lH *' «L HochlSbl. k. k. Hofbibliothek, ~iJL Lm —¦---------------------— Wien fe St 28. „So5a" izhaja vsalc petek s in velja s poSto prejeraana all v Gorici na flora poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ -'.30 Cetvtt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilin in prav tako pri ,.po-ilanicah" se placuje za navadno iriatop-no vrsto: 8 kr. te se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ ,, „ 3 „ Za veLe crke po prostoru. V Gortci, 9. jtiiya 1880. Tecaj X Posamezne Stevilke se dobivajo pb 10 soldov v Oorici v tobakarnici v go-eposki tilici Wizo „tren kron". in na stareui.trgu.-V Trstu v tobakanii-ci „Vi» .lella rjuvrma 3''. lioi'Ui, naj s<> lilagovoljuo, poSiljajp ui «;iTiii&>vu ..SncV v, finrici v llfla'rijiinski tiskarni, ii.'uocuina pa opravnli(tvu,,So6e" • na Koranji v Sticsa-vi hiSi St. 253 II. nadstr. Rnkopisi se uc vrafajo; dppisi.naj se blagovoljno fraiikujejo. — Dcjalcem in drugim nupremoinim so naropnina zjjiia, akote oglase pri urcdniStvu, III-------TT~-- i'TT..... Vabilo na narocbo. StekoMn mesecem zafola se je narotba na „Sodoa zadrugo polovico leta. Zato uljudno va* limo gg. narocnike in prijatelje m§e, ki so na-rocnino le za ta (as pladali, ali ki na novo Me dobivati nas list, naj se oglasijo za to opravem dam. Ob enem pozivljamo tudi zamudnike, naj skoro poravnajo svoje zastanke, da homo mogli vrediti svoje gospodarstvo — ter zadostiti tudi mi svojim dolznostim. „8oca" stane: za pol leta 2 gl. 30 kr, za cetrt leta 1 gl. 20 kr. Narocnina naj se po najcenejU in prilei-nejSi poti poStnih nakaznie poSilja pod naslovom OPICAVNI&TVO „S0CE". DeMni zbor goriSki. 6, s e j a due 30. junija. (Dalje.) Za dr. Ton-kli-jetn govori poslanec Dot tori. On pravi, da je tudi on kot odsekov ud pristopil predlogu, da se iina za zdaj zabtevati samo to, da bode v naSih srednjih Solan bolje priskrbljeno za poducevanje narodnih je-zikov, in da bi se samo en predtnet predaval za di-jake italijanske naroduosti v italijanskem in za Slo-vence v slovenskem jeziku. On meni, da je ta zahte-va z ozirom na obstojefie razmere praktifina. Oo zdaj amo vsdej vefi zahtevali, pa nismo dosegli nifiesar. Poskusimo enkrat tako, tirjajmo malo; tema se vlada ne bo raogla ustavljati; slednjic pridemo vcndar do tega, da se spolnijo na§e pravicne 2elje in terjatve. Fag an el se ne strinja s temi nazori; on meni, da gre tu za izvrSitev postavno zagotovljenih pravic. da ni torej oportunstvo na pravem mestu. Ako bi dez\ zbor sprtjel odsekov predlog, narcdil bi velik korak nazaj — odmaknil bi se od dosedanjik ter-jatev, katere se ne samo naslanjajo. na postavo, am-pak izvirajo tudi iz Ijudstva, koje u2e dolgo iel. prosi in terja, naj bi se srednje Sole preuravnale na na-rodni podlagt. Govornik podpira in priporoca dr. T o n k I i-jev predlog, oziroma peticijo polit. dru^tva »Slogatt. LISTEK no?" Nesrecne vesti. Segavka „Morda se taka vezila ne prikrivajo vedno do rojstnega dne? „Bojim se, da s tern ne ugajamo Bogomilu. Na vse zadnje nas bo pa Se prav spoSteno zasinehoval If. „Kaj Sel Ravno zato hocemo mu napraviti ve-zilo, kteirega se spomni Se za mnogo let. Kar mil Marjeta podari, to~" Pagliaruzzi: Naj odgovorim samo gosp. dr Tonkli-ju, da sc u2e v praksi podufiuje ueimttina v 3. in 4. razredu ljudske Sole, da so Hi torej ufienci, kateri prestopijo iz teh Sol na srednje Sole, u2o pti-svojili zafietno znanje nemSfiiue. Ce bode za narodna jezika v srednjih Solali tako proskrbljeno, kakor pred-laga odsek, naucll se bode lahko vsakdo svojcga jezika tako, da bo popolnoma zadoSfieno dotiCnim po-trebam. •— Castiviedni dr. M a u r o v i c h je omenil, da bi se v didaktifinem oziru poduk zaviral, ako bi se en sam predmet predaval v narodnem jeziku, vsi dtugi pa v ncmSfiini. Jaz no razumem, zakaj. Sicer pa naj opazim, da so v Ljubljani na ufiiteljiSCi u^s uvfidli naredbo, da se veronauk podufiuje po sloven-sko, za druge predmete pa da je ostal, nemSki kot ufini jezik. Odsekov predlog ima isto namero; dr. Tonklijev predlog pa sega predale^, in Sega tudi vis. zbor spicjinc, tezko da ga odobri in izvdde vlada. Ker se nihfie vcfi ne oglasi za besedo, govo r zadnji poroCevalec dr. Deperis: Pravni odsuk i-mcl je razpravljati konkreteu predlog, to je predlog, ki ga je podalo polit. dtuStvo „SlogaH, in koji mcii na to, da se uravnajo ali popolnoma pruosnujejo se* danje naSe srednje Sole, namreO ediua naSa gitn-nazija in ediua realka. Ta predlog lie hofie samo, da se izvrSi fil. XIX. drz. osn. postav, ampak on na-mcrava tudi odpraviti sedauje neinSke srednje Sole. To pa, menim, nam uikakor nc kazi\ kajti nikdo ne bo hotel trditi, da so nam nemSke Sole v Skodo, ali v kvar naSej miadini. Vsi pripoztiavamo, da nam je nemSfiiua potrebaa v praktifinem 2ivenji. „Slogina predlog namerava v prvi vrsti. odpravitt se-danje sreduje Sole, pa ne nasvetuje,> da.se iwaio u-stanov^i nove Sole. Le.tedaj, akoj bi.se, ustanovile novc srednje Sole, italijanske za Italijane, in. slovftnske za Slovence,, izvrSil bi se 61. XIX., ne da.bji se on enem Skoda naredila de2eli. A BSl»ogatt ni .tega.nik-dar predlagala, In za to se tudi odsek ui petal s tern vpraSanjera. .: , .. Vendar pa je odsek naglaSal pravice, ki gredb narodnostima naSe de2ele po onienjenem el. XIX. za-stran podufievanja v narodnih jezikih. A ker je menil, da se ne dajb tako naglo popolnoma izvfisti, zdelose mu je potrebho priporofiati, - da ae vsaj zacne bolje skrbeti za razvoj znanja narodnih jezikov v naSih sred-nih Solali, bodi s tem, da se uvrstita med obligatne predmete, bodi da se jitna odka2e poveL.urnateden, bodi slednjid da se tudi kak drug predmet predava v narodnem jeziku. En predgovornik je povdarjal, koliko si je u2e flTo-kaj ne—ga mora oveseliti? Upajmo to!" BLe ne bodi mi preved bojazljiva, ljuba sestri-fiinaiKako pa kaj napreduje nacelna slika?" „Skbro je dokoncanal" Marjeta .segnivSi v pis-marnico poda bratrancu zavit list reko5: nLe poglej! Skoro dokoncana; le desmo oko Se nekoliko, pa ne-znatno, Skill in desna nosnica no5e obstati na odme> ltjem kraji.w „No, no! Bo u2el Pri mojiveri—zadela si me!. Celo je sicer in natura viSje, nos 2lahtneji, oko —B Gospodine Leon stopi pred zrcalom ob5adujo5 svojo krepko (?; postavo in glav,o '^onoshonaz&j nafc-ne. Kar se obrne. „Psti CujI Ali setfe bll^a. soprog, Ttfoj Bogomil? Bog ne daj, da naji stakne zopet sku- flHitro be2i ? Tvojo stanicol Le hitro H Da hitrost nij carobija, dokale Lieoh rudetStflasi. Ko penja zgine skrivSi zavitek pod SkriciL # Marjeta pazno posluSa, kdo pa6 pride. Stfali lic-na lica malo zarudi in lehka jutrajna obleka poviSuje Se kraSoto obraza in telesa. .Vrata se bdpvo in stari slu^benik Jd2e vstopivSi pbda svojej gospodihi ;Lasni-ke,_:BHvala Bogu, da;nij ^riSel Bbgomiii Kaj bi bit rekell" S temi besedami se oddahne ter sede kokriUi Marjeta je zarocena u2e dVe leti in ravno pre-tekli ihesec doverSila svoje dyajseto leto. Moabvka ima pod malo zakrivljeliim nbscem nstnici^ kar rojeni * pofjabyanj^ Jdirno swehljanje njasni earn^ro obra- naS dezelni zbor prizadeval, da bi se v tej zadevi spolnile naSe pravicne terjatve. Jaz pa moram ob-zalovaje opaziti, da je dezelni zastop zares vse zile napeujal v to svrho, da je bilo pa vse njegovo pri-zadevanje zastonj iu da ni priSel mcnda tudi zdaj ie pravi trenotek v dosego vsega, kar nam gre. A kadar pride eas zato, bocemo tudi mi zopet razodeti svoje postavno opravicene zahteve. Odsekov predlog je samo predlog zasedanji moment, prehoden, dado* sezemo naglo nekako zboljSanje. S tern pa ne od-stopi niti odsek niti ne odstopim jaz od tega, kar smo do zdaj vedno zagovarjali, dajenamrefc pravicuo IJS primeroo, diT se tudi glede naSih srednjih Sol iz-vedejo dolocbe cl XIX. naSe ustave. Opiiaje se m vie to priporocam, naj MagovoM visoki zbor sprcjeti <»dsekov prediog. Ko se glasuje, obvelja dr. Tonkli-jev predlog t T^ino gluaov; Povle pa odstopi od svojega. Poslanec Gasser predlaga v imenu deielnega odbora nairt postave zastran razvrSceuja nekaterih skladovnih cest. I, Izrekati se za skladovni cesti: a. nadaljevanje ceste kraj Idryce od sv. Lucije Bkozi Modrejce in Kozari^Ce do drlavne ceste ; b. cestu drzeca od Divace naravoost v Lokev. II. IzbriSejo se iz vrste skladovnih cest: ft. cestna crta drzeca od sv. Lucije na desaem brega Soee do erarske ceste ,pri Platarju*; b. cesta od Stvrij skozi Kazlje in Avber do skla-dovne ceste Kobdil-ObCiua; c. kos ceste od Divace skozi Lezcee do skladov-ne ceste Skoflje-Naklo Lokev. Porocevalec dr. Abram. — Sprejme se nairt postave zastran razdelitve oocinskih zemljiSS § 1 o-vrenskihv biljauski zupauiji. Porocevalec Gasser. — Po predlogu de&lnega odbora ustanovi zbor stipendij 400 gl. za sposobnega rezlarja in atrugarja, bivajoCega v dezeli, kateri bi se hotel Y ziniskem tecaji 1880—81 deleziti poduka v rezlarstvu in strugarstvu v tehnologicnem muzeji na Dunaji, ter popolooma izobraziti se v svojem roko-delstvu. Dalje ustanovi zbor drug Stipendij 300 gld. za pletenicarja, tukajSnjega dezelana, kateri bi hotel o-biskati posebni tecaj za izdelovanje koSev, jerbasev ltd. in za obdelovanje bek, ki se zacne v ziniskem polletji 1880—81 v teknologienem muzeji na Dunaji. Dezelnemu odbora je naroceno, da razpiSe in podeli oba Stipendija in da se vpiSe kot podporni ud omenjeuega muzeja. Odborov porocevalec dr. Deperis. — Namest-niStveni dopis od 13. junija t. 1. Stv. 8241 zastran uravnave Soee izroci sepravoemu odsekuznarocilom, da stavi svoje predloge Se v tej sesiji. Porocevalec de2. odbora Gasser. — Potrdi se stroSek 1961 gl. 61 kr. za nekatera dela, dovrSena v letih 1879 in 1880 y bolniSnici milosrenih bratov v Gorici in dovoli se, da sme del. odbor potrositi se 13.000 gld. iz glavnega zaioga za nboge vnamen, da se zvikSa in razSiri bolniSnicno poslqpje, da bo mo-goce prihraniti ˇ njem vse domace blazne; predno se delo zacne, naj bo pa vsakakor zdravniSka komisija pregledala doticni projekt ter oddala svoje menenje o njem. Tudi se dovoli znesek 258 gold. 42 kr., da se prelozi svinjak in napravi mrtvaSnica v isti bolniSnici. zee, ako pogleda sliko preljubega Bogomila na steni oknu nasproti. Tudi sedaj se Marjeta nanj ozre in ka*a vesela cutila mime tihe srece, ktero ljubav, ta nebeSki dar, daje, topijo sree mladi zarocenki! V roci ima volnato reC, tudi vezilo za rojstni dan! Yrata, skozi koja bil je zginil Leon, opro se znova in rudecelasa glava se vidi. 8Marjeta! Ali ni bil tu Bogomilr* »Ne!" „Ali si popraSala zastran zakonske razlo&tve ?" BKaj res ne odjenja§ ?" „Eaj pa Se! Eer sem pa v konverzaCnem slovarji zastouj iskal pod Brazporo6itvaB pod „zenitva* in „za-kon8tvo* —• Se celo odstavke nmQ&« in ^zena* sem precital.—• „Jaz ne morem veC sliSati o tern l" nI no! To lehko govori vsakdo! Tedaj, komu ostane premozenje, ki prinese zena: u j e m u ali n j e j ?" »Njej!K—Kako tiho, kako kesno odgovarja Marjeta tem uprasaujem. — „Pobarala sem svaka Srecko Farna ptsmeno in mu ostro velevala moldati. Eakor ve§, uCil se je uze eno leto pravoslovja; toraj gotovo ve, kako in kaj. On mi pise: doprinesena dota zene ostane njej!" ,Hvala Tebi,zIatadus"ica!B—Pri teh besedah se prav iz serca nasmeje.—„Ta mo2 je prava pokora, ki svojo mlado zeno kruto pesti, dobre besede pa ne —-* Zopet zadone moski koraki na mostovzi. Tako hitro se bli2ajo sobi, da Marjeta le komaj skrije vezilo med perilom v pletenici, ko jej ob enem ljabi obrazec silnega osupa crez in 6rez zarudi, kder usto-pita Bogomil in Srecko. Leona pa dolge noge brzo Ko blisk odnesd v pritiCno sobo. (Dalje prih.) Racunski sklepi za ieti 1878 in 1879 dezeluega in Stipendijskega zaioga (porocevalca dr. Tonkli in Povse) se potrdijo brez ugovora. Euako se odobre tudi proracuni za I. 1SS0 in 1SS1 dezelno-obciuske-ga in zeinijiScno-odvezucga zaioga (pjiotevalec dr. Tonkli). Za zadnje otnenjera zalog se bo tirjala za obe leti doklada po 9% vseh driavuih neposreduih davkov. ProraCuna dezelne glnhoneniice goriSko-isterske za 1. 1880 in 1881, okojih poroca dr. Tonkli, po-trdita se tudi brez ugovora po predlogih finanCnega odseka. Sied^ poro6jla petkijskega odseka. I Dr. Manrovich porofa o pro§ujah 23 aeitelj- l skih pripravnikov na koperskem uiiteljiSei v dosego podpor iz dvzelnega zaioga. Zbor o d b i j e v&e, :u aicer z oziront na to, da koii^a 14 prosivcev, ietito- I l^tiikov, prav f kratk* m svoje itudije, da dobivajo i skoro vsi po 100—150 gld. driavne podpore, da je I dezela uze obilo priskrbijena z ucitelji, da ne kaze ! dalje spodbujati mladine v mtuien, da se posveti u- [ citeljstvu: in da niso na§e rrnance take, da bi mogli §e kaj vec potrositi za uceco se mladino, uego se je uze v podporo dtjakov odlocilo. Po predlogu istega porocevalca dovoli zbor di-jakoma na vinorejski in sadjerejski Soli v Klosteraeu-burgu Alojziju Baselli-ju in Joaipu Rubbia vsakemti 60 gl. podpore za 1. 18S0 — cdbije pa proSnjo mest-nega tajnika Karola Favetti-ja, za podelitev Stipcit-dija njegovemu sinu Alojziju, da zamore obidkovatt isto Solo. ' Porocevalec Benardelli. Odboru za morsko kopelj v Gradu dovoli zbor 400 gl. podpore. Poslanec Pagliarnzzi poroca o proSnjt kato-liSko-politiske eitaluice v Gepovanu za prenaredbo postave o svobodni 2enitvi v tem zmislu, da bi imele obcine oblast odrekati sv. zakon takim Ijodein, ki so brez premozenja iu gotovega zasluzka — ter predlaga, • naj zbor prestopi o tej proSnji ua dnevni red. j Poslanec F a g a n e 1 razlaga v daljSem govoru I neugodne nasledke svobodne zenitve in s predlogom, | naj zbor uarocl dezelnemti odJoru, da sestavi in od-j poSlje vis. vladi proSnjo, da ona predlozi diiavnemu I zboru prej ko mogoce nacrt postave, vsied katere bi moral slehcrni, ki sluzi zvunaj domafiega kraja, pla-Cevati letni donesek 5% zasluzka v domaco obfiinsko | denarnico. i Poslanca Jonko in Eocjancic po dpi rata ta I predlog. Predsednik pa omeni, da je ta predlog cisto I samostalen in v nobeni zvezi s predmetom dnevnega reda, da se torej ne more o njem glasovati. Na to obvelja odsekov predlog z veein© glasov. I Porocevalec Eovadie. — Vpokojenemu ucitelju bivSe c. k. normalke v Gorici se dovoli 100 gl. podpore za 1. 1880. ProSnja podpornega odbora slovanskih vseudi-ltSfinikov v Gradci za denarno pomod se zavrne. Eatarini vdovi ranjeega Valentina Planiscig-a, dezelnega sluzabnika. dovoli se 25 gl. podpore za 1. 1880. ProSnja podpornega druStva za bolne visoko-Solce na Dunaji za denarno pomo€ se zavrne. PoroCevalec grof Strassoldo. — Cestnemu odboru cervinjanskemu se dovoli 133$ gold, podpore, da dozene s tem zneskom cestno delo med Pradicijo-lom in Treponti. Nadaljevanje ceste Visco Strassoldo do italijan-ske meje proti Castions-u delle Mura izbriSe se iz Stevila skladovnih cest. Obcinama Ruda in. Villesse se dovoli obrok 2 let, da povraeti 4000 gld., ki so se jima posodiii iz dezelnega zaioga za popravo jezov na desnem bregu Soce. Obrtnijski Soli v Marijanu odkafe zbor 500 gl. podpore in sicer 250 gl za I. 1880, in enaki znesek za 1. 1881. 0 proSnji, da naj se sprejme cesta od MoSe skozi Vipolze, Eozano in Biljano do skladovne ceste nad Dobrovem v vrsto skladovnih cest prestopi zbor na dnevni red. j Porocevalec Fag a nel. ProSnja AndrejaBatie-a, dijaka na zivinozdravilski Soli na Duaaji, za podporo | se zavrne. I Juliji vdovi Ivana Badalig iz Oseka dovoli zbor ; zaradi izrednih rodbinskih nesree" 50 gl. podpore. ProSnja lokavSke ob5ine, da se odpusti dol-ot-liSki obCini znameniti znesek komisijskih stroSkov v zemljiscno-odveznih zadevah, odstopi se defelnemu odboru za nadaljno ravnavo. , ! ProSnja podpornega druStva modroslovcev na dunajski univerzi za podporo se zavrne. ProSnja vodstva malega semeniSea v Gorici, da se podar6 zalogu WerdenberSkih stipendijev oskrb-niStveni stroSki, odstepi se de&Inemu odboru z na-roeilom, da naznani prosivcu ugodno reSitev vsled do-tiinega zborovega sklepa, sprejetega v seji 30. junija t.l. Eer je koncati dnevni red, sklene predsednik sejo ob 9. uri zvefier. 7, in zadnja seja dne 1. julija. Zacetek ob 3. uri popold.—NavzoCni so vsi poslanci razun Nj. E. barona Pretis-a.-—rPooblasti se dezelni odborT da potrdi zapisnika 6, in sedanje Beje.— j Poslanec dr. A bram priporoca v imeriu dezel- J nega lidbora, naj zBor sprejme sledece predloge: J I. Dezelni zbor se zahvaljuje Njegoverau Veli- I fanstru, presv. cesarju za visokoduSno pomofi, ki jo je najinilostljivejSe blagovolil podeliti dezeli v novejih j hudih stisktvh bodi s privatnimi darovi, bodi s posta-I vodajnimi naredbami. I 2. Dalje javlja zbor svoje hvalezno priznanje vi- | soki vladi in visokima drzavnima zbornicama za skrb-I no podporo in Nj. E. gosp. namestniku b.i!)nu Pre-tis-u za energicno in jako uspeSno inicijativo, ki so I jo odraenili v poraoc osiromaSeniin prebivalcem, inodro j izbravsi v ta nameit primerne pripomofike. j 3. Deileluemu odboru je nan Jeno, da sporofii na I dosiojen nafiin to slovesno objavo. [ 4. Potrdi se garancija dezelnega zaioga za pred- place, podeljene iz drz. zaioga za nakup semeiia v zmislu dr2. postav od 3. decembra 1879 in 8. iebrua-rija 1880. Zbor potrdi ednoduSno te predloge. Poslanec Jonko bere sledeco interpclacijo do vis. vlade: Nobeua drzavna cesta v naSi grofiji, pa tudi niu-lo katera v eeli Avstriji ue prizaileva javuetnu pro-metu toliko tezav in uevaruosti, kolikorjih prizadeva :»aSa drzavna cesta v soSki dolini, zlasti pa med Ko-baridqm in Zago. Tu imamo skoro celo uro dolge, striue, uevariie klance, na katerih se je zgodilo uze mnogo nt rec iu brezstevilo Skod vsake vrste.— BovSki okraj je nedvomno najubozuejSi v celi deMi, a Se to malo, kar ima pridelka od svoje zivi-noreje, zamore le s tezavo spravljati na trg; cesar pa potrebuje za zivljeuje: zito, kolonijale, vino itd.— to mora zopet z velikimi stroSki in nadlezjiostimi privazati iz Gorice ali Trsta na dom. Po tem takem pospeSuje nesrecno izpeljana drzavna cesta draginjo razuega blaga v uze tako siromaSuem bovSkem okraji in dosledno muozl sploSuo revScino. Da so strmine na soSki drzaviii cesti velika zavira splosnemu pro-metu, kolikor ga je med KoroSko in Gorico, du so ton*j v svojih nasledkih Skodljive tudi dezeli in dr-zavnemu erarju, tega iiam tukaj ui treba dokazavati. Omenimo naj le, da je prelozba ceste med Kobaridoiu in Zago zaradi varuosti lastnine in zivljenja — tedaj iz obenih policijskih ozirov nenbhodno potivbna— in da ima bovSki okraj gotovo tako dobro kakoi vsak drugi okraj pravico zahtevati od vis. vlade, da spol-mije v tem oziru svojo dolznost, Z ozirom na vse I to in glede da je preuravnava erarske ceste po soSki j dolini tem potrebnejSa, od kar je po Soci splavala nada, da dobimo kedaj obOe zazeljuno predelsko zc-j lcznico; glede da morajo biti nacrti zastran preurav-| nave ceste uad Kobaridom uze davuo dogotovljeni, I ker je bilo leta 1858 delo uze izroceuo neke-mu podvzetniku in izdelavanje tudi uze zaceto, leta 1859 pa kar naenkrat preuehauo; glede na vse to stavimo pndpisani' poslanci po gosp. predseduiku spoS-I tljivo vprasanje do gosp. viaduega zastopnika: Ali misli visoka vlada kmalo, cesar je potreba, preskrbeti, da se izpelje uze davuo projektirana pre-Mba erarske ceste med Eobaridom ib Zago, in da se tako v okom pride mnogim uevarnostim, katere pretijo na tej cesti lastnini in iivljeuju? Eer se ima danes skleniti dezclno zborovanje, prifakujemo, da nam naznaui visoka vlada svoj odgo-vor po dezeiuem odboru. Matija Jonko, Gasser, Di% Tonkli, Fagauel, Eocjanfiic, Mabor^iC, PovSe, Kova6i6. Gosp. vladni zastopnik pravi, da hoce to interpelacijo izroSiti vis. vladi.— Poslanec Fag an el ponavlja svoj predlog, ki ga je sprozii v 5. seji, da bi nararec vlada predlozila I drzavnemu zboru nacrt postave, po kateri bi moral I vsak, kdor sluzi zvunaj obcine ali na tujem, placevati v denarnico domace obcine svojemu zaslu2ku primer- i no davScino. Eer se ima uze danes konCati zborovanje 2eli F., naj bi se ta predlog obravnaval kot nujni predlog. A zbor ne pritrdi tema. (Pozoeje je poslanec Fagauel odstopil od tega predloga.) Porocevalec Ma horde.—0 proSuji fupanstev anhovskega in feojSCanskega in mnogih posestnikov do-tiCnih zupanij za podelitev podpore iz dez. zaioga, da se popravi in deloina prelozi cesta dr^eca od Vrhovlja v Brdih skozi Zapotok do Marija-Celja na Kanaiskem, prestopi zbor na dnevni red. Obcini podgrajski v nakelski. zupaniji ua Erasu dovoli se 300 gl. podpore za novi most cez potok SuSic. 0 proSnji renSke obcine za posojilo 1000 gl. iz deL. zaioga, da poplaca stroSke za dognano razde-litev obfi. zemljiSd, prestopi zbor na dnevni red.— Porocevalec grof Strassoldo. —Cesta od Me- dane po Prevalu do MoSe uvrsti se med skladovne. J PoroSevalec Ma h o r c ie. —Zbor dovoli sledeCe podpore: Cestnemu odboru cerkljanskemu 1000 gl. za novo cesto od Zelina do kranjske meje proti | Idriji;—cestnemu odboru tolminskemu 1000 gld. za i cesto v kobariSkem Eotu od Roba skozi Ered, Sedlo, I Breginj do Logev, 1000 gl. pa za prelozbo ceste med j sv. Locijo in EozariScem. Po predlogu poslanca P agli a r uz z i-ja dovoli (Dalje v prilogi.) vega vstvariti, pac pa potrebujemo, da ze obstojefie dobro prebavljamo in pretresujemo. Da pa list ze ob svojem porodu ne jame kirati, treba je, da se zdru-zimo ter mu Se za casa priskerbimo obilne duSne in gmotne hrane. . I Skerbimo pa tudi za naSe nastopnike, da bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti. . Naj bi list naSel milostljivih sodnikov. C. Uciteljske konferince. Za tekoce S, leto so dolofiene krajne uciteljske konferencc, in sicer v okraji GoriSke okolice: 28. junija v Kojskem, 1. juli.fa v AjdovSfiini, 8. julija na Gorenjeiupolji, 20. julija v Gergarji in 5. avgusta v RenSak; v Sezanskem okraji: 26, julija v Nabrezini in 30. julija v Tomaji. Nesreda. Neki Cadrezan je te dni na potu od Tolmina proti Polubinu zadremal na vozu, doii padel iu se tako hudo poSkodoval, da je tri dni potent umeri zapustivSi vdovo iu fivetero nepreskrbljeuih otrok. Verlej uraetnici! — Wedovatelj „So6eK pre- | jel je te dni jako lep in ljub dar: oprsno podobo i nekdanje dule naSega lista, slavoega buditelja go-riSkib Slovencev; dra. Lavrifia." Podoba, s krayo- | nom slikaua, predstavlja drazega rajucega v naravnej j velikosti tako zivo in zveato, dabi je ne mogla bolje ' predstavljatt nobena fotografija. Uie marsikdo, vi-devSi spreiepo, jako fino izdelano podobo, mislil je zares, da je fotografija ali jeklorcz. A v istini je delo nje&iih, jako spretnib rok tukaj — posebno raej viSo gospodo — uze dobro znaue gospe Avguste Santelj-eve, rojene Gracanke, zdaj soproge gospoda gimnazijskega profesoija A. Santelj-a v Gorici. Za-nimivo podobo prav radi pokaiemo vsakemu, ki bijo 2elcl videti.— Sicer pa smo videli v atelieiji verle umetnice Se mnogo drugih prav lepih podob, slikanih z oljna-timi barvami in s krayonom—zlasti pa dobro zadetih portretov, katcri dokazujejo ne samo dobro .solo, ant* paktudipravi genij in umetniSko vnctost, Naj blagovoljno sprejme blaga gospa iskreno zahvalo naSega vrednika za preljubi dar, a ob enem tudi prav odkritosrfino eestitanje k vrlemu ua-predwvanju, koje svedocijo posebno njene slike noveje dobe!-~ E. KI. Samomor. V torek zvefier so uaSli obcSenega v svojem stanovanji prcmoznega kmeta Jozcfa Ma-driz-a pod Turtiom (goriSkem predmestji sv. Eoka). Pravijo da jc nesrefineza uze dve leti hudo mufiila neka bokzen; to in pa velike nevSeeuosti v rodbini pritiral<» so ga do obupa. M. je oce one lahkosHve Auo M,, katuro je laui tnaja meseca v Trstu iiaradi Iju-bosumnosti usmrtil lastni ljubimec Henrik Brancovie. Stekei pes uklal je v nedeljo 4. t. m. v me-stu dva druga psa in, kar je Se *mje, enega deftka. Ko so ujeli nevarnega psa, pouudili so mu mesa in vode, misli, da j« morda z>jen ali lafen. A uicesar ni maral taktiiti. Ko ga je zvedenee preiskal, spoznal je koj, da je stekel. Na to je dalo mestno zupanstvo nemudoma razglasiti, da se morajo pst zapfcti ali pa I na vrfiici voditi, drugace se postreljajo. Vsled tega ni videti te dni psov po mestnih idicah in filovek se I lahko varno vscde v kavarni ali gostilni, ue da bi bil vsak trenutek povohan ali Se kaj hujega. — Dasi je treba plafievuti od vsacega psa 4 gl. na leto mest- j ne davLcme, je veudar §e prevefi teh nepotrebnih va-rubov in lizuuov po mestu; zato bi morda ne bilo od vec\ ako bi se ta davek §e za par ranjzev povikSal. Komur ostaja liveza za pse, ta u^e lahko placa. — Pred porotniki v Vidmu bo dne 13. t. m. obravnava proti tistemti Ozwaldu Jos. Tonello-u, ki je due 14. septembra lanskega leta v Gorici na Trav-nfku ttsturttl Grgarca Josipa Doljak-a, slulabuika gospoda dvornega svetovaica barona Rechbacha, in po-tem pobegntl Sez mejo. — Sodniji bo predsedoval sretovalec bene§ke uadsodnije vitez de Billi, kot za- j tofnik bo posloval naCelnik driavnega pravdni§tva vi- j tez Jederic, zagovarjal pa bo zato^eaca uradoma za to imenovani dr. Eruest d' Agostini. Mnogo prifi je pozvanih iz Gorice k obravnavi. Solska davScina od zapuSdin. Postava, ki jo je na§ dez. zbor sklenil v pretekli sesiji v namen, da se names to dosedanjega doneska za normalne Sole, uvLde Solska dav§Cina od zapuSCin, glasi se tako-le: § 1. 01 vsake zapuSCine v Moji poknezeni gro- fiji GoriSki iu GradiSki, Ce presega disti znesek 300 gldM ima se pobirati Solski donesek kakor postavno voiilo. — § 2. Ce ne presega Cista zapu§6ina 1000 gld., odlocena je od nje Solska davSema enega goldi- narja. — § 3. Kedar presega Cista zapuScina 1000 gld., tedaj se ima placevati Solska davSCina od fiiste zapuSSine po teh le odatotkih: nad 1000 gl. vStevtto 5000 gl. od vsacihsto 20 k. „ 5000 „ „ 10.000 n „ „ , 25 , n 10.000 . , 20.000 fl „ B „ 30 ,; M 20.000 „ „ 30.000 „ , „ „ 35 8 , 30.000 9.: . -.- , .s „ ¦„ 40 B Ce zapustnik neraa po svoji smrti vpr&vieenega dediCa in tudi ne zakonske JJene, tedaj se povikSa po zgornjej tarifi odmerjena Solska davSfiina za 50 od- Stotkov. M zneske pod too gld. se ima steer ozir je* raati pri dolo5anji tarifnega stavka, ne pa pri dolo- I fianji odrajtvil. —- §. 4. Vrednost nepremakljivega premozenja, lezefcega zvnnaj poknezene grotije„Gori-Ske in GradiSke, kakor tudi dolgovi, kateii so izkljufi-Ijivo na takem nepremakljivem premozenji, da se za-radi njih ne more segati po drngi zapusBini, ne jem-Ijejo se v rafiun pri ugotovljanji 6i§te zapuSfiine. — § 5. Volila in druge zapuSSine Solara, kateriin se je ta Solska davacina odnienila, imajo se vracuniti pri I nje odnierjanji. — §. 6. Ta Solski donesek doloia na raCuii penzijskega zaloga tista gosposka, katera jepo obstojecili postavali poklicana dolofiati pristojbine od zapuS6in v prid drzavuega denarstva, in imajo ga ti-sti, katerim je naloien, v tridesetih dneh po vrofie-nem pla&lnem nalogu placevati pristojnim davkarijam. ~- § 7. Dohodek te Sobke davSCine je odmenjen vea in se bo odrajtaval penzijski denarnici za u&klje ob- I cin ljudskih Sol poknezene grottje GoriSke in Gra- I diSke (§. 82. dez. post 10. marcija 1870 Stv. 18,)— §. 8. Letai denamiaru ostanki se imajo kapitalizovati, da se ustauovl zalog, katera obresti bodo zadostovale v zalozbo ouih zneskov, ki su bodo vsako leto potre-bovali m nakaze v zmislu poprej omen j enega fictrte-ga oddelka define postave od 10. marcija 1810 Stv. I 18. — §. 9. Kedar bo zalog po namenu prejSnjega paragrafa dopolnjen, doloci se s posebno postavo, ka-ko in po kaki men se bodo za solske namene rabili dobodki, ki se bodo potein vsled te postave stekali v denarnico. — §. 10. Dvorni dekret od 1. decembra 1788 St. 926, zadevajofi pobiranje doneskov iz za-puS5in v korist zaloga za normalne Sole, pa tudi vsi poznejSi dotifini zaukazi tin dolocbe izgube ; tej de-^eii veljavo. —- §. 11. Ta postava zadobi precej mo6 in se ima obracati na vse zapuSCinske obravuave, ka-tere se uvedd po tistem dnevu, ko se objavi. — §. 12. Mojim miiustrom za bogocastje in poduk, za tt-i nance in pravosodje je zavkazano, da to postavo | izvrSijo. Slovansko podporno delalsko drufetvo v Trstu je imelo nunolo nedeljo v dvorani pri zelenem hribu obeni zbor, ki je bil obilo obiskau, vdeMilo se ga je nad 150 udov. Na dnevnem redu je bilo predruga^enje nekterih tofik druStvenih pravil, in vo-litev odbora, kcr ni bilo pri zadnjem obCuem zboru J izvoljenih dovolj odbornikov. Predrugacenje nekterih j took druStvenih pravil se je spretuo razpravljalo; pred volitvijo pa se je unela burna debatu, ker je peScica sebi6iic2cv u2c mesuc dni na to delala in agitirala, da bi ovrgla ptve volitve in svojo nezmo^nost uaku-rulicue stole postavila, kar »e jej pa mkakor ni mo- j glo posreciti, ker je njih stranka v vclikej manjSiui. Delalsko druStvo napreduje dobro. K zboru so priSU naj iuteligentneji gospodje naSega naroda, posebno so dobro govorili gg. Nabergoj, Poli6 in dr. Mandic. Pri volitvi je bilo oddauih 144 listkov, mej tetni je bilo 5 neveljavnih, izvoljeni so bili v odbor: F. Gabrijan tajnikom z 97 glasovi; odborniki so dobili: Nabergoj 132, V. Dolenec 130, dr.„ Maudifi 127, ^ivie 126, Schinid 120, Polid 97 iu Zitko 86 glasov. Za namest-nike pa so izvoljeni: Hajn z 124. Skabar z 98, Ko-cijanciL z 96, Ktemenc z 95, Padar z 95 in Jerinaz 94 glasovi. Pregiedovalci raLunov pa so: Rihtik, Sa-du iu Katalan. Zdaj je dopolnjen odbor. Osobe, ki so v odboru, nam so porok, da bo „delalsko druStvo" Castno izvrSevalo svoj namen, ter zbiralo slovanske delalce pod narodni prapor, da jim z^lovefianstvom in bratovsko pomoCjo olajSa teSki stan, materijalno in duSevno zboljSa razmere, katere so bile doslej pomilovanja vredne. „Edinost.K StraSna nevihtaje razsajala preteklo nedeljo po noci v Ljubljani iu diugod po Kranjskem. Zraven druge velike skode, ki jo je prizadela na poljih in zlasti sadnemu drevju, vnela je tudi nekatere pozare. Najhuja nesreca je zadelavas Kanmik priVrkniki, kder se je pred polnocjo vnel ogenj v nekem sked-nji in se tako naglo razSiril po vasi, da je bila v dveb urah vsa vas v plameuu. Pogorelo je 37 hi§ z vsemi drugimi poslopji in cerkev sv. Korjana. Kjer je stala dan poprej vas s tolikimi poslopji, ostalo je samo podrto, osmojeno zidovjein 244 siromaSnih pre-bivalcev nema ne stanovanja, ne zlveza, ue obleke. Tudi nekoliko preSicev in telet je pogorelo. Kolika I je revSCina, ni mogoce povedati. Zato se obra^a pre* I cast gosp. Ignacij Podobnik, iupnik v Preserji, ! do inilosrcnih ljudi, naj bi z denarjem, ^ivezem alt obleko v pomoC prihiteli nesrcSnim pogorelcem. Slovenski strah v tr^aSkem de^elnem zboru. Preteklo sredo je razpravljal trzaSki dezelni zbor predlog de2. odbora, po katerem naj bi se u-vedla v mestni Statut malenkostna prememba gted6 rekurzov zoper kazni, ki jik nalaga magistrat v iaro-Cenem podrofiji. Po odborovem predlogu bi se spre-jela y Statut jasna doloSba, da taki rekurzi ne gredo v razsodbo mestni delegaciji. tPoslanec Wittmann je ugovarjai temu predlogu, CeS, da je nepotreben. Nabergoj pa je predlagal, naj se sprejme §e jasaeja doloaba: da se imajo rekurzi tzoper magistrat poda-jati c. k. nameBtniStvu. — Ta predlog ni ob.veyal. — Pri tretjem branji spro^i poslanec Wittmann predlog, naj se glasuje iraenoma in ta predlog se sprejme. Ko se ber6 iraeua, glasuje poBlanec Gorjup s!o- vensko n e; na to nastane mrmranje na ga\eriji; za njim glasuje poslanec Nabergoj, kojise je bil uze poprej, ko je bil poklican, oglasil Btuk aj«, Se glas-neje ne; in koj se razburi nevolja v dvorani in na galeriji, V sploSni zmeSnjavi ustane poslanec Artelli ter klice na po«ho6 de2. glavarja, naj nikar ne dopu-SCa, da se v trzaSkem zboru, kojega poslovni jezik je < italijauski, govori slovenski. — T)ei. glavar posvari slov. poslauca. Ko se drugid berd imena, glasuje Gorjup'zo-_ pet ne. A zdajci nastane straSansYi Iirupvzbornici, upitje, sikanje in na galeriji za<5n6 tudi prav poba-linsko 2vi%ati. In zopet se vzdigne poslanec Artelli rekofi, da je postopanje poslancev Gorjupa in Nabergoj a preroiSljeno provokatorifino. Ko se pole^e nevihta, pozovejo se tretjic" po-slanci po Imenu ia Bneverjetno, pa resnidno", pravi tetka Triesterica, ponov6 se Se huje poprejSnji pd-zori. Predsednik ne more vefi narediti miru j Mi* ganje, sikanje, upitje in ropotanje vskipelo je do vr-hunca. Poslanec Nabergoj poudarja z mogofinim glasom, da ima kot poslanec pravico, dele&ti se raz* prav in glasovati v svojem mater iu em je/,iku; na to mn odgovarjajo, da je v Trstu, za mesto in okolico, en hiim jezik poslovni jezik delelnega zbora, in ta da je italijauski; on pa da je drazljivec (provocatore); Nabergoj pa odvraca, da so drailjivi oni, ki hofiajo zabrauiti njemu in njegovim tovarSem rabo materin-SLiae. Slednjifi ustane zopet jposlanec Artel I i in zapusti protestovaje zboniico, veLina poslancev jo udarl za njim; na galeriji pa se sliSijo mej nepr nadomestuje popolnonia vaaki kvas. Ne pokvari ae nikdar in »» to-1 roj lahko ohrani; vsaka pekovina dobi ponjcm brze ka-kor po najboljsem kvas;i fineji in tisteji okus, posiane krajSi in ranleji, teato so nagleje in enalcomernpj.se vzdiguje in ao nikdar ne poleze; pri tern se pa pribra-ntyo obela in jajca; pa tudi na dasu se priatedi, ker ni treba cakati, da setesto vzdigne, seprikrofih ne — in kar veliko velja, da ne napenja. — V paketih po 5, 2u in 50 kr. Svari so pred nie vreduim ponarejenim blagom. ' pfT* Prodajalei dobe primeren nameeek. *1 Mlatilnicc »a Stiftc in na stebre, z napravo za slamo strcsati, z iTMom in snazllnim apanitoro, na lesenih nogah, siccr pa iz ftleza, z najnovejsimi poptavami, se dobodo dob or kup. Tudi iiiiamo trieie (tiicure za gospodarje in mlinarjc, in rezanice za z noge pritiskati. To poSiJjamo do Dunaja franco. Narisane podobe zastonj. Mejo se dobri agenti. Ph. Maytarth et Co., tovarna za stioje v Frmikohrodu (Frankfurt a. M.) in na JDunaji, v mestnem magazinu. (Stadtlagerbaus.) JAKO VAZNO vsaktereniu za oCi. Prava dr. WMte-jeva voda za oSi od Trangott Ehrbardt-a v Grossbreitenbach-n v Turingiji (TMringen) slovi nie od leta 1822 po celem svetn. * Dobiva se stekienica po 1 gl. v Trstu v lekarni „CarIo Zanetti" Via nuova 27 in v Gorki tudi v Zauetti-jevi lekarni na Travnikii. Zahtcva pa naj se izrekoma dr. Whi-fejev© vodo za oei od Tr. Ehrhardta. Odlomki iz pisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Ker so se po Vasej pravidr Wkite-jeva odes-iri vddi, ofii moje) hCeri jako okrevali, zahva-ijajem se Bogu, da sem iz Casopisov pozvedel za Va§o slavnoznano ocesno vodo itd. (Sledi nar.) Momart 5/5 78. Kr5mar Helmstadter. vsem, fci so v ielodci all trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja ae vecjim delora na ciSeenje in snaienje so-krovice in iarrt innapoapeievanje dobrega prebav-Ijenja. Najbo^Se za t« sredstro je Zivljenski balzniu dr. RozOV od^ovarja popolnem vs.Bi tr-iu znhtevam; iaii oiivi vs»eprebavanje, nnreja zdravo in 4isttl kri, in trnplo dobi stojo prejlnjo moc in zdoivjo zopet. Odpravlja ^rse tc-iko prebatanje, oso-bito gujns do jedl, kislo nganje, napetost. blje-vanje, kre v ielodei, zaslinjenost, ilato zilo, pre-obtezenje ielod«a*jedi!i u*l., j« gotovo indokazanu domaco aredstvo, ki se jw v kratkent zaradi sTojega iz-vratnega uplivanja obfie ra- Sirilo. 1 v^ika sWenica 1 #., pol sMenice 50 kr. Na stotine pisftm ˇ prixnanje je »a tmgkA pri-pravijenib. Razpo^ilja sv u-.i frankirane dopise na vse kraje proti posinemu povzetju srofe. G. IfekarniCarju B.Fragner t Pragi! Kupil sein meseea Tinotoka L 1873. skletitco VaScga „Dr. Roza-je»ega zivljeoskega balzama". Trpel som namrec ale precej let na kerti t zelodcu; to me jo nagnilo, da sera poskunil to zdravilo. Za *asa 9—14 dni povzgubila se je ~ htala JBogu — bolezen popolnonia. Proaim Vaa tedajj, poiljite Stiri sklenice tega bahania, da ga imam pri roci kot do-mace zdraTilo. Ysaki taki bolezni priporogam ta izver-fltni zivjjenski bal/am. SpoSto^aje udani Dragotin Popp, slamnifur v DraZdanab. y^r SVARJtiNJE! -^M Da se izogne neljubim nupakam, zal«» pr»sim vse p. n. gg. narofinike, naj povsoeli i/reLno dr. Rozov ziv-Ijenski balzam iz lekarae B. Fragner-ja v Fragi za-htevajo, kftjti opazil sem, da so narocniki no TeL krnjih dobili ncuspeSuo zmes, ako so zahtevali samo zivljenski balzani, in ne izrefino dr. RozoTegazivIjenskega balzama. Inn k hm M\mh h\m dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frag- ner-ja» tekania „k 6rnemu orlu" v Pragi, Bcke der Spornergasae Kr. 205—3. V OORICI: G. €ri*tofoIettf, lekarnifer; &. B. Pontoni, lekamicar. V OOLEJI: Damaso d' Ella. V TRSTU: P. Prendini, lekarnidar, G. Forabosehi, Ie-kaniicar. V ZAUKKBU; Bigm. Mitlbai'Ji, lekarnidar. Yse lckarne in vedie trgovinc z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Praiko domace mazilo zoper bu!e, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsake vrste, pri turib, gnojnih tokib, pri 6rvu v pratu in pri nohtunji, pri zlezah, oteklinah, pri izmas-cenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatifine otekli-ne in pntiko, zoper kronicno vnetje vkolenib, rokah, r ledji, Ce si kdo nogo spahne, zoper kurje oceaa in potne noge, pri razpokanih rokab, zoper liS&je, zoper oteklino po piku mrCesov, zoper tekoCe rane, odprte noge, zoper rak in vneto kozo, ni boljSega zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namazw na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 4— 6—8—12 ur se naredi nov flaSter. — Zaprte bale in o-tekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teie, potegne mazilo v kratkent tso ognojieo na-ser in rano o-ztlravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker bitro po-maga, in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojiea ven potegnjena. — Tndi za-brani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to bladilno mazilo potisi. — Odprte in tekoce rane se morajw prej z mtagno vodo vmiti, notem §e le se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skaieno in po mnozih poskusih kot najzaneslji-vej§e sredstvo znano, odstrani naglnhost, in po njem se dobi tudi popolno u2e zgubljen sluh. 1 sklenica I gl. a. v. J jusicnmioiii i\im\T t Trstu (zavarovalnica, ustanovljena leta 1881.) €estitanio si objaviti, da zastopa zdaj vsletl odpovcdi 1 gospoda FERDL\Ai\DA CASDUTTI-Ji naso glamo agencijo v | Goriei kolikor za zavarovalna opravila, tolika za oskrbovanje I na§ifc posestev. terjatev itd. gospod Fraice (I. Sclicrcr. ',™ Pisarnica glavnega zastopa ostane v pritlieji bi§e Mew I IWt „via fdoreiii" (v nati hisi za mesnicanii). V Ti-stnx junija 1880. GLAVNO RAVNATELJSTVO. 0 Podpisani naznanja, da se je kot civilni zemljemerec ustanovil v Tolminn. Narofiena dela bode izvrseval vestno in to6no tudi v dezelnum je-zikn ter se priporofca posebno slavhiin inpanstvom in posestnikom za izdatno podporo Janez Sirk civ. zemljemerec. Izdavatejj iu odgwom wreinikTjO^ ZEI.~' 2EI. — Tiska; ^Hilarijanska tiskaraa* t Crorici, Le jedenkrat podaje se tako ugoclna prilika, da ni za polovico prave eene omisli vsakdo izvrstno uro. Yelikanska razprodaja. Politicnejazmere, ki so nastale v eelej Evropi, zadele so tudi Svico; vsled teli razmer se jo nn Htotino delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako tlvom-ljiv, Tudi ntijvekSa fabrika zn ure, kntcro snio mi za* Htopali, se jo zaprbi zaca»no, tt*r nam je uiutpiilu pt'o* dajo svojib ur. To tako zovano zepne life so najbulj^e ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz nftjfinejScgn srebrnega niklja, so izredno elegantuo gravirani in giljoSirani, ter so nmerikanskega sistema. Vsled lieke vlastne koustrukcije ne more se taka ura nikdar pokvariti, pade lehko na tla, sine se Htimiti, a vendar ura pri tem nic nc trpi. Proti povzetju, ali vposiljatvi male svote, kutorit je pri vsakej bazi nr zazmunovana, n katoro je placauit le pridejana zlata double urna voviiiea, barJunitsti etui, glavni kJjuc za uro in dolavska pbiia, dobi vnakilo ijuj-lincjSe repusirano uro skoraj mi polovieo zastonj. V«e uro so natatiko repasirune, tor gaiaitttijemo za vsako uro pet let. V dokuz gotovega jamstva in stroge solid* nosti, prevzemamo s tem dolznost javuo, da vsako nepristojef'O uro nazaj \zamemo, in z drugo za* menjamo. Xzpi&Glk. ui*. 1000 komadov remontoir zepnih ur, katere so pri kozici navijajo brez kljuea, z dvojnim okrnvom in kri-stalnim ekrovom, izredno uatancno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanieno pozlaceiie, tako da jib nobeden zlatar ne more od pravo zlatih raalociti; z verizico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (a&kerubr) od najtezjega srebrnega niklja, tekocih na 15 rubinih, % emailiranimi k.izali, kazalom za trenotke iu kristalnim plosczatim steklom, natancno repasirane; preje jeden homad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na vaQe (cylindor-ubr) v tcskih giliosiranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploLenatim steklom, tekocih na 8 rubinih, lino repasirane, z verizico, medaljonom, iu barzunastim etuijera, jeden komad preje gl. 15 zdaj legl.5.60. 1000 komadov Washingtonskih ur na sidro od ltflotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega u* rada, tekode na 15 rubinih, elektro-galvanieno pozla-cene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatib razlofiti; fino natrenotek regulovane in poskosene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40T 1000 komadov Washingtonskih remontoir zepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od e. k. denarnega urada, pod najstrozjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegirantm regulovanjem, tako da se nij treba teb ur nikdar po-pravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlota doble urna verizica, medaljon, barzunasti etui in kljuc; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. ^r 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospd, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur Z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le 5.80. 650 komadov ur Z majatnikom (pendelubr) v fino izrezljanih gotickih visokih omaricah, navijajo se vsa-kih osem dnij, fino na trenotek regulovane, Iepe in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih So dvakrat vec vredna, naj bi jo imela vsaka druzina, posebno ker se s tako uro 6oba olepSa. Te UT6 Stal© so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko eeno gl. 15.75. Pri narocilih za ure z majatnikom (pen- deluhren) prilozi naj se tudi mala svota, Naslov: Uhreu-Ausverkauf von Philipp Fromm, MM, Wien, Rottienthurmstrasse N.ro 9. Priloga k 28. štev. „Soče" iLU-iv u,nn;r- se za cesto kraj Bace 300 gld.—prihranjenih pri dru-gem uze odlofienem stroSku. Dezelnemu odboru se naroci, da ima skrbno nad-zorovati, da se dovoljene podpore porabijo za tista dcla, za katera so odiofiene. Porocevalec Del Tor re. — pbcinska cesta od Zagraje skozi Bubije, Sovodnje in Standrez* proti Go-rici uvrsti se mej skladovne. Porocevalec Mahor6i L.—Cestnemu odboru za goriSko okolico dovoli zbor 1500 gld. za preuravnavo ceste mej Pevmo in Kojskim. Porocevalec Faganel.—DeZelnemu odboru se nalozl, naj pozove cestui odbor bovSki k dolinosti, koja ga ve2e popravljati in vzdrSevati skladovuo cesto cd Bovca skozi Soco do Trente.—O pro§nji soSkega zupanstva v dosego podpore, da se popravi in razSiri ista pot, preide zbor na dnevni red.— Porocevalec M a h o r & i c\ — oebreljski obclni je dovoljena podpora 300 gld. za popravo mosta 6ez Idrijco pri Stopniku, kojega je povodenj hudo poSko-dovala.— Cestnemu odboru se2anskemu dovoli zbor 2000 gl. podpore, in sicer 1000 gl. za preuravnavo klanca med Mataunom in Naklora in enaki znesekza popravo ceste drzeee od Skopega skozi Dutovlje proti Obtini. Poroe"evalec Dottori. — Odboru starinskega muzeja v Ogleji se odmeni 150 gl. podpore zal. 1881, Porocevalec Pagliaruzzi.— Dvema rafiunij-skima uradnikoma dovoli zbor vsakemu po 100 gl. podpore, dvema praktikantoma pa povikSa adjutum od 150 in 200 gl. na 300 gl. Porocevalec Faganel.—0 proSnjilvane Mask, vdove rajnkega ucitelja Josipa Maska v Cerovt»m, da bi se jej dovolila letna pornoS iz dezelnega zaloga, prestopi zbor na dnevni red. Porocevalec grof Strassold o.—Cestnemu odboru korminskemu odmeni se 5000gl. podpore za novi most eez mejno reko Idrijo pri Medeji. Po-lovica te podpore se ima izplaeati leta 1880, druga#| polovica pa leta 1881, kakor bo delo napredovnlo. Ugovor obciu Chiopris-Viscone zoper projekto-vano stavbo novega mosta odstopi se dezelnemu odboru, da ga reSi v svojem podroeji. __________ fKouec prihod.) Trtorejci pozor! Grozovita Siba, nesrefiha trtna u5 „filoksera" se nLe nahaja na obalih Adrije, torej na uaSem Primor-skem in sicer v okolici Firaua. Kedor pozna zlvlje-nje te usi, kedor opazuje bjeno razSirjenje na Frart-coskern, kder jp sedaj u2e crez 1 milijon Vinogradov okuzenih ali celo viiiceuib, mora skoro z obupnostjo sklicati: Le Bog nas zamore Se reSiti te pokontfeval* ke nasih Vinogradov! Zastonj se je trudil cloveSki um, zastooj se je zbiralo na stotine uCenjakov v posvete in poskuSnje, zastonj je vlada tisoce in sto tisoce po-trosila, da bi zabranila razsirjenje te grozovite usi; onemogel je clovcSki um, obupljiv stoji in gleda, ka-ko pokoncava ta mala zlobna zivalica milijone trt, s tern pa na milijone blagostanja trtorejeev. Vse pre-povedi raznih vlad niso zamogle zabraniti razSirjeva-nja filoksere, kajti uze se nahaja po celem Francpskem; ima jo ludi Sicija, Italija, Svica, Nemclja, Spanija, Euska v Krirai, Avstrija okoli Klosterneuburga, in zali Bogt tudi na Pmnorskem. Na Ogerskemje uze vec" tisofi oralov Vinogradov po filokseri okuzemh ali vniCenih in ravno te dni sem bral okro2nico ogerske vlade, katera ostro prepoveduje posiljatve trija; tudi je razposlala 50 profesorjev, da po celej dezeli preis-kujejo vinograde. Res je, da ne treba biti plat zvona, dokler oge-nja ne vidimo, ampak samo dim. Pa prezalostna iz-skuSnja o pokoncevanji ali iztirjevanji filoksere, nas-proti pa njena neizreceno hitra razSirjatey mora nas straSiti in opravicen je na§ klic „trtorejci pozor!tt Bolje je, da se make prevefi vstrasimo, zato pa vse poskrbimo, da se resimo te nevarnorti, kot da bimir-no Cakali nemile osode. Pomislimo le, da filoksera ne leze samo p-» zemlji in da v ilovnem svetu, koji po-leti o hudi suSi razpoCa, hitro naprej leze, ampak ona se tudi, v ob'iki krilate muSice, grozovito naglo ^o vetru raznaSa. Na francoskem se je raz§irila v en$m letu 32 milj dalefi. Ako pomislimo nadalje izrekprdf. Dr. ESssIerja, katere^a je vis. kmetijsko ministerstvo poslalo v Piran preiskovati oku^ene vinograde, namreC, da on kon^tatuje, da je filoksera saj hajmanj uze 8 let v ondotnih vinogradih. Ako pomislimo, da je v Primorske de2ele pri§lo v zadnjih desetletjih dskaj trtink bilf in koWi iz takih dele!, katere iraajo fil0k-sero, kakor iz Klosterneuburga, z Ogerskega, z Fran-coskega in Italije, moramo spoznati, da je nevarn08t proteCa po filokseri naSi vinoreji u2e silno velika.,. Ker sflm minulo jesen v zboru naj slavniSih zve. dencev na Dunaji slisal soglasen sklep, da je .zastonj in brezvspeSen vsak boj proti filokseri, da se bodo jaorali tudi na$i yjoorejci vdati osodi in ,fkugati gj. veti s to usjo, ker tudi raba kemikalij ne zda popol-noraa, ko bi tudi h'oteli vse napadehe vinograde iz-trebitir-saj je prof, dr, Bftsler v vinogradu.Kloster-ncubur§ke iole, kder se je najprvo jfilpksera prikazala; in ki je bil vesppidrugi meter globoko prekopah 'in ves polit s 4vyplenim:iogljencem, pozneje vehdaile' ha-Sel zoppt veis 2ivih filokseri Klifiem: Trtorejci sprej-mite siedece nasvete: 1. Vprvo izpolnujte :vestno iii natancno vse vladine naredbe, katere prepovedujejo razsirjenje, sploh pogiljatve trsja (bilf, kol6i, trsnega ltstja itd.); 2. pazite vestno na svoje trte in kakor hitro bi le koli&kaj opazili, da trte hirajo, da se na ver§iLkih kuSc, in da je morda vefi trt v gapku ali enem krogu enako oslabelih, nikar se ne mudite, ampak izkopljite tako trto prav globoko, da jo vzamete z mlajSimi koreniuami iz zemlje, ker na tell mlajsib sesalnih koreninah naj rajsi sed6 filoksere, katere bo tako majhne, da jih ni mogofie zapaziti s prostim o-Lesom, razun ce jih je prav veliko skupaj ter da so uze dalje 6asa izsesavale koreuike, katere vsled toga otefiejo in imajo bradovicam enake otekline. Tako izkopane trte prinesite takoj v preiskavo n. pr. na de^elno kmetijsko So o, kder jo bomo natancno z mi-kroskopom ali s poveksalnikoni preiskali in dali po* trebne nasvete. 3. Nikar ne obupatit Bodimo mo2je in kakor smo z Bozjo pomoCjo prenasali grozdno plesnjobno bolezen, katero preganjamo s6 2vepljanjem, tako moramo pos-nemati vstrajne Francoze, ki se hrabro bore s filok-sero. Oni priduo vi obilno gnoj6 vinograde, da pri-skrbujejo trtam obilne hrane, tako da zamorejo roditi grozdje, in u§ prestati, oni neutrudljivo zasajajo ame-rikanske kolci, katero potein poccpijo z domaci-mi sortami. Zato bi pravo bilo, ko bi dezelna kme-tijska ^o'a in viiio-ejbka drustva po nasvetu kongresa vinorejeev poskuSa'a rasajati v trtnice kolft amcrikau-ske BIzabeletf, kakorSna so nahaja v precejsnem Stevilu ¦ posebno v Goriski okolici, in dvoletne bilfo bi se po-tern pocepile z domaCiun sortami n. pr. z refoskom, gerganijo ali z burguuderjem, riziingom itd. lies je, da so nekatera plemcua anierikanskih trt h) bolj v-strajna proti (il"ksor», kakor jc, morda miSa aiuurikan* ska Izabela. Pa uikuo ne more ugovarjati, da tudi ta ima silno kreuko rasco in da ujeno grozdje ni pod-vrzono grozdni plesnjivi bolezui. Prepriian sem, da bi tudi ona prav dobro prenasala trtne u3i,. kakor jo plemeni „York-Madeiratt iu „vitis Solouis" prav krep-ko prenasati. Amerikauske trte so tako cvrste v raSCi, in krepkih korenik, da jim uSi nit ne Skodujejo. Na§e domaCe trte pa so u2e po tblikoletnera pomuoievanji opehane, slabotne in zato plesnjobi in tudi uSi pod-vrMie.' Amerikauske trte ne dajejp dobro viituega virta pocepljene pa z nasimi sortami jakd rode iu'da-jejo dobro vino. Na§a kmetijska Sola ima u2e nekaj trt iz semena amerikanskega grozdja izraslih (seme-je poslalo v poskusnjo vis. kmetijsko ministerstvo) in letos smo nekoliko sto kolCi Izabele nasadili. Poslali bomo takih bilf v poskuSnjo v Piran, da se bo moglo videti, ali jej filoksera Skoduje ali ne. 4. Ceterti svet pa seglasi: Mno2ite zlahtno zgod-nje sadno drevje! Kolika lepa pomoC dohaja uze sedaj na§im gospodarjem po prodaji zgodhjih CreSenj, in druzega sadja, koliko bi pa Se zamogli storiti! Ko-liko sto tisoc dreves bi lehko Se zasadili po prelepih preksoli5nih krajhi; koliko tisofi in tisoc foriutov bi zamogli Se ve6 dobiti iz sadjereje, Ce bi imeli prav zgodnje sadje in pa naj lepSe sorte. Ne porecem, da ni v deieh tu m tarn nekaj le-pih sadnih sort, pa nikdo tudi mi ue more ugovarjati, da se naSe sorte ne morejo meriti s prekpim saujem drugih pokrajin. Kedor je obiskoval razstave in vi-del razuo sadje, obzalovati mora, da je pri mw Se' tako malo lepih sadnih sort. NaSa kmetijska Sola je dobila od vis. dezeluega zbora nekoliko podpore za napravo obSirne drevesnice, iz katere bodo po jako nizki ceni prihajala sadna drevesa 21ahtnih sort. Naj tudi vinorejsha druStva ne zabijo 'sadne drevesnice, ker morda bo ravno sadno drevje, katero bo v hudih stiskah in nesreci, ko bi se res tr^na u§ tudi knam priklatila, edino reSilo naSim vinorejskim pokrajmam. haji, mora gotovo misliti, da u^e vse zeleni po Kra-8uv in da ga. po; kriyjei ppujejo s i v c a. lA Ce,fJ-'*- razmerja mej L,r ty a:.nii: in. usp e ho in," mej nayMe nimisteyilkami in dejaaskiin drVesQim' b« njem. Zato niehjim;i:4a bi bila Statistika- o' pogoz'fi'o-vanji Krasa le tedaj kaj vredna, ak6'bi ne' razka'jia-vala samo tega, k'ar ^e je naredib; ampak bi hwa-jala tudi to, kar ge je doseglo. Kaj namydma^a vedeti,,da so vladai.organi da.li zasadtti toliko into-liko milijonov drevesc in nasejati toliko in toliko ti-so6 kilogramov seraena, Ce ham n6 ^bvedd tudi, koliko naaajenih drevesc se je prijelo in rise, koliko jih je pa pozeblo, posuSilo se, ali drUg^e po-ginilo. Ce nam poveste tudi to, pbtem bomo lahko sodili o uspehu ali neaapeliu in bomo lahkd spozna-li, all bokedaj kajiz vaaega uraduega pogozdovanja, uli ne. Zdaj smo ykljub objavljenim ogrotnnim '5te- vilkam se veduo neverui'Toraa^i........ KraSevci in tudi kar nas je krafikin m?ja5ev, smo v obce vneti za zboljSanje uaSlh golib obfilnskih zeiuljisc in 2elimo tudi sami kaj v ta hamen ptipo-moci; radi bi jih poCistili, kameuje iz u|ih potrebili, z drevjem zasadili itd., pa dokler soskupua lastnlna, ni to lahko mogo6e. Skupue pa&e pa hi skoro ihogoCe prepovedati, dokler je Se kaka bilka na pasnikuj, vJiaJ je skoro v vsaki obfiini kak reveL, all tudi po vec ujiu, ki pre2ive, ta imajo kak rep v hlevu, isvojo'il-val le na obclnskem pasniku. Ce jim vzamemo paflo, vzamemo jim polovico givijeuja. In pravico imajo $a-Bti, dokler je p^nik skupua obcinska lastnina. Ravno skpna paSa pa je najbuje ogolila naSa obcinska zemljiSCa*.! Zato je treba preskrbeti', da se skunna paSu odpravi—a po pravicuum potu, da ue okratimo reve2u njegove pravice, da mu ne vtsameino no pol, uiti cctrt zivljenja, ampak da;mu po mogoteti lo kaj priboljsaiuo, — ali vsaj mogoCnout ponud mo, da si bo uo-eu'B'am zboljSal bvojo v'do. Raylellmo Obcinska zcuiljiSca ined sosede v last,'a' tazdBlirno jih tako in pod takiini pogoji, u nam bade razde-litev v konst, v blagor in ue v pogubo. Nekatere obCine na GoriSkem so u^e.tostonie, veciuoma spo-voljuira, sem ter tija tudi izvrstnim uspdhoin—in go-tovo je u2e vec takih razdeljenih ieibljiSt o z e 1 flh e-16, snremkivsi se iz pttSdave We6 Wi miiuj Wdo-vitenVobdeloVatcu in dr2avikoriBtettsVat,nego po uradnem, dragoceuem pogozdovanji.— Tudi naSe stareSiustvo je uze ,tt>vm» sklenilo za, vse obCinske.oddelft'e tukaj$uje fupanije naftrje -WffSf» kr terih bi se obtfnski paSniki razdelUi med 'sos'ede v last'in visoki de^elni zbor jih je tOdr^addvolj^ po-trdil. A zavira se dela od vladne strani, ~<;v..Tratu, ali na Dunaji zatezajo stvar. Zakaj? Zaiadi urad-neca nogozdov.anjaH.ilu to zatezanjegre od ene-ca leta do druzega; kajti razdelitev se ne.sme^izvr-liti brez dezelne nostave, define postaVti > mora snreiettde^elhi zbor in potrditl kroha in, ker je de-zehii zbork vecemu enkrat mvleto skupaj, zgodi.se, da kar zbor letos potrdi ij» vladniorgarti ^oUkocasa reSujejo, da ne do?ori iiiti^do. nasledujega zboroyanja — uai je tudi.mcd eno sesijo in drugo poldrugo leto ali vec to vmes-da pride (Je gre P» ^efii) Se le tretje ali ietcto leto zopet pred dezelni zbor u potett Se le, ce he stakue kak nov deferent kace-ga'novega spodtikljeja, do.cesarske-potrdbe. - Jlj* tem pa glodaiivina.na.skMpm pasVni guli.in t^pta sivo irmajao" — dokler .posuuie popolubma gola. Zdaj jeT Te zdrela za nizddiitev .JieVeua ^i!Se. po vseni t^in gdspod gozdhi ^^^^^^tT^T kar je Se kolickaj vrednega zemljiSJa-odlOci za na-mene pogo:zdenja.Kra8a.-Tako ,ee nam.godi, prav toko z naSe „ginajn9* .v nheuberSki fimuqk Potem pa porekd, da.smo sami kriVi, dasonaSa 6b6. zeinljiSca vsak6 leto liuje opustb^en^tf smo i^eihar-. ni da si ne znamo pomagati itd.^Ptfmag"a) si; Ce si moreS, kedar imaS zavezaue rokel—> • :¦-"' Dopisi. Iz Rihemberga 2. jullija. (Izv. dop.) Berem v tr2aSki tetki, da so v jeseni leta 1879 in v le-toSnji pomladi porabili za pogozdenje Krasa eden milijon Stiristotisoc in dva in dvajset (kaka natanfino!,!) raznovrstnih drevesc, kakor: bo-rovcev, akdcijev, brestov, t6pplov,'".kostpjev in sme-rek in Se vec, da so nasejali s e d e m t i s 6 6 kilo-gramov drevesnega semena, delje da so zasdili od leta 1880 do 1880 ni6 manj nego 810 hektardv golih zemljiSS ter posajal'v ta namehnad 10 mili0-ion0v drevesc ihposeki 18 tiso.6 kilogramov semena Lepe, ogroiune SieviLe, aj ne da? Kdpr jih Citftiwpo- rPosestnikov. Iz TrSta 6 julija. (Izv. dop.) (Primorska bitkamej'ribic i). Vecki'at sih6 se -u2e "sliSalf pri-toievati, da beneSki Coioti z ribjfmUovom, predated segajo v naSemorje in da delajo zelo ^bEodljiyo kon-kurencijo avstrijskim ribi4em;iz,Gra,da, ;;ti;2aSke pko-lice in Istre. to je.nekda nasiedek avstrijskojitalijan-ske trgovinske pogodbe, za kojo je v prvi Vrstr za-slii2en' sJovenski reriegst ibaron Schweg(Jl. Ta'jipgodba pritiska'fnaSe ribice fiiidd, ker'dajeNlaSkim ribifiem •pravicb, da smejo ribe loviti .emv mbrsko miljo .(20 minut hoda) dalec od naSih bregov^a'ako se godi, da zahajajo Co2oti v one .najbpjjse: lege pkrog Qrada m driigod blizo naSih b'regov, kder love ribe pred nosom haSih revniii ribicey ter jih nosijo ria trfc v Trst in tudi v Gorico aliiathor koli: ¦ " ¦' . Dnev2; tl m* okoli S podoldne lovili; so Cozoti v treh br»rkicah in Piranezi v v^j ribe % mrezami daljeni kakili 6 ali 7 mil], od Izole pa toliko, da so lahko -videli tunosnje hise. Bomacmi Izolani videv§i tuje ribiie, se razrede, zasedejo mnogo svojih bardic in jadrajo, po 6 do, 8 vesljaeev na vsakej, kolikor morejo naglo proti Cozotom. Ko zapazijo to CoSoti, hite" svoje velike mreie iz moria vleCi; a zastooj! Ni vec casa. Naglo poreiejo vrvi, puste polne mre-ze na mestu in jo pobriSejo proti Trstu. Tu se pri-toiijo italijaaskemn konzulu in zdaj preiskuje stvar ceutralna pomoi^a vlada. — Pa tudi prirane2kemu ribicu Kosetti-ju se ni boije bz**lo. Mene\ da se ma ni kot doraafiimu nifiesar bati, osial je na mestu. A Izolani so napadli tudi njegtvo bartico ter pobrali ves lov in vso ribarsko pripravo in odnesli skupni plen na doiu. V s?oji razdraieuosti niso poznali, ali niso hoteli poznati rojaka. Tacih dinov ne more nihce odobravati, tern manj, ker imajo glede na obstojefio trgovinsko pogodbo ita-lijanski ribici pravico do ribolova iu ker raorajo za to tudi Se prceej znamenite davSeiue plafievati nasim poraorakim oblastnljaut. Oblalovati je le, da je na§a vlada skleuila tako pogodbo, po kateri so silno ako-dovaui interesi naSih ribicev, uajrevnisih, v nepresta-nem boji z nevarnim elementom zivecih prebivalcev jadranskih bregov. In silakola lomi, pravijo; revsema pa rodi tudi hudo silo. Dogodek, ki sem ga ravno popisal, ni ostal osamljen. V nocl od petka do sabote streljali so Gra-dinezi ua iozotskega ribica, necega Felice Penso- a, j kojega so zasacili tri do stiri niilje proti Gradora. Kacih 30 krogel je pretrgalo jadra; ribid pa je sreC-no odveslal celo kozo, Iz tega se brez dvoma razvida se ecsrna diplomaticna zapletka; a kaj take bitke s | peresi! — ___i_ Politieni pregled. AVSTRIJA. — Sedanje ministerstvo ne najde nobeue milosti pri ustavakili in zidih. Kakor srSeni spustili so se na-nje, ter ne pu-stijo zdrave pike na njem. Naj veca in edina pregreha novih ministrov je ta, da so vstopili v TaanVjevo miuisterstvo, cegar program je ta, da huCe pravienim zahtevam raznih naroduosti zadostiti In mir ined njimi narediti. — Najhujsi trn jim je novi financni minister Dunajevski, rodom Poljak. Moz je bistra glava, posten in odlocen; on je zidovske nstavke v drz. zboru parkratov dobro ocesal. Pod njim ne bo vec zidom tako lahko, drzavljanom pod vladno firmo tisoce in miiijone iz zepov puliti; od tod tako strastno sovrastvo. sPolitikK vPragi pozivljala je Taaffe-ja, naj potrebi med vladr.im casopisjem in politic-nimi uradniki, ki placani od vlade vendar vladi strastno nasprotujejo. — aBohemiaa na to od-govori, da viadi nedozdeva se ze zdaj potrebno, da bi pol. nradnike odstavljala.— Ce Taaffe v resnici tako sodi, je to dobro znaninje, da trdno stoji. Vendar prevelika potrpezljivost je pogo-stoma skodljiva. Na Dunaji snujejo zagrizeni ustavoverci svoje zloglasne strankarske shode— „Partei-tage"; edenbo meseca avgusta, drngi pavok-tobru. Pri teh shodih nameravajo po vladi po-balinsko udrihati, zraven pa visim krogom gro-ziti, da nelia njihov patrijotizem, ce nimajo oni v Avstriji gospodovati. Enkrat se jim je to j posrecilo. Stajarski Eaisersfeld, po domace Bia-gatinsek, je takrat veliko kvasil o avstrijskili zeleznih sponah. Dezelni zbori. — CeSki deL. zbor je obravnaval o peticijah, koje so poslale razne nemske obcine in razna drustva, nahujskana po nstavoverskem zidovskem casopisji, proti ravno-pravnosti jezikov pri sodnijskih nradih. Never-jetno je, kam strast in sovrastvo cloveka za-peljel — Narodna stranka je nasvetovala, naj se o peticijah preide na dnevni red; obveljai pa je predlog vedine, da se peticije vladi v resni prendarek po§ljejo. Tudi prav; Taaffe bo ze ve-deli kam 2 njimi. — Bazburjenost med Nemci | je v resnici velika. Ali clovek, ki si je ohranil I zdravo pamet, ne ve, ali bi se smejal ali togo-til nad nesramnimi razlogi, s katerimi one peticije ravnopravnost jezikov pobijajo. — Se huj§e Je pa to, da se ostavoverski de^. poslanci ne sramajejo, posMevati se enakih raziogov. V fctajarskem del zboru je kons. $asknec Karloa stavii predlog, da bi se ^enitve mepte, fleloma zabranile pri onih osebah, ki I nimajo s cem preziveti se, ki zarad tega z dm-zinarai vred obdinam na ramena pridejo. Se ve, da predlog pri ustavoverski vecini ni obveljai. V tirolskem dez. zboru jeznani Ijud-ski govornik Greuter zivo slikal zaloatni stan kme^kih posestnikov, ki morajo v kratkem v odern§ke roke priti, 5e vlada postave ne spre-meni, ali drugace ne pomaga. Rekel je med dru-gim, da je prejsna vlada podvizaia se o casu nborsnega poloma" zidom in njihovim bankam 80 milijonov vrefii v naroeje, za kmeta in po-sestnika pa da ni iinek par milijonov, da bi inn na noge pomagala. Lalostne pa preresnifc-ne besede! Kranjski dez. zbor je imel zopet priloznost spoznati, kaj zna nemfcurstvo, kjer ima veenio. Izrazil je, vkljub energidnemu pro-testu narodne stranke, zaupnico del glavarju vitezu Kaltenegge r-ju, da je b 1 a g o v o-li 1 (!!) milodare pubirati za ranjence in njih , druzine v zadnji vojski s Turki v Bosni. IJe se za take (!!) zasluge zaupniea izrazuje, ho sled-njic treba, dajati jo tudi obc. obboduikom, ki svoj posel vestno izvrSnjejo! Hrvasko. — Med narodno stranko na-stalo je obzalovanja vredno razkolnistvo. Vzrok temn je stoliea za madjarski jezik na vseu6ilis6i v Zagrebu. \recina narodue stranke udala se je tej zahtevi ogerske vlade, da je le preklicala ukaz finan^nega ininistra; manjsina pa vidi v tern le prvi korak, da se brvaski uradi poina-djarijo in s easom v nje Madjari vrinejo. Go- j tovo je to, da madjarska vlada to namerava: da vecina narodne stranke ninia dovolj trdne ali I dobre volje onim nakanom zoperstaviti se. Zato se je manjsina odeepila in hote energicno po-f tezati se za narodne pravice. VNANJE DI^AVE. — Francosko. — Senat je sprejel splosno pomilostenje komunar-dov, ali izkljucil vse one, ki so krivi drugih navadnih zlofiinstev Takih je pa zdatna vecina. Domace stvari. Dodatki k slovesnosti 25 letnice Njihove prevzvi^enosti knezo-nadskofa Gori^kega. — Vosfiila so ptejeli preC. jubilant od nar viSih oseb. Nj. VeliCanstvo presvutli cesar ma je Cestital v IastnoroCaein pismu, v katerem povdarja Njihove prevzviSenosti udanost do ces. ki§eT velike zasluge za cerkev in drzavo ter zeli, da bi Jih Bog se dolgo ohranil svetemu poklicu, V resnici Iepo, pra-vifino in visoko priznanje. — Na daije cestitali so Jim nadvojvoda Karol Ludovik, grof. in grofinja Cham-bord, minister nauka baron Konrad, Kranjski del predsednik Winkler, Videmski nad§kof itd. — Stoirii kapitelj in kolegij bogosl. profesorjev v Ljubljani po-I slala sta svoja vosCila ze 3. jun.,ob obletnici posveCeuja v Ljubljani. Castni korar in prof, bogoslovja preC. Stefan KocianCifi poklonil je Njihovi prevzvigenosti slav- I nosten spis z naslovom: ^Triplex alphabetum* (to je: trojua abeceda), ki obsega 16 strani. V njem nahajamo na prvem mestu tri ode(pesni). jubilantu i na Cast, v hebrejskem, slovenskeminnemSkem jezikn. Priznati moranio, da svedo5ijo splo^io sposobnost in izreduo ucenost sloveCega pisatelja in jezikoslovca.— Slovenska in nem§ka oda, o katerih samth drznemo se iz: iziti svojo misel, ste gladki, lahko unievni in doma&. V njih gledamo pisateljevo srce, kakorSno je, priprosto, nedolzno, polno odkritosrSne udanost!. — I Na to sledijo druge hebr. ode, poklonjene knezu nad- I skofu o drugih pri!o2nostib, do zdaj pa ne se riska-ne. Pristavljeni ste h koncu §e dve pesmi namenjeni dvema bogosl. profesorjema v Gorici, tudi v hebr. jeziku; postavljeni ste pa tu le zastran tega, da se I prostor napolni, pravi pisatelj. — PreC. gosp. profe- | sor je ze dovolj znan kot jezikoslovna mo6 ne le v cerkveni pokrajini GoriSki, temu6 po celi Avstriji in §e dalje. Gori§ka nadskonja iu Slovenci posebno so lahko ponosni, da imajo takega moza. [ Drugi slavnostni spis poklonil je sicer neimeno-van duhoven nase nadSkofije, pa dobro znan inspret-en slov. pisatelj, nekdaj tudi ufiitelj slovengfiine na tukajsnjem gimnaziji. Njegovi spisi in dopisi odlikuje- I jo se s tern, da so kratki, jedrnati in pa sploh takt-ni, ki kazejo bistroumnega opazovaka iu redko spret-nost, veliko ve6 povedati, kakor besede na prvi po-gled pravijo. — Njegov slavnosten spis (tiskan v Ljubljani) slavi v latinskem jeziku delovanje in kre? posti pre6. jubilanta samo z tzreki sv. pisraa. — I Marljivi in bistroumni izpeljavi moraino v resnici vso I hvalo priznati. Poro^ali smo zadujie, da se je bito seSlo kakih I I 150 duhovuov; po natanCuejem preStevanji bilo jih je pa blizo 200. Posebno la§ki oddeiek je bil o b i 1 n o I zastopan; priSli soskoro vsi, ker so tudi bliiH in imajo lepo in ravno pot; to svedofii pa tudi njih veliko udanost in hvale^nost do viksega pastirja. — Iz slov. oddelka bili so mocno zastopani Kras, Ipavska dolina, okolica, Brda, in Kanalski dekanat. Na uek-terih krajih n. pr. v Devinu in Cepovanu' imeli so doma slovesnost, ker je bil ravno god sv. Ivana. Iz prav daljnih slov. dekanij so bili le uekateri imzo6i. SveCanost jasno spricuje, da je Gori§ka nad§ko-fija v svoji ogromni vefiini verna, in da je duhovstvo j obt?h narodnosti po vsem in popolno udana Njih prevzviseuosti, da Jih odkritostfino ljubi iu casti. Bog Je ohrani zdrave in cvrstese veliko let! Dr. Alojzij Matija Zorn, doktor in prof. ,bo-goslovja, vodja bogosl. semeniSca, ud dez, sol.skega sveta, do zdaj Castni korar, iin*Miovan je 20. p. m, po Njih veljcaustvu pravi korar prvostoluega kapi-teljna. — C'estitamo! Odlikovanje. Lupanstvo komensko nam na-znanja, da je tatniiajSnje obCiusko stareSiustvo v seji due. 2. t. in. imenovalo gospoda vituza Alojizija B o* s i z i o - a, c. k. okrajnega glavarja sezanskega, za iastnega ciana komenske zupanije. Preme^cenja. Dr. Luber, profesor zgodovi-ne in nems^uie ua goii&kem gimnaziji, je premes^en v enakej lastnosti v Solnograd. 2, njim zgubi nas gim-uazij nekda izvrstno moC. — Baron Ojkar Somma-ruga je uuenovan za tajnika pri goriSkein gozdnem vodstvu. Prvo sredkaioje obligacij mestnega po-sojila gori^kega se je vr&lo v ietrtek due 1. t. rn. pred dottfno kontrolno komisijo. Izzrebane so : obligacije Stv. 142 po 1000 gld. in Stev. 322, 332, 695, 822, 843, 1088, 130U, 1319, 1418, 1450, 1818, 2045, 2168, 2212 in 2292 po 100 gld. — Mestno posojilo je na ugodnem glasu ter daje zdaj 6%. Sviloreja je dala letos obilo pridelka, pa malo dobiCka. Na javno mestno tchtnico je prislo 39,043.40 kilogramov doinaCe, tako warns uSeni^ue in 8044 k»-lograuiov japanske zelene in bele galete. Povprefina eena je btia domaCi 1 gl. 01 "/pj kr., japanski pa I gl. 19 kr. kilogram. Toda ua javao tchtnico je priSlo komaj polovica vsega pridelka. Veciuoma so bili vzeli na§i kmetje svilodno seme le ua rejo, to je na 3. ali 4. del pridelka, za to so si le prav malo opomogli; zgodaji pridelek je bil posebno po ceni, 80 kr. do 1. gt. kilo. Zlasti onim, kateri so Iistje kopavali, ni svi-loreja iM zalegla. „Solaft glasilo Gori§kih ufiiteljev, priporoCa se v prvem svojem znesku. se sledeCimi uvodnimi bese-dami.* Zivo smo pogreSali u^itelji GoriSkega in sosed- njih okrajev glasila, v katerem bi nasli lepo priliko izjavljati svoje uazore o Solskih reLeh ter ua tak na- Cin dosegli blag namen, za katerega se mora vsak za Ijudski razvoj vnet uCntelj potezati. Ledine imamo doveij orati. Zdru^imo se torej in spodbujajmo drugi drugega, da nam bo mogoee vstrezati tirjatyam, ki \ jih stavi narod izobrazevaleem svoje dece. ^ola" naj nam bode skupna njiva du^evuega delovauja v blagor in omiko izrocene nam niladine. j Nalogo, katero si stavi BSola", je res tezavna; | da bo lnogla vse storiti, kar obeta, pridobiti si mora i muogo zvedenih iu zvestih prijateljev. V to sverho | klicemo tudi Vas, vrli bratje sosedujih okrajev, na I delo. PiiCakujemo od Vas ne le gmotue uego tudi du- | Sevne podpore. DomaCa Sola bodi vsakemu nevsahljiv vir, iz katerega naj vzajema potrebnega gradiva. Vazue uotice o Soistvu bo list rad sprejemal v svoje predale in douasal fiastitim uarofiuikom. Da pa list v svojih sestavkih si ne bode uasprotoval, opozo-rimo svoje dopisnike Iq naprej, naj svoje nazore o predmetih, katere bodo izdelovali, vsoglasji z ucnimi uatertt pi§ejo, ako pa kdo drugafie misli, naj je do-stojno utemelji. „SoIa" bode izhajala vsako Cetertletje. Cena ji je naznanjeua na Lelu. Razpravljala bode v svojih predalih nacela o vzgoji, metodiki in didaktiki, sprejemala bode dopise o Solstvu sploh in donasala najnovejSe naredbe in ti-kaze Solskih oblastnij, priob&la bode razpise ufiitelj-skih sluzeb in razna solska naznanila. In to je, fiesar uciteli neogibljivo potrebujemo. Da bode list ostal svest svojemu naCelu, treba je, da se zdruzlmo in se ga terdno okleuemo. Ako si sami ue pomagamo, kedo nam pomore ? In res je tako. Ali niinaino morda u6itelj| Goriskega in sosednjUi okrajev enakeih razmereih kakorSeue imajo drugi slo-venski uCitelji? Ali ni cas, da se tudi mi postavi-mo ua svoje noge, ter damo na svitlo list, v kojem more vsak ufiitelj svoje misli o Solstvu izjavljati ? Spati smo res predolgo iu marsikaj smo zamu-dili. Zahvaliti se imamo v pervej versti lanskej u<5i-teljaki konferenci, da nas j