ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
24. APRILA 1932 ŠTEVILKA 17
MED BENEŠKIMI SLOVENCI
ZGORAJ: MUŽAC v DOLINI TERA  —  SPODA] : TARCENT
70
Xa levi: Novi ministrski predsednik dr, V. Marinkovic bere dne 6. t. m. vladno deklaracijo v parlamentu, v kateri je poudaril, du ostane dosedanji vladni kurz v glavnem neizpremenjen.
Spodaj: Dr. Rauf Fico, novi albanski po«lnnik na unšpm dvoru.
.Na ie\i; -Kralj Aleksander- nu\) veliki parnik naše trgovske mornarice, last Dubrovničke plovidbef, ki je bil pred kratkim spuščen v morje z velikimi svečanostmi.
Spodaj : Giuseppe Garibaldi (v zgornjem levem kotu), najpopularnejši junak iz bojev za zedinjeno Italijo in hiša, v kateri je preživel mož na otoku Caprera svoja zadnja leta; letos (2. VI.) obhajalo Itnliinni polstoletnico njpL'ovp «rnfti.
Haus von BUlow državni tajnik v nemškem zunanjem ministerstvu, ki je zadnje tedne zasto-)al Nemčijo na raznih konferencah in d je baje najresnejši kandidat za nemškega zunanjega ministra.
.\a levi: Kin!»ka zopet pije; po večletni piohibiciji je od 5. t. m. n« Finskem zopet dovoljena prodaja alkoholnih pijač in naša slika nam kaže naval na dri. prodajalne alkohola prvi dan po ukinjenju prohibicije; policija je morala delati red.
Na desni: Odločne korake proti nerodnim socijalistom je končno ukrenila nemška vlada, naša slika nam kaže izpraznjevanje nekaterih nar. socijalističnih strankarskih lokalov v Berlinu dne S. t. m.
71
Med beneškimi Slovenci
(II. del: larčentski ali Trški Slovenci)
Kai- moremo o teh iiiijbolj gotoveKa povedali, jo to, du Sli /.rt slovenski narod izgubljajo dau za duevoiu <^edalje liolj, tako da jih v kratkem fasu ne bodemo moKli več iiriétevati med svoje. Vsi spadajo v okraj Tarčent. Njih domovina meji vsa na furlansko, vse njihove doline so odprte v Furlauijo, njih ceste vodijo samo v furlanske trge iu vasi, njih težnje in potrebe jih skoraj vsak dau kličejo med Furlane. Sami so med seboj razkosani in raztreseni po raznih obronkih in dolinah, brez kakega organifnega središča, ki naj bi jih vezalo, kar bi bilo zelo važno in vplivno za njihov obstanek. Po skoraj vseh njihovih cerkvah so postav-U-ni v službo furlanski duhovniki, popolnoma ueveäJi slovenščine, kateri rabijo le furlanžčino. Ta nedostatek je najhujši in popolnoma odločilen za usodo narodne liovorice. Ze sedaj v obmejnih vaseh samo Se stari ljudje govorijo neko, sicer jako sprijeno slovensko narečje: mlajäi rod drži za svoj jezik furlanSčiuo. Človeka srce boli, videč kako se zdaj hitro potujčujejo. dočim so se čez ti.soč let lepo ohranili. 1 njimi slovenski narod kmalu izgubi okoli 13 ti.«oč du5.
Tudi Tarčentski Slovenci niso posebno bogati. Zeniljedelci so in njih zemlja je nekoliko rodovitnejša od rezijauske. Gore, nepravilno razvrščene iu ne visoke, so skoraj vse lepo obraščene. Mimo navadnih poljskih pridelkov rodi deželica tudi dobrega sadja — hruške, jabolku, čreSnje, kostanj, iu nekod izvrstno vino, ki spada k najboljšim furlanskim. Ljudje si pomagajo tudi s prodajo drv in sena, s pastirstvom in pa z začasno izselitvijo na delo v inostranske dežele.
Značaja so bolj trdega in bolj zaprtega, nego ostali beneški Slovenci. Radi vzkipijo, če jih kaj raz-draži. ali krvavi pretepi so redki med njimi. Precej so pobožni. Bistroumnosti nikakor ne pogrešajo, večinoma .so bolj nevedni in okorni nego ostali.
Tudi v njihovih krajih se dobijo vprav romantična mesta. Vasi so raztresene, male in redke. V prej8-njem času se jim je marsikaj očitalo glede snažnosti, a zdaj je mnogo bolje. Cest imajo malo, a te vodijo le v Furlanijo: z ostalimi Slovenci jih ne veže nobena, zato ne pridejo skoraj nič v dotiko z njimi. To je usodno za njih narodni obstanek.
Ti Slovenci nimajo lastne župnije, ampak samo podružnice, podvržene furlanskim župnijam Ahtno (Ahtimis), Njcme (Xiiiiisi. Fojda (Faedis), Centa (Tar-erntol. in dvngim boli iif/nntnim.
Pogled na gc rovje Mužci, k loči Tarčentsk« Slovence od Rezijanskih.
.Na levi: Ter v dolini rečice Ter.
Spodaj: Beneška Slovenka
|)ii domačem ognjišču.
Njivica v dolini Tera (občina Brdo).
Na desni: Beneška Slovenka na polju.
Viskorša (Monteaperto), največja vas Tarčentskih Slovencev, ki leži ob izviru rečice Karnahta med Terom in Nadižo.
Na levi: Vas Brdo v dolini Tera.
72
Slike k slovenskemu biografskemu leksikonu«
Koporc Srečko (* 1900), glasbenik.
Kopač Josip (* 1863), politik in organizator.
Koprivnik Janez (1849—1912), šolnik.
Pridobivanje sladkorja
Večino sladkorja pridobivajo iz sladkornega trsa, ki raste v gorkih pasovih naše zemlje in iz soka raznih dreves. Sladkorni trs razmnožujejo s potaknjenci in ena korenina živi do 30 let, iz nje pa zrastejo vsako leto do 6 m visoki trsi. ki jih porežejo, razsekajo in v stiskalnicah izstisnjejo iz njih rumenkast sok. Iz tega pridobivajo potem potom rafiniranja sladkor, stranska produkta pa sta še rum in sirup. Na sličen način pridobivajo sladkor ludi iz soka nekaterih vrst javorja, oreha in palm. Debla navrtajo, pred luknje nastavijo posodice in vanje se hitro nacurlja sok, iz katerega pridobivajo potem sladkor.
Žetev sladkornega trsa ponoči * traktorji v Floridi (Amcrik.iA
Sladkorni trs prevažajo v tovarne na Kubi (Amerika).
Na levi: Sladkorne javorje navrtajo in iz njih teče sok, iz katerega potem pridobivajo sladkor.
Zgoraj na desni: Rafinerija sladkornega trsa se  vrši   ponekod, zlasti v Indiji še na iiaj-primitivnejši način.
Na desni: Pogled v gozd sladkornega javorja, drevesni sok zbirajo in rafinirajo kar v gozdu.
BalcrotIsU  JugOSlOV. tisUarnC  v Efubltani — Vonaita posamexnlu sUk aovolten le a prlvoltenfem ureantitva