni mislil, ko na princa. Ko je tako zamišljen pritaval do globokega jarka, je naenkrat zaslišal slaboten glas, ki je klical na pomoč. Takoj se je vzdramil iz zamišlje-nosti in se sklonil niže k jarku, kjer je v svoje največje začudenje na dnu zagledal malega bradatega možička. Sprva se je kar malce ustrašil, kajti takega bitja še svoj živ dan ni videl. Ko pa je mali pritlikavec ponovil prošnjo, naj ga reši, se je Tinče opogumil, se vlegel t trebuhom na tla, iztegnil roke v jarek in tako počasi izvlekel neznano bitje na plan" »Najprisrčnejša ti hvala,« se je zdajci oglasil malček, da si me rešil. Pred dvema dnevoma sem odšel od doma, da bi nabral jagod, tukaj pa mi je spodrsnilo in sem padel v jarek. Klical sem na pomoč, toda mojega slabotnega glasu ni nihče Nove slike presv. Srca Jezusovega v velikosti 47 x 68 cm boste lahko dobili ie čez par dni. Slike so izredno uspelo bakrotiskno delo in se lahko kosajo z vsemi podobnimi tujimi izdelki. Ne odlikuje jih pa samo lepota in izdelava pač pa tudi cena saj bodo za čas obhajanja pobožnosti deveterih prvih petkov le po 20 Lir, kar je neverjetno nizka cena v primeri s tovrstnimi mnogokrat tudi slabšimi izdelki. Sliko naj si kupi vsalč ne samo oni, ki opravljajo pobožnost 9 prvih petkov, ampak tudi drugi saj.je slika lahko izredno lep okras vsakega stanovanja' Slike lahko tudi naročite v naprej pri Odboru 9 prvih petkov, Miklošičeva c. 7 (Pr. zv.) ali pri Ljudski knjigarni — pred škofijo sli pri podružnici knjigarne, Miklošičeva 5 v Ljubljani oziroma v Novem mestu v Ljudski knjigarni (preje Krajec) drugod pa pri vseh župnih uradih. •liial. Zato se ti še enkrat najlepše zahvaljujem. Za plačilo li želi karkoli hočeš.« Tinče je pazljivo poslušal malega govornika. Hipoma pa se je nečesa spomni,' segel je v žep in izvlekel svoje horno kosilce, kos kruha, in ga ponudil malčku. »Ce si bil že dva dni v jarku, si gotovo lačen, na vzemi in jej. Prav rad bi ti postregel s čim boljšim, pa kaj, ko ne morem.« Prijazni pritlikavec je vesel segel po kruhu in ga hlastno použil. »Tako, zdaj mi pa povej, kdo si prav za prav in odkod,« je spregovoril Tinče, ko je oni pospravil borno kosilce. »Jaz sem pastir Tinče, grajska perica Ana je moja mamica in tista koza tam je najina kravioa.« »Jaz sem pa palček Nalček. Nedaleč od tu je moj in mojih bratcev dom. Prebivamo v votli pečini in zvesto izvršujemo svojo službo. A dovolj o tem. Rajši mi povej, kaj si želiš za plačilo, ker si me rešil?« »Jus sem pallek Naliek « »Veš, Nalček, jaz sem te rešil, ker je bila to moja dolžnost in niti malo ne zato, ker sem pričakoval kake nagrade. Ker pa mi že ponujaš, naj bo. Ti si torej palček. Kakor mi je mama pripovedovala, veste vi palčki marsikaj, kar je nam navadnim ljudem ne naznano. Zato ti je najbrž znano, kam je izginil princ, rajnega graščaka sin. Ce bi mi to vedel povedati, bi ti bil do smrti hvaležen. Princa sem imel zelo rad, ker je bil tako dobrega srca « Palček je pazljivo gledal in posluSal Tinčeta ter spoznal, da dečko resnično žaluje za princem. Zveselil se je iskrene ljubezni, ki je vezala in še veže dvoje mladih src, ki sta sicer tako različnega stanu. Sklenil je pomagati svojemu rešitelju, kolikor bo le v njegovi moči »Jaz ti sicer ne vem povedati, kar želiš, toda fiomagati ti pa hočem, da čimprej izveš. Treba je e, da greš z menoj na moj domek. Tam poprosim svojega najstarejšega bratca, da nama pomaga odkriti skrivnost. On ima namreč čudodelen prstan, sestavljen iz devetindevetdeset biserov, ki je vsak manjši od prosa, ter ima to lastnost, ako ga vržeš v vrelo vodo, da se v sopari takoj pokaže željena stvar. Seveda pa si smeš želeti samo koristno stvar, če bi si zaželel nekaj, česar ni potrebno vedeti, bi prstan takoj izgubil svojo čarobno moč. Ako ti je prav, greva k mojim bratcem.« Tinče je bil takoj za to; privezal je kozo k najbolj košatemu grmu, nato pa stekel za palčkom. Kaj kmalu sta dospela do majhnega jezerca. Malo vstran se je dvigala velika pečina, ki je imela polno špranj, pa tudi velikih lukenj. Prav sredi pečine je Tinče zagledal majhna, z železjem okovana vratca, na vsako stran vrat pa po eno okno. Nad vratci je bila ozka špranja in iz nje je molel zakajen dimnik, iz katerega se je močno kadilo. »Moji bratci kuhajo kosilo, pa se kadi,« je pojasnil Malček 4 Ko sta dospela do vrat, je Malček močno potrkal. Kmalu so se odprla in na pragu so se prikazali trije palčkovi bratci. Ko so zagledali Malčka, ao planili k njemu in ga veseli objemalL PRAVNI NASVETI Prijava in zapora goveje živine. Po naredbi Visokega komisarja se ie morala do kouca maja prijaviti Prehranjevalnemu zavoju preko občine vsa goveja živina. Tudi za nadaljnjih 12 mesecev je določeno, da bo moral vsakdo, ki ima več kot dve glavi goveje živine, prodati Prehranjevalnemu zavodu delež 30% teže. Vsa za klanje določena goveja živina osta ne pod zaporo in na razpolago temu zavodu. Prijava vina. Zaradi ureditve preskrbe z vinom so izdani posebni predpisi. Trgovci na drobno in debelo, kakor tudi gostilničarji, morajo v 10 dneh prijaviti vse zaloge vina občini, na katere ozemlju je vino, ki ga je treba prijaviti ločeno po vrsti in kakovosti. Občine morajo poslati prijave Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu preko okrajnih načeistev. Vino morajo prijaviti poleg gori navedenih tudi druge osebe, ki imajo več kot 5 hI vina. Od sedaj naprej se sme vino, ki je pri trgovcih na debelo in pri vinogradnikih, prodajati samo po ^predhodnji odobritvi Pokrajinskega prehranjevalnega zaroda. Ne postavi se pa jx>d zaporo tisto vino, ki je potrebno za potrebe družine in uslužbencev gospodarstva, največ do 1 lil letno na osebo. ' Nove takse za živinske potne liste. Vse dosedanje takse za živinske potne liste so odpravljene in so uvedene nove. Nove takse so ovojne: pokrajinska in občinska taksa. Pokrajinska taksa znaša za izdajo živinskega potnega lista, ki se nanaša na drobnico, 0.50 lir, na ikonje in goveda po 3 lire oziroma za starejše konje in goveda z enim ali več stalnimi sekalci od glave po 5 lir. Za potrdilo o prenosu last-iiištva se plača prf drobnici od glave po 3 lire, ;pri konjih in govedih pa po 10 oziroma 15 lir. Občinska taksa pa zna»a: za izdajo živinskega potnega lista 1.50 lir, za prenos lastništva na živinskem potnem listni lira, za obnovitev potrdila o zdravju živali 1 lira, za spremembo namembnega kraja 1 "lira, za pregled živali 0.50 lir. Navedene takse se plačujejo s porabo Pokrajinskega kolkovanega papirja in z občinskimi koleki, ki se nalepljajo io uničujejo na zadevnih listinah. Cenik za čevljarska dela. Te dni je Visoki ■Komisar za Ljubljansko [»krajino predpisal maksimalne cene za čevljarska ročna dela in iza popravila. Cenik je objavljen v 42. številki .Službenega lista z dne 27. maja 1942. I Cenik za dimnikarska dela. V 40. številki Službenega lista je objavljen cenik za dimnikarska dela. j Sporna m-ja. S. K. C.: Kupili ste gozd, y katerem ni prave meje. Sosed vam kaže mejo . drugače, kakor vam jo jc pokazal prodajalec. I Ce bi se ravnali po meji, ki vara jo kaže sosed, I bi bili precej oškodovani, ker bi morali pustiti dosti lepega drevja sosedu. Vprašate, kako bi se dala stvar brez prepirov in pravd urediti. — jCe se s sosedom ne morete sami pomeniti, in tudi ne marate na sodišče, iprosite pri občini, jda posreduje, če ne bo uspeha, pa bi na vsak način radi dognali pravo mejo, ne bo kazalo drugega, kakor da prosite pri sodišču, da se jineja obnovi. Ruski maršal Savorov I Eden izmed redkih vojskovodij, ki niso doživeli poraza, je bil velik čudak. V rusko-turški vojni ga je carica Katarina Velika podredila knezu 1 otemkinu, ki ni imel prav nikakršnega strateškega daru. Knez je razdelil svojo vojsko na dva dela: večjega je obdržal zase in z njim ni delal nikakršnih vojnih operacij, manjšega ,pa. J,® dodelil Suvorovu, da Turke popolnoma I»tolce. Razen tega se je knezov Stab neprestano vtikal v ukrepe Suvorova, da bi mu otež-kocil zmago. Pred napadom na močno turško Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednih je brez-dvomno »DOMOLJUB«! Izšla je nova knjiga .Slovenčeve knjižnjice" V zelenem polju roža ki jo ie spisal lani umrli pisale j Matija Malešič. Povest opisuie naše domače živ jenje na kmetih, študente, ljubezen, razočaranje itd. trdnjavo Izmailijo je Suvorov javil Potemkinu, da bo izvršil naskok ob »prvem petelinjem petju«. Suvorov se je bal, da bi mu Potcmki-nova okolica ne onemogočila operacije, zato namenoma ni navedel točne ure za napad. Še pred zoro pa je maršal sam vstal in hodil po taborišču, glasno kikirikajoč. Vojaki so videli, kdo je petelin, ki poje, in so se z neznanskim junaštvom vrgli na turške utrdbe. Zavzeli so tih v prvem naskoku, na veliko jezo Poteinkina, i je hotel imeti slavo, bojev pa se je ogibal na vso moč. Vatikanski diplomatski zbor Te dni je dospel v Rim prvi diplomatski zastopnik japonske vlade pri sv. stolcii. Z njim se je število diplomatskih zastopnikov pri Vatikanu zvišalo od 35 na 36. Med njimi je 13 veleposlanikov in 23 poslanikov. Pet veleposlaništev in poslaništev ima svoj sedež v vatikanskem mestu, vsa druga so v ostalih delih Rima, torej na italijanskem ozemlju. Med temi so tudi poslaništva nekaterih držav, ki so z Italijo v vojnem stanju, pa jim italijanske oblasti kljub temu priznavajo običajne pravice diplomatskih zastopstev. - Izjave generala Nediča Srbski ministrski predsednik general Nedič je ob zadnjem Hitlerjevem govoru povedal med drugim tudi to-le: »Naše ljudstvo pravi, da vrag vedno pride po svoje. Zdaj je na vrsti Anglija. Niti vsakdanje laži, niti intrige, niti tuljenje vseh radijskih postaj ne bo moglo odvrniti usode. Nastaia nov svet in stari kapitalistični narodi na zapadu tega niso razumeli. Žvezali so se s komunizmom, Iramazonstvom in židovstvom, da bi rešili stare čase. Nobene kompromisne rešitve ni več.« Sin, ki se je očetu zdel prevarčen Glasoviti francoski državnik izpred revolucij-ske dobe, vojvoda Richelieu {Riseije), je nekoč obiskal svojega edinega sina, grola Kronsaca, ki je študiral na pariški univerži. »Ali potrebuješ kaj denarja?« ga vpraša oče. »Nič ne potrebujem,« odgovori sin. »Se od onega meseca mi je ostalo celih dvajset cekinov.« Nato je vojvoda velel sinu, naj mu da denarnico, katero oče nemudoma izroči sinovemu slugu, rekoč: »Tu imate dvajset cekinov, ki vam jih podarja grof Fronsac, da pijete na njegovo zdravje.< Nato je oče sina rosno in strogo oštel: »Vedno moraš pomniti, da si sin vojvode Richelieuja. Zato moraš zapraviti mnogo več denarja! To si zapomni enkrat za vselej l< Žal moremo reči le toliko, da je dandanes takih očetov na svetu mnogo več kakor pa takih sinov. Richelieujev nauk namreč mlademu človeku ne more biti v srečo ia blagor. 0 krvnem pritisku in sladkorni bolezni Vsako stvar skuša človek izračunati na najbolj preprost načiin. Tako so začeli nekateri računati tudi normalni pritisk v človeškem telesu. Pravijo, da Ia normalni pritisk človeške krvi znaia 100 milimetrov in še toliko milimetrov zraven, kolikor je tisti človek, za katerega se pritisk računa, star. Zdravniki pa pravijo, da je takšno računanje čisto napačno in ne drži prav za nobeno človekovo sta rost. Krvni pritisk zavisi od vseh mogočih drui.ib činiteljev. Nekaj, kar enega lahko od sile razburi nima na drugega nikakega vpliva in niti najmanj' ne spremeni krvnega pritiska. Gotovo je le to, da velja za nenavadni krvni pritisk tisti, ki presici;» 150 mm. Pri zdravih ljudeh znaša od 20. do 30 lota 115 do 120 tnm, od 30. do 40. leta lt5-l:io mm,'med 40. in 50. letom 120 do 135 in med 50. in 00. letom do 140 mm. Tudi se ne dä reči, da |e tisti, ki ima v svoji krvi sladkor, bolan na sladkorni bolezni. Ugotovljeno je namreč, da ima vsak člove-k v svoji krvi nekaj sladkorja. Zdravi ljudje ga imajo približa® za eno žličko. Kuhinja Gobova omaka. Gobe sivke (ali katere druge) o6nažim, narežem na listke, poparim s kropom, osvežim z mrzlo vodo in denem v kožico, v kateri sem razbelila žlico masti ali toliko presnega masla ali mak) več smetane, po mleku pobrane. Z» duh denem v kožico sesekljane čebule in seseklja- Mali oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče službo L.0.20 sa besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1-— ; v vseh drugih oglasih stane beseda L. 0'80. Vsem oglasom sa prišteje še oglasni davek. Naimanjši znesek L. 7'—, za ženitvene oglase L. 20-—. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia. Pristojbina ia male oglate te plaiuje aaprej. Krojaški Siv. stroj prodam. Naslov v upr. »Domoljuba« St. 3264. Fige in grozdiije nudi najceneje franko . Ljubljana in franko Radohova vas, Sever & Komp., LJubljana, Go6poKvetska cesta 6. 7 lepih pujskov 7 tednov starih, imam naprodaj. Lampret Al., Gatlna 4, p. Grosuplje. Brinje in fige za žefari Jekuho ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jolačln, Ljubljana, Aškerčeva ul. 1. Hlapca za kmečka dela takoj sprejmem. Ahlin, Ježi ca 16 pri Ljubljani. Kmečko dekle staro 18 let, vajeno poijdftih in gospodinjskih del, sprejme takoj : fialehar Franc, Ljubljana, Dravska 9. Smrekovo *reslo lepo. zdravo suho in ježice kupi vsako količino usnjarna. Lavrič J.. St. Vid pri Stični, Ljubljana. nega, zelenega peteršilja. Gobe pražim pokrite toliko časa, da se osuše. Na osušene gobe denem žlico moke, dobro zmešam in pustim nekaj časa pražiti. Nato jih zalijem z juho, ali 6 krompirjevko ali s kropom. Med praženjem osolim juho s strtim česnom. Nazadnje primešam omaki dve žlici kisi« smetane. Ce te ni, ji prilijem tri žlice gorkega mleka. Omako 6erviram z nezabeljenimi krompirjevimi kosi. Brzoparllnike, gnojniCne Črpalke, Gama, z 10 letno garancijo nudi Podržaj Ciril. Is 147 pri Ljubljani s Zabava po dein. V delavnicah varaždim-ekega »Tivarjat bodo v kratkem zapeli novi radijski zvočniki. Tako se bodo lahko delavci zabavali ipo delu s tem, da bodo poslušali svoje tovarniške prenose in pa — državno radijsko postajo. reklamacije pa"™£''Sil" "'z- ?°PiSe ,n sPise »Pojema uredništvo »Domoljuba., naročnino, Inserate in Izdajatelji dr GreaoriVVe t posefinem ceniku. - Telefon uredništva hi uprave, ät. 40-04L JI u«j«ieiji ar. Uregonj Pečjak. - Uredniki Jožo Koš i če k. - Za Ljudsko tiskarnot Jože K ramarli