ŠTEVILKA 4 - LETNIK 20 - DECEMBER 2014 GLASILO OBČINE VIDEM Praznični dobrodelni koncert na OŠ Videm m petek, 12. decembra, smo na % / Osnovni šoli Videm pripravili ▼ praznični dobrodelni koncert. V okviru projekta Evro za lepši jutri otrok zbiramo sredstva za naše učence. Na koncertu, ki je dodobra napolnil šolsko telovadnico, so odigrali glavno vlogo člani otroškega in mladinskega pevskega zbora. Koncert je bil poseben tudi zaradi tega, ker so skupaj prepevali učenci šole Videm in podružnice Leskovec. Na dogodek smo se tudi skupaj pripravljali, izvedli smo skupne popoldanske vaje, kjer so učenci pridno vadili in se družili. Pravijo, da glasba povezuje. Tokrat ji je uspelo povezati vse tri šole in vrtec, saj so na koncertu nastopili tudi učenci šole Sela (pod mentorstvom Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj sta štiriročno na klavir zaigrala Gaja in Gaj Železnik) in vrtčevski zborček. Program so povezovale deklamacije otroških pesmi v izvedbi tretješolcev, po tipkah klavirske harmonike se je sprehodil Miha Mesarič, prvošolčki pa so nas razveseljevali s plesnimi dramatizacijami. Zelo ponosni smo, da imamo na šoli tudi učitelje, ki si vzamejo čas za vaje in zberejo pogum, da zapojejo na naših prireditvah. Vse točke programa so se zlile v zimsko pravljico, za kar je poskrbel učitelj Dejan Štuhec, organizator koncerta. S svojim obiskom nas je razveselil tudi župan Friderik Bračič, vse zbrane pa je nagovoril ravnatelj mag. Robert Murko in se med drugim zahvalil tudi staršem, da svoje otroke podpirajo v interesnih dejavnostih, ki tako bogatijo življenje na šoli in naše prireditve. Izvedeli smo tudi, da imamo v naši sredi ljudi, ki jim je mar, saj je videmski podjetnik prispeval donacijo za dve kosili za vse šolsko leto. Namesto podarjanja novoletnih reklamnih daril se je odločil za to plemenito dejanje. Ustvarjalci programa so s petjem, plesom, z deklamacijami, igranjem in s snežinkasto sceno pričarali praznično vzdušje, čutiti je bilo zadovoljstvo in veselje. Z voščilom g. ravnatelja, da bodimo strpni in čuteči do ljudi, ki nas obdajajo, in s plesom vseh nastopajočih smo zaklju- čili prireditev. In naj bodo pravljice čim bolj pogosto resničnost, kot so prepevali otroci. Mateja Krajnc Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 'JO, e-pošta: inlot/videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Gojkošek, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p.. Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za intormiranje RS st.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za intormiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotogralija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov. Ob koncu leta • e e Leto 2014, ki se počasi izteka, ostaja v spominu po dobrih in na trenutke tudi slabih plateh, ki jih prineseta življenje in z njim povezano delo. Bilo je leto, polno stresnih situacij, zahtevnih nalog v občini, leto uspešno zaključenih projektov in še bi lahko našteval. V občini Videm smo lahko posebej ponosni, da smo v KS Pobrežje uspešno zaključili projekt kanalizacije, v Vidmu projekt čistilne naprave, modernizirali smo nekaj krajših odsekov cest, uspešno zaključujemo izgradnjo športnega objekta v Vidmu in uspešni smo bili tudi pri pridobivanju sofinancerskih sredstev za določene naložbe. Vendar želim povedati, da smo glavnino sredstev iz finančne perspektive 2007—2013 že počrpali, za letošnje leto nam je ostalo 1,2 milijona evrov, kar smo lahko tudi po razpisu razporedili za investicijo agromelioracij in komasacij Videm 1 in Videm 2, kjer smo uredili 15 km cest, uredili okrog 400 hektarjev kmetijskih površin ... Torej smo tudi področju kmetijstva dodali pomemben prispevek. V nadaljevanju pa si prizadevamo, da bi ta kmetijska območja opremili z namakalnim sistemom, hkrati pa bi našim kmetovalcem pomagali tudi pri prodaji in nasploh plasiranju na trg. Kot občina želimo dati več poudarka lokalni prepoznavnosti. Želimo si tudi, da agromelioracije in s tem kmetijske zložbe v prihodnosti dobijo večjo dodano vrednost. Za nami je volilno leto, na volitvah smo bili kar štirikrat. Zame so bile najpomembnejše jesenske lokalne volitve. S člani SLS, svojimi sodelavci in prijatelji smo uspešno izpeljali projekt, povezan z volitvami. Naše dosedanje delo se je obrestovalo, bili smo med ljudmi, izkazali smo jim pozornost in rezultat tega je dober volilni izid za SLS, saj smo dobili lepo število svetnikov v krajevnih svetih in občinskem svetu. Ponosen pa sem tudi, da so mi naši občani, volivke in volivci, še za en mandat zaupali vodenje občine Videm. Hvala vsem in vsakemu posebej za glas na volitvah. Proti koncu leta smo v občini Videm že sestavili nov dolgoročni razvojni načrt za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Vizija občine je dolgoročna, razvoj vidimo v izgradnji namakalnega sistema na nižinskem delu, tam, kjer smo uspešno izvedli komasacije in agromelioracije, želimo, da z obrtniki in podjetniki zaživi videmska obrtna cona in s tem pridobimo nova delovna mesta. Nadaljevali bomo izgradnjo kanalizacijskega sistema od Vidma skozi Tržeč, Lancovo vas do Sel, tudi Jurovce bomo vključili. V nekaterih KS naš čaka še veliko dela pri modernizaciji cest in urejanju druge infrastrukture. V načrtu imamo dograditev dveh oddelkov vrtca v Vidmu in dograditev zdravstvenega doma, saj bi s tem našim občanom omogočili še boljše pogoje za življenje. V požarni varnosti nas čaka nadaljevanje investicij, skratka načrtov je veliko in so za našo občino realni, vendar bomo pri njihovem uresničevanju v prihodnje še kako odvisni od sredstev iz državne blagajne. Leto, ki jemlje slovo, je bilo zapolnjeno z zanimivimi dogodki in tradicionalnimi prireditvami, za občino pa je bil osrednji praznik na vidovo, saj smo ob koncu štiriletnega mandata praznovali občinski praznik. Dogodki ob vidovem nas spremljajo skozi obdobje, odkar obstaja občina Videm, in ponosen sem, da lahko ob priložnostih, kot je občinski praznik, posameznikom, društvom in organizacijam podelim najvišja občinska priznanja. Letošnji nagrajenci so že vpisani v knjigo spominov. Med našimi pomembnejšimi vsakoletnimi dogodki je tudi martinovanje, ko damo jesenskemu prazniku, naši Vidovi kleti in področju turizma prav poseben poudarek. Poseben pomen imajo tudi fašenk, povorka in druge prireditve, po katerih smo znani daleč naokoli. Posebno mesto v občini pa imajo vsa naša društva in številni prizadevni člani, ki v društvih delajo z veliko vnemo, odgovornostjo in srčnostjo. Hvala vsem. Ob koncu leta si po navadi izrečemo veliko dobrih želja. Našim občankam in občanom, vsem Slovenkam in Slovencem v novem letu želim predvsem zdravja v vseh pogledih, tako fizičnega, umskega kot duševnega. Samo tako bomo lahko uspeli in uresničili, kar smo si zadah, samo tako bo manj političnega in tudi medijskega pritiska, ki sem mu bil tudi kot župan priča v zadnjem obdobju. Takih trenutkov si ne želim, zato ostanimo mirni, spoštljivi do sebe in ljudi okrog nas. Vsem želim zdravja, sreče, dobrega sodelovanja in dobrega počutja v naši občini Videm. Vaš župan Friderik Bračič Svetnice in svetniki Občine Videm v novem mandatu ■ okalne volitve 2014 so za nami in tudi Občina Videm je dobi-novi občinski svet, svetniške sedeže pa so zasedli tudi nekateri novoizvoljeni svetniki. Svetniški mandati so bili potrjeni na konstitutivni seji sveta Občine Videm. V mandatu 2014—2018 so člani sveta Občine Videm naslednji svetniki in svetnice: Andrej Rožman (SDS), Ivan Krajnc (SDS), Marjan Selinšek (SLS), Brane Kolednik (SMS), Božidar Varnica (DeSUS), Andrej Forstnerič (NSi), Bojan Merc (SLS), Mateja Vidovič (SLS), Janez Baniček (SLS), Ande-la Kozel (SDS)-f Katja Svenšek (SDS), Dušica Avguštin (SDS), Dušan Ser-dinšek (SMS), Darko Jerenec (SMS), Martin Vidovič (SLS) in Franc Hliš (DeSUS). TM Novoizvoljeni svet Občine Videm v mandatu 2014-2018 Foto: Rado Škrjanec Marjan Selinšek znova podžupan V A M upan občine Videm Friderik Bračič je na novembrski M redni seji občinskega sveta svetnice in svetnike sezna-“ da se je tudi v novem mandatu 2014—2018 odlo- čil, da za podžupana imenuje Marjana Selinška. Novi — stari podžupan občine ko izkušenj na tem podro-Videm ima namreč že veli- čju dela in je bil v zadnjem Naš glas z novim uredniškim odborom Svet občine Videm je na novembrski seji že potrdil člane delovnih teles, torej odbore in komisije, za mandatno obdobje 2014—2018, med katerimi je tudi uredniški odbor. Novi uredniški odbor se bo sestal v začetku leta 2015) ko bo župan Friderik Bračič člane odbora povabil na prvo sejo. S tem bo odbor lahko tudi uradno začel delo v svojih okoljih in na terenu občine Videm. TM mandatu desna roka župana, panu Selinšku prav gotovo v predvsem pa je veliko sodelo- dobro pri njegovem delu in val pri sestavljanju strategije prizadevanjih za skladen regi-razvoja občine in pri uresni- onalni razvoj, čevanju zadanih nalog. Dose- TM danje izkušnje bodo podžu- Podzupan Marjan Selinšek Odbori in komisije v Občini Videm OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Marijan Furek Dravinjski Vrh Mateja Krajnc Videm pri Ptuju Bojana Orešek Pobrežje Rudi Štelcer Pobrežje Jožef Merc Videm Majda Forstnerič Tržeč Gorazd Orešek Tržeč Mijo Bračko Zg. Leskovec KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Martin Vidovič — predsednik Lancova vas Darko Jerenec Dolena Ivan Krajnc Pobrežje STATUTARNO PRAVNA KOMISIJA Franc Hliš — predsednik Tržeč Katja Svenšek Sela Andrej Forstnerič Pobrežje Darko Jerenec Dolena Andela Kozel Mala Varnica NADZORNI ODBOR Mirko Šimenko — predsednik Videm pri Ptuju Venčeslav Trafela Pobrežje Franc Kirbiš ml. Tržeč Srečko Zavec Trdobojci Dušan Pernek Pobrežje ODBOR ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Brane Kolednik — predsednik Pobrežje Bojan Merc Soviče Dušan Serdinšek Tržeč Andrej Forstnerič Pobrežje Martin Vidovič Lancova vas Katja Svenšek Sela ODBOR ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Darko Jerenec — predsednik Dolena Brane Kolednik Pobrežje Franc Hliš Tržeč Danijel Kozel Mala Varnica Janez Baniček Mala Varnica ODBOR ZA OKOLJE IN PROSTOR Bojan Merc — predsednik Soviče Mateja Vidovič Velika Varnica Dušan Serdinšek Tržeč Božidar Varnica Videm pri Ptuju Ivan Krajnc Pobrežje ODBOR ZA JAVNE FINANCE IN PREMOŽENJE Božidar Varnica — predsednik Videm pri Ptuju Martin Vidovič Lancova vas Darko Jerenec Dolena Janez Baniček Mala Varnica Dušica Avguštin Zg. Pristava SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Mateja Vidovič — predsednica Velika Varnica Božidar Varnica Videm pri Ptuju Ivan Krajnc Pobrežje Miran Brumec predstavnik policije Barbara Ambrož predstavnica OŠ UREDNIŠKI ODBOR ZA GLASILO NAŠ GLAS Tatjana Mohorko Sela Branko Marinič Pobrežje Štefan Murko Pobrežje Andrejka Vidovič Pobrežje Petra Krajnc Lancova vas Robert Lozinšek Pobrežje Majda Forstnerič Tržeč Marjan Jelen Varej a ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE Franc Stopajnik — poveljnik Strmec pri Leskovcu Mag. Janez Merc Videm pri Ptuju Roman Cafuta Lancova vas Alojz Auer Trnovec Jože Šmigoc Dravinjski Vrh Peter Jagarinec Mala Varnica Jani Požar Lancova vas Aleš Gregorec Zagojiči Člani svetov krajevnih skupnosti Svet Krajevne skupnosti Leskovec Mateja Vidovič — predsednica Velika Varnica Zdravko Vidovič Zg. Leskovec Robert Fridauer Sp. Leskovec Sebastijan Vidovič Belavšek Valerija Prevolšek Trdobojci Danijel Milošič Repišče Jožef Kozel Veliki Okič Romana Šmigoc Veliki Okič Jožica rongracic Skorišnjak Franc Kozel Gradišče Polona Korošec Strmec Danijel Kozel Mala Varnica Martin Vidovič Velika Varnica Svet Krajevne skupnosti Videni pri Ptuju Andrej Podgoršek — predsednik Videm pri Ptuju Anton Lenart Videm pri Ptuju Matej Pernek Dravinjski Vrh Andrej Rožman Šturmovci Rudolf Potrč Ljubstava Branko Habjanič Majski Vrh Alojz Selinšek Dravinjski Vrh Svet Krajevne skupnosti Pobrežje Ivan Fridauer — predsednik Pobrežje Franc Lah Pobrežje Andrej Forstnerič Pobrežje Ivan Šimenko Pobrežje Janko Rogina Pobrežje Franc Murko Pobrežje Andrej ka Vidovič Pobrežje Nada Murko Pobrežje Svet Krajevne skupnosti Lancova vas Danijel Hliš — predsednik Lancova vas Bojan Emeršič Lancova vas Marjana Mlakar Lancova vas Mateja Podgoršek Lancova vas Stanislav Cafuta Lancova vas Jožef Krajnc Lancova vas Brigita Skuber Popovci Svet Krajevne skupnosti Tržeč Dušan Serdinšek — predsednik Tržeč Gorazd Sitar Jurovci Polonca Purg Jurovci Bojan Emeršič Tržeč Helena Šeliga Tržeč Svet Krajevne skupnosti Dolena Jožef Godec — predsednik Popovci Darko Jerenec Dolena Marjeta Domine Dolena Slavica Petrovič Zg. Pristava Dušan Hebar Zg. Pristava Svet Krajevne skupnosti Sela Frančiška Merkuš — predsednica Sela Katja Svenšek Sela Igor Ivančič Barislovci Dejan Tramšek Barislovci Srečko Narat Trnovec Svet Krajevne skupnosti Soviče - Dravci - Vareja Bojan Merc — predsednik Soviče Viktorija Vindiš Soviče Franc Vaupotič Vareja Zvonko Korpič Dravci Branko Zagoršek Vareja Spoštovane občanke, spoštovani občani! ecember je mesec pripravlja-■ nja na praznovanje za mnoge Jnajlepšega praznika v letu, božiča. Kako bomo preživeli in praznovali ta čas, je predvsem odvisno od lastnih in družinskih prepričanj in od tradicije, ki ji pripadamo. Je pa to tudi čas, ko premišljujemo o letu, ki se bliža h koncu, in čas, ko v glavah snujemo nove cilje in izzive prihodnosti. Ne glede na bližajoče se praznično vzdušje se mi zdi prav, da se na kratko posvetim dogajanju v državnem zboru. Najpomembnejši dokument, ki smo ga novembra obravnavali, je rebalans proračuna za leto 2014. Koalicijske stranke so predlagani rebalans izglasovale in z njim potrdile dvig načrtovanega proračunskega primanjkljaja za dodatnih 200 milijonov evrov, na skupno 1,2 milijarde evrov, kar znaša 4,3 % BDP in je visoko nad ciljem, ki ga imamo zapisanega v programu stabilnosti. Od leta 2009 je Slovenija namreč v postopku presežnega primanjkljaja in mora po priporočilih Sveta EU proračunski primanjkljaj znižati pod 3 % BDP. Zaradi visoke zadolženosti mora Slovenija letno samo za obresti nameniti skoraj 1,1 milijarde evrov, kar je okoli 13 % vseh letnih prihodkov v proračunu. Za lažjo predstavo: to je približno toliko, kot če bi od neto plače 770 evrov mesečno morali namenili 100 evrov samo za obresti. Moram poudariti, da me resnično skrbi, koliko časa se bomo še brezglavo zadolževali in s tem breme krize prenašali na državljanke in državljane ter generacije za nami. V začetku decembra je koalicija izglasovala tudi spremembo dveh zakonov, s katerima se davek na finančne storitve in davek od prometa zavarovalnih poslov zvišuje s 6,5 % na 8,5 %. Žal bomo breme tega dviga nosili državljani in gospodarstvo preko višjih bančnih provizij in višjih cen zavarovalniških storitev. Ce sem odkrita, že prav s težavo čakam dan, ko bomo v državni zbor s strani vladne ekipe prejeli predloge ukrepov za razbremenitev in ustvarjanje boljših pogojev za delovanje podjetij, ki bodo pripomogli k ustvarjanju novih delovnih mest in s tem seveda izboljšali življenjske pogoje za državljanke in državljane. Za letošnje leto je sicer napovedana gospodarska rast v višini nekaj čez 2 % BDP, kar je pozitiven statistični podatek, ki pa je predvsem posledica povečanega izvoza in izvedenih infrastrukturnih projektov s strani občin kot posledica črpanja evropskih sredstev. Več kot očitno je, da so v zadnjih letih občine pomembno gonilo razvoja v Sloveniji, zaradi česar se je ustvarilo in ohranilo marsikatero delovno mesto ter nato preko davkov veliko prispevalo tudi v proračun države. Poslanci lahko predsedniku vlade in ministrom postavljamo pisna in ustna poslanska vprašanja, podamo pobudo za ureditev posameznih zadev ah za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja vlade. To možnost sem v zadnjih dveh mesecih izkoristila velikokrat in na ministre naslovila številna vprašanja, ki so se nanašala na področje evropskih sredstev (glede priprave operativnega programa — enega izmed temeljnih dokumentov za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014— 2020, v zvezi z zaustavitvijo povračil s strani EU v proračun RS ter napako pri 8. javnem pozivu v okviru razvoja regij), v zvezi z zagotavljanjem neodvisnosti delovanja Javne agencije za varstvo konkurence, v zvezi z zaposlovanjem, v zvezi z vračilom pokojnin, v zvezi s sistemom računovodskega poročanja javnega sektorja, v zvezi z vračilom dohodnine za leto 2013, pritegnitev tujih investicij v Slovenijo in nadaljevanjem gradnje avtocestnega odseka Draženci—Gruškov-je. Glede slednjega sem kljub prvotnim, najverjetneje zelo nepremišljenim izjavam ministra za infrastrukturo dobila potrditev, da se bo gradnja tega avtocestnega odseka začela spomladi 2015 in zaključila do poletne sezone 2018. Novembra sem odprla dve poslanski pisarni, eno v Lovrencu na Dravskem polju, drugo v Cirkulanah. Vas pa z veseljem obveščam, da smo 22. decembra odprli poslansko pisarno tudi v prostoru občine Videm. Vljudno vabljeni, da se mi pridružite. Za vaše predloge, pobude in vprašanja bom v tej pisarni prisotna vsak četrti ponedeljek v mesecu med 13. in 15. uro. Lahko pa se name obrnete tudi po elektronski pošti Suzana. lep-simenko@dz-rs.si. Vse, ki uporabljate socialna omrežja, pa vabim, da preko Facebook strani in Twitterja sproti spremljate moje aktualne aktivnosti v državnem zboru in iz bližnje okolice. Približuje se božič, ki je zame najlepši in najbolj notranje doživet praznik. Že sama priprava nanj ga dela posebnega. Predbožični čas je čas, ko imamo na mizi adventni venček, obiščemo najdražje, svečano pripravimo božično drevo, jaslice in večerjo ter pečemo dobrote. Takoj za božičem slavimo dan samostojnosti in enotnosti, ki je za usodo slovenskega naroda izjemno pomemben dan. Nekaj dni za tem slavimo še vstop v novo leto. Spoštovani občanke in občani! Želim vam lepe prihajajoče praznične dni, naj bodo polni veselja, notranjega miru in pozitivnih mislih za prihodnost. V letu 2015 pa obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in lepih trenutkov. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Namakanje kmetijskih površin v občini Videm m "TT občini Videm smo % j uspešno zaključili T zložišča zemljišč, pred nami pa je nov izziv, kako povečati pridelke na teh površinah, kajti kmetijske površine na Ptujskem polju so zaradi sestave tal podvržene pogostim sušam. Načrtovalci za izboljšavo kakovosti pridelkov v kmetijstvu načrtujejo izgradnjo namakalnih sistemov. Namakalni sistem Ptuj naj bi zagotavljal namakanje kmetijskih površin, ki so v upravljanju ali lasti naslednjih deležnikov pri projektu: Perutnina Ptuj, Agro, d. o. o., Biotehniška šola Ptuj, Semenarna Ljubljana, Mestna občina Ptuj in občina Videm. Partnerja pri projektu sta KGZS Zavod Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. V upravi smo pripravili strokovno srečanje na temo izgradnje velikega namakalnega sistema — namakalni sistem Ptuj. Na posvetovalnem sestanku smo sprejeli naslednje sklepe: Občina Videm se aktivno vključi v projekt za izgradnjo namakalnega sistema, ki bo omogočal namakanje kmetijskih površin na melioracijskih površinah Videm I in Videm II. Člani komasacijska odbora (Videm I in Videm II) se preimenujejo v odbor za izgradnjo namakalnega sistema v občini Videm. KGZS Zavod Ptuj pripravi delavnico z delovnim naslovom Načrtovanje in izvedba namakalnih sistemov na kmetijskih površinah — dobre prakse. Lastniki zemljišč, ki posedujejo kmetijske površine na melioracijskih območjih, se povabijo na skupni sestanek, na katerem se seznanijo s projektom namakanja kmetijskih površin. Preden lahko pristopimo k načrtovanju projekta Namakalni sistem Ptuj, je treba izkazati namero, podati soglasje k uvedbi velikega namakalnega sistema. Od 5-do 20. decembra vas bodo obiskali člani odbora za izgradnjo namakalnega sistema, da boste kot lastnik pisno podali svojo namero. Prosim, da izjavo o soglasju dobro pretehtate in se odločite v skladu z razvojnimi načr- ti na svoji kmetiji. Smo v času velikih klimatskih sprememb, so že tukaj, in če želimo izkoristiti dane potenciale v kmetijstvu, se bomo morali odločiti za trajnostne rešitve in zeleno rast ter na ta način izboljšali ekonomijo na kmetijskem gospodarstvu in posledično tudi v lokalni skupnosti. Več o strategiji izgradnje namakalnih sistemov si lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.kgz-ptuj.si/stro-kovni-posvet-o-namakanju-kmetijskih-povrsin/. Mag. Ivan Božičku, direktor občinske uprave Z ločenim zbiranjem do zmanjšanja količin odpadkov in prijetnejšega okolja te se že kdaj vprašali, ali bi lahko predmete, ki jih več ne potrebujemo, vnovič uporabili oz. jih predelali? Pre-hrambna industrija nas je zasula s številnimi novimi proizvodi, ki nam omogočajo zadovoljevanje osebnih potreb, po drugi strani pa ostajajo gore odpadnih materialov, v katere so bili ti embalirani. Da bi zmanjšali količine odpadkov, je treba odpadne snovi zbirati ločeno in jih ločeno predajati registriranim zbiralcem. Samo ločeno zbrane odpadke lahko usmerimo v predelavo in ponovno uporabo. Pri ločenem zbiranju je pomembno, da so pločevinke, plastenke, vrečke, folije in drugi predmeti, ki so namenjeni za embaliranje tekočin, izpraznjeni in očiščeni. Drugo pomembno navodilo je, da se posamezni odpadki odložijo v pravilno opremo za zbiranje odpadkov, vrečke oz. zabojnike, saj zahteva vsako mešanje odpadkov, ki ni v skladu z našimi navodili, dodatno ločevanje, kar znova povzroča dodatne stroške. V okviru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov družba Čisto mesto Ptuj omogoča občanom vaše občine zbiranje glede na skupine odpadkov po materialni strukturi. Za lažje rokovanje z nastalimi odpadki podajamo navodila za pravilno razvrščanje posameznih vrst odpadkov. Zbiranje MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih črne (tudi rjave) barve na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih, 13-krat letno. V te zabojnike odložite: ai plenice, higienske vložke, kozmetične blazinice, iztrebke malih živali — skupaj s peskom, zamaščen/umazan papir ali drugo umazano embalažo, vrečke za sesalce, uničena oblačila in obutev ... V zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov ne odlagajte: plastične embalaže, tetrapakov, pločevink, konzerv, papirja ali kartona, bioloških odpadkov, vročega pepela, kosovnih ali nevarnih odpadkov, stiropora, steklenic in druge steklene embalaže, trde plastike, kovin ... Opozorilo: Ob upoštevanju navodil za ločevanje mešanih komunalnih odpadkov ne sme biti veliko, s pravilnim ločevanjem boste prihranili in ustvarjali čistejše okolje, v katerem živite. Zbiranje plastične, kovinske, sestavljene in mešane embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih prozornih vrečkah, na katerih je napis MEŠANA EMBALAŽA, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih, 13-krat letno. jf i V te vrečke odložite: — plastenke in drugo manjšo embalažo iz plastike (kozarci, posodice in lončki od prehrambnih izdelkov, nosilne vrečke, škatle za slaščice in drugo hrano, krožniki za enkratno uporabo, folije za hrano in druge folije, podloge za pecivo, ovitki, zvitki, cvetlični lončki ...); — pločevinke in drugo manjšo embalažo iz kovin (kozarci, posodice od prehrambnih izdelkov, hrane za mačke in pse, vložene zelenjave in sadja, aluminijasta živilska folija ...); — tetrapake od sokov, mleka in drugih pijač ter prehrambnih izdelkov; — embalažni stiropor. V vrečke za mešano embalažo ne odlagajte: onesnaženih cvetličnih lončkov, v katerih rastline ostanejo celo življenjsko dobo, čajnih filtrov, voščenega ovoja za sir, ovitkov klobas, obešalnikov za obleke, kartuš za tiskalnike, škatel za zgoščenke, zgoščenk in videokaset, vrečk za detergente, jedilnega pribora za enkratno uporabo, avtomobilskih delov, papirnatih modelov za pecivo, težjih in večjih kosov kovin ... Opozorilo: Plastenke, pločevinke, posodice in tetrapaki morajo biti izpraznjeni in čim bolj stisnjeni, tako boste vrečko za odlaganje mešane embalaže najbolje izkoristili. Zbiranje PAPIRJA IN KARTONA ter papirne in kartonske embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih zelene barve z rdečim pokrovom, na katerih je napis PAPIR, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih, 13-krat letno. V te zabojnike odložite: časopise, revije, prospekte, 0510 ■H. zvezke, koledarje, knjige, kataloge, papirnate vrečke, kartonske škatle, pisemski in ovojni papir ter druge predmete iz papirja, lepenke in valovite lepenke ... V zabojnik za zbiranje papir- ja in papirne embalaže ne odlagajte: embalaže mleka in sokov, mastnega in povoščenega papirja, tapet, folije iz umetnih mas, higienskega papirja, vreč za krmila, vreč za cement, reklamnih panojev, lepilnih trakov ... Opozorilo: Kartonske škatle morajo biti razrezane/raztr-gane na čim manjše kose oz. čim bolj stisnjene. Zbiranje STEKLA in steklene embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih zelene barve z belim pokrovom na zbiralnicah, 17-krat letno. V te zabojnike odložite: vse vrste steklenic, stekleno embalažo od začimb, kozarce za vlaganje brez pokrovov, druge manjše predmete iz stekla (cevke, steklene posode, kozarci). V zabojnik za zbiranje steklene embalaže ne odlagajte: okenskih stekel, ogledal, žičnih stekel, avtomobilskih stekel, stekel žarometov, posode iz porcelana, neonskih svetilk, žarnic, keramike, steklenic z vsebino ... Opozorilo: Steklenice morajo biti izpraznjene in brez zamaškov. Zbiranje BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih rjave barve na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih, 42-krat letno. V te zabojnike odložite: kuhane ostanke hrane, zele- njavne in sadne odpadke, jajčne lupine, pokvarjene prehrambne izdelke, gnilo sadje, papirnate robčke, bri- sače in serviete, filter vrečke, čajne vrečke, kavne usedline, odpadno vejevje — razrezano, travo, listje, odmrle rastline, plevel, lase, perje, volno, žagovino in drobne lesne odpadke, vse odpadke, ki se lahko organsko razgradijo. V zabojnik za zbiranje biood-padkov ne odlagajte: tekočih ostankov hrane — juhe, masti, jedilnih in drugih olj, ostankov živali ... Pomembno: Z vsakodnevnim ravnanjem se je treba zavedati, da lahko s pravilnim ločenim zbiranjem zmanjšate količine odpadkov za odlaganje in omogočite ponovno uporabo nastalih odpadkov. Vljudno vas prosimo, da upoštevate navodila za pravilno ločevanje odpadkov, saj bomo izvajali kontrolne preglede vsebine odpadkov, vsako nepravilno odlaganje v nenamensko opremo za zbiranje pa se sankcionira po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki vaše občine. Navodila za pravilno ločevanje odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani http://www.cistomesto.si/ kako-locujemo, za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo po e-pošti info@cisto-mesto.si ali po telefonu na 02 780 90 20. Hvala, ker ločujete! Vaš zbiralec odpadkov Cisto mesto Ptuj Seje večdesetletni vremenski vzorec spremenil? voma ni več, podnebne spremembe se dogajajo, ■ kriv je človek, ki z netrajnostnim pristopom pov-Jzroča neprecenljivo okoljsko in gospodarsko škodo. Slovenija bi morala sprejeti strategijo razvoja, ki naj temelji na prehodu v nizkoogljično družbo, družbo z ničelnimi izpusti toplogrednih plinov po letu 2050. Razvojna strategija naše države še ima žal vedno meglen odtis. Z zelo visoko stopnjo zaupanja lahko pričakujemo, da nekaterih tveganj za škodljive vplive podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih ne bo mogoče odpraviti. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje kot svetovno povprečje. Zato je prilagajanje na podnebne spremembe ključni dejavnik blaginje prebivalcev Sloveni- je. Prilagajanje na podnebne spremembe pomeni prilagajanje na višje temperature zraka v vseh letnih časih, višje temperature tal, rek, jezer in morja, poletne vročinske valove, pogostejše suše ter pogostejše in intenzivne poplave, pogostejše zelene zime, spremenjen rečni režim in gladino podtalnice ter nenavadne vremenske vzorce, menijo klimatologi. moženja, a ne na račun dru- Ostaja nam torej sobivanje s gih. Ujme, ki so drvele skozi spremenjenimi vremenskimi naše kraje, so pokazale, da vzorci, poskrbeti moramo za polovičnih rešitev ni. lastno varnost in varnost pre- Mag. Ivan Božičku Les kot obnovljivi vir energije DREVO Drevo, olesenela rastlina, je tih zapisovalec klimatskih dogajanj v naši neposredni okolici, je rastlina, ki neprestano izkazuje svojo mladost, saj vsako pomlad na novo ozeleni, pomladi svojo zunanjost, poskrbi za reprodukcijo in utrdi koreninski sistem. To preobrazbo lahko opravlja nekaj desetletij ah stoletij. KURILNA VREDNOST LESA Energijska vrednost goriva izraža količino energije, ki se sprosti med popolnim izgoretjem enote mase goriva. Kurilnost (Hj) (prej spodnja kurilna vrednost — net caloric value (NCV)) označuje tisto količino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki je v dimnih plinih. Voda, ki se sprošča, se šteje kot para, kar pomeni, da smo odšteli toplotno energijo, nujno za spremembo vode v paro (latentna toplota uparjanja vode pri 25 °C). Zgorevalna toplota (Hs) (prej zgornja kurilna vrednost — gross caloric value): označuje vso toploto, ki se sprosti pri gore-nju, vključno s toploto vodne pare v dimnih plinih (latentna toplota). V produktih izgorevanja se voda šteje kot tekočina. Enota za merjenje energije je joule (J), poleg tega uporabljamo še njene izpeljanke (kj, MJ, PJ itd.). Navadno nam je bolj poznana druga oblika enote — Ws (wattsekunda, 1 J = 1 Ws) z izpeljankami, kot so Wh, kWh, MWh. Na kurilno vrednost lesa vplivajo naslednji dejavniki: vsebnost Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi mase (osnova je energijska vrednost bora) '