IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXV Št. 8-9 HRASTNIK, 9. 9. 1983 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK DOPOLNITEV PROGRAMA STABILIZACIJSKIH UKREPOV Da bi lažje kljubovali težavam Trenutni gospodarski položaj v državi zahteva od nas še večje angažiranje kot doslej. Da bi k izboljšanju tega stanja tudi naša DO prispevala svoj delež, smo in bomo še sprejeli nekatere ukrepe, ki bodo ob doslednem izvajanju zagotovili kolikor je mogoče nemoteno obratovanje, s tem pa tudi doseganje planskih ciljev. EDEN IZMED POGOJEV ZA IZVOZ JE KVALITETNO STEKLO Kot najvažnejšo nalogo moramo prav gotovo zastaviti skrbi za čim večji izvoz ter odstraniti vse tiste ovire, ki nam preprečujejo uresničevanje tega. Ob analizi polletnega poslovanja smo ugotovili, da smo v letošnjem letu imeli precej težav na področju izvoza zaradi občasno slabe Kvalitete stekla. Zato bomo v prvi vrsti morali poskrbeti in ustvariti takšne pogoje, ki bodo zagotavljali kvaliteto stekla. Podrobnejši načrt, ki bo sestavni del te akcije, bo sicer izdelan naknadno, že sedaj pa lahko izpostavimo slabo kadrovsko zasedbo v zmesami, neustrezno vzdrževanje naprav v zmesarni in talilnih objektov ter splošen nered in nečistočo v tovarni. ROKI IZDELAVE ORODIJ MORAJO BITI KRAJŠI Naslednja ovira pri doseganju večjega izvoza je preskrba s steklarskim orodjem. Zaradi spleta okoliščin poteče včasih tudi več kot pol leta, od naročila do izdelave orodja. Da bi ta obdobja skrajšali, je potrebno izdelati podrobnejšo analizo, ce- lotnega procesa izdelave orodij ter storiti take ukrepe, da se bo rok izdelave orodij skrajšal vsaj za 30 %. Med potrebnimi ukrepi za dosego tega cilja bi že sedaj izpostaviti potrebne kadrovske okrepitve, ki naj zagotovijo polno zasedenost vseh strojev ter triizmensko obratovanje novih NC avtomatov. Istočasno pa lahko ugotovimo, da je rok trajanja orodij zaradi malomarnega odnosa posameznikov pogosto občutno krajši od normalnega. Zaradi tega stanja izgubimo po nepotrebnem precej časa za obnovo orodja, namesto da bi izdelali nova. Tudi tu moramo predvideti ukrepe, ki naj prispevajo k boljšemu ravnanju z o-rodjem. ZAOSTANEK V IZVOZU NADOKNADITI V JESENSKIH MESECIH Upadanje števila ročnih delavnic in pogostoma velik izostanek z dela zaradi bolniške sta naslednja činitelja, ki onemogočata doseganje večjih izvoznih u-činkov. V prihodnje bomo skušali to reševati z uvedbo avtomatov za izdelavo razsvetljavnih teles. V trenutnem položaju pa (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) bi morali morebitna večja povpraševanja iz inozemstva skušati reševati z nadurnim delom steklarjev. Zavedamo se, da je delo steklarjev zelo utrujajoče, vendar pa smo prepričani, da se bodo v najugodnejših mesecih za delo (september, oktober, november) pripravljeni žrtvovati v primeru potrebe. Zato bi morali pripraviti točne potrebe inozemskih kupcev ter v primeru premajhnih zmogljivosti organizirati nadurno delo. Ce bi prišlo do motenj V PRESKRBI... Ker obstaja možnost, da bi zaradi težav pri preskrbi s surovinami in drugim reproduKcij-skim materialom prihajalo do motenj v poslovanju, moramo biti pripravljeni tudi na to. Trenutna založenost s surovinami, rezervnimi deli in drugim reprodukcijskim materialom, preskrbljenost z vsemi viri energije ter ne nazadnje delež deviz (44,2 %), ki nam od našega izvoza ostaja, bi sicer morali biti zagotovilo za nemoteno obratovanje do konca leta, vendar se moramo kljub temu pripraviti na morebitne motnje. Ob morebitnem nastopu takšnih težav se bomo poslužili Programa za poslovanje v zoženih materialnih možnostih, ki smo ga sprejeli v juniju preteklega leta, v katerem pa bi morali korigirati naslednje točke: Motnje v preskrbi z električno energijo Tu bi morali zaradi povečane porabe električne energije izdelati nov plan ustavljanja posameznih zmogljivosti za različne stopnje redukcij ter določiti, katere zmogljivosti bomo morali ustavljati v primeru večjih in dolgotrajnejših redukcij. Preskrba s surovinami Večje težave kot v preteklem letu lahko nastopijo pri preskrbi s surovinami, saj jih zaradi nerednih dobav iz domačega trga moramo več uvažati. Vsekakor bi morali v prvi vrsti zagotoviti surovine, potrebne za izvoz, prav tako pa preveriti možnost koriščenja blagovnih kreditov. Da bi imeli pregled naših potreb in možnosti, je treba pripraviti spisek vsega, kar moramo do konca leta uvoziti. Prav tako pa je potrebno preveriti možnost zamenjave uvoženih surovin in drugega materiala z istimi iz domačih virov. Iz omenjenega programa moramo vsekakor izpostaviti še naslednji točki: — Glede na poznano problematiko na področju zagotavljanja surovin se moramo v bodoče še bolj racionalno obnašati in v naši delovni organizaciji zagotoviti zbiranje sekundarnih surovin. V ta namen bo izdelan poseben načrt, ki ga bomo dosledno izvajali. Marsikatera ura popravila orodja bi lahko odpadla, če bi z njim pazljiveje ravnali. — Z ozirom na težak gospodarski položaj se bomo dosledno držali DOGOVORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE U-SMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1983, to pa pomeni, da pri naši sedanji produktivnosti ni nobenih realnih možnosti za povečanje osebnega dohodka. V primeru, ko bi nastopile izredne razmere, bodo delavski sveti sprejeli ustrezne ukrepe za delitev osebnih dohodkov delavcem, ki bodo trenutno delali, in delavcem, ki bodo prerazporejeni na druga dela ali pa bodo na dopustu. BOLJE IZKORISTITI DELOVNI ČAS Poleg naštetega bi v okviru akcije za izboljšanje gospodarskega stanja gotovo lahko dvignili produktivnost na posameznih delovnih mestih. Zato je nujno, da tam, kjer se ugotavlja slabo izkoriščanje delovnega časa, bodisi zaradi nerealno postavljenih norm, bodisi zaradi slabe izkoriščenosti delovnega procesa, dosežemo večjo produktivnost. Prav tako pa moramo poskrbeti za zmanjševanje zastojev v proizvodnji, med katerimi nam povzročajo največ težav tisti, do katerih prihaja zaradi nepravočasno izvršenega preventivnega vzdrževanja. Da bi čim bolj skrajšali tovrstne zastoje, je potrebno izdelati načrt preventivnega vzdrževanja, ki mora vsebovati tako načrt pregledov strojev in naprav, kot tudi normative za izvedbo posameznih del. DA BI ZMANJŠALI BOLNIŠKI STALEŽ Izredne težave pri odvijanju normalne proizvodnje povzroča Z malo denarja Delovanje NK Sloga Nogometni klub Sloga Hrastnik je bil osnovan pred nekaj leti z namenom, da bi se v njem zbirali mladi, predvsem tisti iz samskih domov. Slaba organiziranost čeprav so se posamezniki trudili, je botrovala temu, da je klub prekinil z delom za dve leti, zato pa se je v jeseni leta 1982 na novo organiziral, seveda s prvotnim ciljem, da bi v njem delovali mladi iz samskih domov, pa tudi drugi. S tem je torej dana možnost da mladi iskoristimo svoj prosti čas. Do neke mere nam je to tudi uspelo. Danes v klubu deluje 25 članov. V prostem času pa je mladih vse več na terenu in vse manj v gostilnah, manj je popivanj, pa tudi razbijanj in pretepanj. Pa vendar: da bi lahko svoj plan uresničili vsaj do neke mere, so nam potrebna sredstva, predvsem finančna. Naj poyemo, da smo od rekreacijskega odbora Steklarne dobili na razpolago objekte (teren in garderobe), dobili smo tudi trenerke pa tudi nekaj stare opreme za treninge. Novo opremo (majice in hlačke) pa smo kupili iz denarja, ki smo ga dobili z akcijo zbiranja starega železa in čiščenja v Steklarni. Kopačke in druge dele opreme pa člani kupujejo sami, medtem pogostoma nenormalen bolniški stalež. Kljub ukrepom, ki so bili doslej storjeni, nismo uspeli na tem področju doseči pozitivnih premikov. Številni člani naše delovne organizacije še vedno izkoriščajo možnost koriščenja bolniške za opravljanje raznih del ali pa se na ta način izogibajo delu ob neugodnih prilikah. Tudi za te primere moramo najti rešitev. Predlagamo dva ukrepa: S prvim bi okrepili nadzor nad bolniki, ker posamezniki pogostoma med bolniškim staležem o-pravljajo različna dela. Drug ukrep pa je 'pravzaprav zahteva nekaterih zborov delovnih ljudi, ki so zahtevali, da v naši delovni organizaciji uredimo koriščenje bolniškega staleža za lažja obolenja in podobno, kot je to že urejeno v nekaterih delovnih organizacijah. Gre za zamisel, da bi taki bolniki morali 8 ur prebiti v tovarni, kjer bi zanje v posebnem prostoru organizirali izobraževanje iz samouprave, SLO itd., ali pa bi opravljali lažja dela (kompletiranje, prepakiramje itd.). Predlagamo, da bi se podrobnejši načrt tega izdelal naknadno, po podrobni obravnavi. Prepričani smo, da bomo delovni ljudje naše delovne organizacije ukrepe podprli, ter v razpravi dodali še ostale predloge, ki bodo prispevali k izboljšanju gospodarskega položaja, tako v naši delovni organizaciji, kot v širši družbeni skupnosti. Pripis uredništva: V tem trenutku lahko že zapišemo, da so za načrtovane ukrepe že opravljene tudi posamezne naloge, ki so jih v postavljenih rokih opravili njihovi nosilci. in veliko volje ko drugim to ni potrebno. Predvsem mislim na NK Hrastnik, pod katerega okriljem smo. To okrilje pa je bolj papirnato. Predstavniki NK Hrastnik so nam sicer obljubili sredstva, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Se pa vseeno sprašujemo, ali še kje obstoji takšen klub, četudi le rekreacijski, ki dela s tako malimi, skoraj nikakršnimi sredstvi, a s takim entuzijamom. Naše financiranje poteka iz članarine. S tem denarjem pokrivamo potovanja na tekme ter plačujemo sodnike. Se pa ve, kdo naj bi bil plačnik. Toda če pomoči ni, smo pripravljeni na še večja samoodpovedovanja, žoga pa se bo še naprej kotalila za Savo, vse dokler bomo imeli to ■moralo in elan. Morda se bo pa kdo le spomnil, da nam vsaj malo pripomore, kajti to je edino, ki nam popestri prosti čas v samskih domovih. Prav zato na tem mestu vabimo vse tiste, ki si želijo na treninge, pridite! Namesto, da. popijete dve pivi, teh deset starih tisočakov dajte nam, pa boste postali naši člani. Z novo sezono bomo dobili tudi novo ime: »STEKLAR«. In ob koncu še tovariški pozdrav vsem steklarjem! NK Sloga Slovo od revolucionarja Ustavilo se je še eno srce, srce človeka, katerega življenjska pot je bila podrejena revoluciji — pa naj jc bil mlad steklar, rudar, težaški delavec, izseljenec ali na dolžnosti revolucije. Umri je revolucionar, velik humanist neumorni borec za pravice delovnih ljudi, delavec, ki je skozi štiri desetleja bil nosilec partijskega dela in Zveze komunistov, komisar Slovenske partizanske vojske, državnik in voditelj socialistične zveze delovnih ljudi, narodni heroj, junak socialističnega dela in častni občan revirskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Življenjska pot Mihe Marinka se je začela 8. septembra, leta 1900, Toda mati, ki se je s svojo skrbnostjo trudila, da bi mu nadomestila tudi očeta, mu je umrla, ko mu je bilo le 14 let. Takrat je Miha že leto dni delal v zagorski steklarni. S 15. leti se je zaposlil na rudniški separaciji. Odraščal je v času prve svetovne vojne, se navduševal nad oktobrsko revolucijo. Tedaj je že bil zaposlen v jami v rudniku. Tam se je vključil v sindikat, bil je pobudnik skojevskega gibanja. In tako se je začel kaliti bodoči revolucionar. Leta 1924 je postal član KPJ. Istega leta je sodeloval v Trbovljah v spopadu z Orjuno, sodeloval je v stavkah in izgubil delo. Primoran, da zapusti domovino, je odšel v Francijo, kjer je delal v rudniku v težkih pogojih, obenem pa nadaljeval politično delo. Bil je predstavnik jugoslovanskih emigrantov v sindikatu rudarjev in funkcionar jugoslovanske sekcije KP Francije. Leta 1931 je odšel v Berlin, nato pa v Moskvo, kjer je obiskoval komunistično univerzo. Po dveh letih se je čez Berlin in Dunaj vrnil v domovino. Leta 1935 je postal sekretar PK KPS za Slovenijo, leta 1937 pa je bil med organizatorji u-stanovnega kongresa KPS na Čebinah. Leta 1936 je bil v Zagrebu a-retiran. V zaporu so ga zverinsko mučili, vendar ni ničesar priznal, zato ga je moralo sodišče za zaščito države v Beogradu o-prostiti. S tovarišem Titom se je prvič srečal leta 1939. V tem letu je bil tudi med organizatorji državnega posvetovanja v Tacnu pod Šmarno goro, na Vrheh nad Trbovljami in 2. konference KPS v Joštovem mlinu pri Celju. Nagli zlom jugoslovanske vojske je Marinka zatekel v Kostanjevici. Potem je prevzel skrb za kadrovsko politično vprašanje. Skupaj s Francem Leskovškom Luko se je leta 1941 udeležil sestanka Vrhovnega štaba NOVJ v Stolicah v Bosni. Po vrnitvi v Slovenijo je postal komisar glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Leta 1941, ko je ilegalno bival v Ljubljani, je bil zaradi izdaje aretiran. Policija ga je izročila Nemcem, ki so ga imeli zaprtega v Begunjah, zasliševali so ga v Mariboru. Pozneje so ga izročili Italijanom, ki so ga obsodili na 30 let ječe. V italijanskih zaporih je bil povezan z italijanskimi komunisti. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Slovenijo, kjer je prevzel odgovorne in pomembne naloge. Osvoboditev Jugoslavije je dočakal v Makedoniji, kjer je bil inštruktor, potem je delal v CK ZKJ. Sredi junija 1946, ko je Boris Kidrič odšel v Beograd, je postal predsednik vlade LRS, sekretar CK KPS in sekretar izvršnega odbora OF. Potem je več kot dvajset let opravljal vodilne funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Nazadnje je bil član Sveta federacije. Tudi po upokojitvi ni povsem odložil političnega dela. Obiskoval je kraje širom Slovenije, go- voril aktivistom, se pogovarjal z ljudmi. Velik del svojega prostega časa pa je posvetil pisanju spominov. Premajhen je prostor in prekratek je čas, da bi vso veličino dela velikega revolucionarja lahko zapisali ob besedah v slovo, kajti z Mihom Marinkom smo izgubili še zadnjega moža tiste generacije revolucionarnih borcev, ki je ustvarila pogoje za revolucijo, jo zmagovito izvedla in začela konkretno uresničevati vizijo socializma. MIHI MARINKU Viharnik Nemo zro v nebo ti suhe veje, iz korenin boleče ti sokove žene neka temna sila, ki nekoč — ah res — kmalu bi te pogubila. Vihar in burja vzela sta ti lesk zelenja, a toplina zemlje, sonca, vetra z juga ne pojenja. Bil si mlad, močan, kljuboval si strelam in ledeni toči se zdramil si zravnan ob siju severnice. A glej, zdaj tvoje seme klije, širom travne ruše, čeprav viharnik si v jeseni svoji, življenje iz zemlje — to ne mine! Mihael Gosak PREKLIC IZGUBLJENE IZKAZNICE Veljavnost izkaznice za izplačilo OD preklicujejo: 1. Anica Halapir, TOZD 1, Dol 256/a, Dol pri Hrastniku 2. Blagojevič Vojna, TOZD 1, Za Savo 9, Hrastnik 3. Tavčar Vinko, TOZD 1, Cesta 1. maja 24, Hrastnik 4. Kepa Stanislava, TOZD 1, Dol 146, Dol pri Hrastniku 5. Jovanovič Petra, TOZD 2, Dol 146, Dol pri Hrastniku 6. Terzič Senada, TOZD 2, Grajska pot 8, Hrastnik 7. Majer Franc, TOZD 2, Podkraj 70/a, Hrastnik 8. Stojančič Mitra, TOZD 2, Dol 46, Dol pri Hrastniku 9. Maurer Stanka, TOZD 3, Log 1, Hrastnik 10. Gilčvert Stane, TOZD 4, Log 15, Hrastnik 11. Hozjan Aleš, TOZD 5, Cesta 3. julija, Hrastnik 12. Marjanovič Rade, TOZD 5, Zidani most 30 13. Hodžič Amir, TOZD 5, Cesta H. Debelaka 4, Hrastnik 14. Gugunovič Veseljka, DSSS, Širje 2, Zidam most 15. Žabkar Helmut, TOZD 5, Log 28/e V svojih spominih je tovariš Marinko bogato opisal bivanje pri Prisla-novih pri katerih je v letih od 1934 do 1939 našel zatočišče. Posnetek pa je iz leta 1970, ko se je mudil pri njih. Iz dela samoupravnih organov «■BW®''-'”— val sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v nove TOZD in združevanju TOZD v DO Steklarna—Sijaj Hrastnik, ter ugotovil, da je bil sporazum z večino glasov sprejet v vseh temeljnih organizacijah. 2. Na osnovi te ugotovitvi, Delavski svet DO Steklarne Hrastnik objavlja veljavnost sporazuma. V nadaljevanju seje je koordinator OO ZK DO tovariš Milan Crnkovič navzoče obvestil, da s tem, ko je bil referendum dne 26. 6. in 8. 7. 1983 z večino glasov sprejet Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v nove TOZD in združevanju TOZD v DO Steklarna—Sijaj Hrastnik, prišlo tudi do razpustitve Akcijske konference, katere naloga je bila spremljanje in izvajanje akcij v zvezi z povezovanjem obeh delovnih organizacij. Pod drugo točko je Delavski svet obravnaval pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja iz Trbovelj za spremembo oziroma dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo v katerem mora v skladu s 152. členom Zakona o združenem delu določiti taka merila, ki bodo pravočasno pokazala kdaj so v organizaciji nastopile motnje v poslovanju. larno Hrastnik in Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik v šolskem letu 1983-84, tako na področju izobraževalnega dela, kot tudi drugih oblik sodelovanja (proslave, razstave itd.). Delavski svet je v nadaljevanju seje razpravljal tudi o vsebini -dopisa Skupščine občine Hrastnik, ki se nanaša na izvajanje smernic kadrovske politike v občini Hrastnik. V razpravi je bilo ugotovljeno, da v naši DO spoštujemo določila družbenega dogovora o zaposlovanju. Prosta delovna mesta javljamo na Zavod za zaposlovanje, vendar za zasedbo le-teh ni interesentov. Vzrok temu je vsekakor neustrezno nagrajevanje in težki pogoji dela. Neustrezno nagrajevanje pogojuje tudi probleme pri pridobivanju ustreznih strokovnih kadrov, saj so delavci v službah SIS neprimerno bolje nagrajeni kot v naši DO in v zvezi s tem je bil sprejet sklep s katerim splošni kadrovski sektor izdela pismeno poročilo o izvajanju družbenega dogovora o zaposlovanju v naši DO. Poročilo se obravnava v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, nato pa se z vsemi morebitnimi pripombami dostavi na Skupščino občine Hrastnik. Odbor za poslovno politiko JO. SEJA, dne 19. 5. 1983 Odbor za poslovno politiko DO je obravnaval predlog službenega potovanja v Švico k firmi Casto-iino iz Lausanne. Potovanje je opravil tov. Ržek Jože. Namen je bil udeležba na seminarju za tehnologe varjenja pri firmi Ca-stolino, katera je ena izmed vodilnih v -svetu, ki izdeluje in razvija varilno tehniko za vsa področja. Službenega potovanja v Francijo sta se udeležila inž. Avgust Fišner in inž. Ivan Pavlič. Namen potovanja je bil ogled razstave orodjarskih strojev na sejmu v Parizu. Na tem sejmu so bili razstavljeni CNC stroji, katere imamo tudi pri nas. V nadaljevanju seje je odbor obravnaval službeno potovanje v ZRN — konstein k firmi Phönix na ogled opreme za proizvodnjo in dodelavo razsvetljave. Potovanja so se udeležili: dipl. inž. Niko Kavšek, inž. Ervin Predovnik, inž. Anton Žagar in Valentin Po-tušek. Pod tretjo točko je odbor odobril: — VDV 1. bataljona Hrastniku je odobril finančna sredstva v višini 5.000,00 din za obujanje tradicije. — Krajevnemu združenju borcev NOV Dol pri Hrastniku se odobrijo finančna sredstva v višini 34.000,00 din za vzdrževanje ih urejanje spomenika. 11. seja z dne 14. 6. 1983 Odbor je obravnaval predlog službenega potovanja v Italijo, katerega so opravili: dipl. prav. Branko Milinovič, inž. Anton Žagar, Alojz Marčen in voznik službenega avtomobila Anton Velej. Namen tega potovanja je bil dogovor o možnosti prodaje linije za proizvodnjo kelihov in dogovor o možnosti nabave linije za proizvodnjo plafonjer. Niko Knap, Aleksander Kav-zar II, Marjan Strniša, Ivan Brunček, Alojz Centrih, Emsud Pašagič, Franc Gril, Jože Drugo vič, Tomo Uldrijan in Franjo Miha j lik so opravili potovanje z gasilskim avtomobilom last DO Steklarne Hrastnik v Avstrijo =— Keflack, na oled razstave naj novejšega gasilskega orodja in ob enem se udeležili še tekmovanja gasilskih enot. Partizanskemu odredu Temnega hrasta Hrastnik je odbor za poslovno politiko odobril finančna sredstva v višini 1.000 din, katera bodo uporabili taborniki na taborjenju na Kalu. 12. seja z dne 23. 6. 1983 Odbor je obravnaval predlog službenega potovanja v Francijo in ga tudi potrdili. Potovanja sta se udeležila dipl. inž. Us Aleksej in inž. Jože Guzaj k firmi SEPR. Firma Sepr je naš dolgoletni dobavitelj ognjeodpomega materiala za izgraditev bazenovsteklar-skih peči. V zadnjih letih so raz-vlli nove materiale. Z namenom, da bi nam jih predstavili, so po-¿lali povabilo, da jih naši predstavniki obiščejo. 13. seja 11. 7. 1983 Franc Sušter opravi službeno potovanje v ZRN — Bad Beruch k firmpi Popp, katera je reklamirala zaščitno steklo 15911. Nadalje je odbor obravnaval službeno potovanje k firmi Stol-zle v Avstrijo glede prodaje avtomatskih kozarcev 1/4 in 1/8 za avstrijsko tržišče. Potovanje o-pravijo: Jože inž. Tušar, Anton inž. Žagar in voznik osebnega avtomobila DO Steklarne Hrastnik Anton Velej. 14. seja 22. 8. 1983 Pod prvo točko je Odbor za poslovno politiko DO obravnaval poročila s službenih potovanj, katere so opravili naši predstavniki DO. Iz poročil je razvidno, da so bila potovanja koristna in da Se bo dalo marsikaj izkoristiti v naši tovarni. Pod drugo točko je Odbor obravnaval službeno potovanje v ZRN Frankfurt in Duesseldorf. Namen potovanja je ogled frankfurtskega sejma in obisk firme Emhart v Duesseldorfu, kateri sta že pred nekaj časa izrazili željo, da jih naši predstavniki o-bisčejo. Potovanje opravijo dipl. inž. Niko Kavšek, Alojz Marčen, Albert Kapelari in Albin Lavrič. Nadalje ]e odbor obravnaval službeno potovanje v ZRN in DDR. Potovanje opravijo dipl. prav. Branko Milinovič, Anton inž. Žagar in Jože inž. Tušar. Namen potovanja je ogled sejma v Leipziegu in izvršitev razgovorov o prodaji naših izdelkov za izvoz. Pod tretjo točko je bila obravnavana prispela pošta, odbor je sklenil naslednje: ' —-‘Triglavskemu domu Kredarica se je odobrilo nekaj kozarcev, skodelic, pepelnikov za o-premo doma na Kredarici. —| Gasilski zvezi Ljubljana je odbor odobril stekleni kelih — pokal za izvedbo tekmovanja akcije NNNP z napisom »Darilo Steklarne Hrastnik«. Nadalje je odbor obravnaval tudi predlog za določitev člana v koordinacijski odbor po Samoupravnem sporazumu o reguliranju cen. Imenovana je bila tov. Marjanca Polzelnik. Delavski svet DO 15. seja dne 12. 7. 1983 Pod prvo točko dnevnega reda so bili navzoči seznanjeni o izidu glasovanja o sprejetju SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI TOZD V NOVE TOZD IN ZDRUŽEVANJU V DO STEKLARNA — SIJAJ HRASTNIK, na referendumu dne 8. 7. 1983, kjer so se delavci v TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase, v TOZD avtomatska predelava steklene mase in TOZD energetika s ključavničarsko delavnico ponovno odločali o združitvi DO Steklarne Hrastnik in DO Sijaj Hrastnik v DO Steklarna— Sijaj Hrastnik. V zvezi s tem je bil sprejet ugotovitveni sklep: 1. Delavski svet DO Steklarne Hrastnik je na 15. seji obravna- Naša delovna organizacija se trenutno nahaja v specifičnem položaju, saj smo z uspelim referendumom o združitvi DO Steklarne in DO Sijaj Hrastnik v novo DO, delovna organizacija v ustanavljanju. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO, delovno organizacijo bomo realizirali ob pripravah samoupravnih aktov nove DO Steklarna—Sijaj Hrastnik. Splošno kadrovski sektor oziroma ustrezno strokovno službo se zadolžuje, da obvesti družbenega pravobranilca samoupravljanja da je delavski svet DO njegovo pobudo obravnaval, vendar njegovi člani menijo, da je izvedba le-te trenutno nemogoča. Nadalje je delavski svet obravnaval poročilo o dosedanjem sodelovanju ter predlog nadaljnjega sodelovanja z Osnovno šolo narodnega heroja Rajka v šolskem letu 1983-84, katerega je podal tovariš Alojz Knez. V preteklem šolskem letu je bilo sodelovanje plodno in prav takšno si obetamo tudi v šolskem letu 1983-84, saj je 'sodelovanje z osnovno šolo na področju u-smerj enega izobraževanja in proizvodnega dela obojestransko koristno. Če hočemo, da se bodo učenci odločali za izobraževanje za poklice, ki so v naši DO deficitarni, moramo to sodelovanje še poglobiti, ker bomo le na ta način prišli do potrebnih kadrov. V zvezi s tem je bil sprejet Sklep s katerim se zadolžuje Splošno kadrovski sektor oziroma ustrezno strokovno službo, da izdela predlog nadaljnjega sodelovanja med DO Stek- Nadalje je delavski svet obravnaval predlog strokovnega kolegija, da se v delovni organizaciji imenuje komisija, katere naloga naj bi bila ocenjevanje oziroma določanje odpadnega materiala, ki je namenjen za prodajo članom kolektiva. Zadnje čase se namreč ugotavlja na tem področju velik nered, v zvezi s tem je delavski svet sprejel sklep s katerim je bila imenovana komisija za izdajo odpadnega materiala v naslednji sestavi: — Franc Žerko, Janez Kan-dolf, Adolf Kajzer in Marija Hudina — zapisnikar. Pod točko vprašanja in predlogi so bili člani delavskega sveta seznanjeni s predlogom strokovnega kolegija, da se vsem zaposlenim v DO Steklarni Hrastnik izplača ob praznovanju 22. julija, ki sovpada z dnevom .steklarjev 1.000 din kot akontacijo osebnega dohodka, vendar pa bo potrebno v primeru, da bi zaradi tega izplačila prišlo do prekoračitve mase dovoljene za osebne dohodke višino teh sredstev do konca leta regulirati z vrednostjo točke. Ob zaključku seje je delavski svet razpravljal glede problema kraje steklenih izdelkov, katere so v zadnjem času z nenehnim poizkusom posameznikov, da na nedovoljen način skušajo odnašati iz delovne organizacije večje količine steklenih izdelkov, zato bo potrebno temu problemu posvetiti več pozornosti. Člani delavskega sveta predlagajo, da se eno od prihodnjih sej delavskega sveta posveti prav obravnavi. tega problema. DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI Disciplinska komisija DO Steklarne Hrastnik je na 13. seji, dne 4. 3. 1983 obravnavala 9 kršiteljev delovnih obveznosti. Izrekla je naslednje disciplinske ukrepe: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Moj iz Marič je samovoljno zapustil delovno razmerje. Zato mu je komisija izrekla ukrep prenehanje delovnega razmerja. TOZD avtomatska predelava steklene mase Vinko SALOBIR je bil na delovnem mestu vinjen in je svoje delo opravljal malomarno. Komisija mu je izrekla javni opomin. Lažje so kršili delovne obveznosti: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Mirjana Džamastagič, Stanko Šubi, Iztok Vavtar, Hija Pa Vičič, Karel Hrup. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Roman Zajec, Franjo Mihajlik. Milan DOBRŠEK je nepravočasno javil nezgodo na delu in je delavka zato utrpela škodo manjšega OD, komisija mu je izrekla javni opomin. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Ratko ODŽIČ je protizakonito pridobil približno 3 kg žebljev dolžine 6—7 cm. Komisija mu je izrekla javni opomin in povrnitev škode v višini 330 din. Janko LAPORNIK je protizakonito pridobil steklen izdelek z armaturo, zato mu je komisija izrekla javni opomin. Lažje so kršili delovne obveznosti: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Franc BOŽIC; TOZD avtomatska predelava steklene mase, Franc MAJER; TOZD orodjarna s strugarsko in cizelersko delavnico, Safet SMAJIČ. Na 14, seji, dne 25. 3. 1983 je obravnavala 13 kršitelj év delovnih obveznosti. Izrekla je naslednje disciplinske ukrepe: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Franjo PERKOVIČ ob preventivni kontroli samskega doma so bili pri njem najdeni stekleni izdelki. Komisija mu je izrekla javni opomin. Anton KREŽE je protizakonito nesel iz DO 3 komade železa 0 14 mm. Komisija mu je izrekla javni opomin. Fatima HASIMOVlC je protizakonito pridobila ónix vazo, zato ji je bil izrečen javni opomin. Ivo PAVLOVIČ je 7-krat neopravičeno izostal z dela, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja. Franc VOLAJ je protizakonito pridobil steklene izdelke, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 6 mesecev. TOZD avtomatska predelava steklene mase Radivoj TRKULJA je protizakonito pridobil steklene izdelke, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Mevludin IBRALIC je protizakonito pridobil steklene izdelke, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev. Na 15. seji dne 15. 4. 1983 je obravnavala 20 kršiteljev delovnih obveznosti. Izrekla je naslednje disciplinske ukrepe: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Lazar MIŠIC je bil v marcu 3-krat odsoten od doma ob kontroli bolnikov na domu. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev. Ferida MERDANOVIC je v marcu 1983 5-krat neopravičeno izostala z dela. Komisija ji je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. TOZD avtomatska predelava steklene mase Šemso MEŠIČ je malomarno opravljal svoje delo, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 3 mesece. Rahman HADŽIČ je malomarno opravljal svoje delo, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 3 mesece. Radivoj TRKULJA je fizično obračunaval s sodelavcem na delovnem mestu. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja. Marija SENČAR je 23. 11. 1982 malomarno opravljala svoje de- lo. Komisija ji je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Irena TUŠEK je 23. 11. 1982 malomarno opravljala svoje delo. Komisija ji je zato izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Ida BREČKO je dne 23. 11. 1982 malomarno opravljala svoje delo. Komisija ji je zato izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Metka VOLAJ je dne 18. 1. 1983 malomarno opravljala svoje delo, zato ji je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Živka TRAJLOVIC si je protizakonito pridobila steklene izdelke. Komisija ji je izrekla javni opomin. Zlata BURHAN je 18. 1. 1983 malomarno opravljala svoje delo. Komisija ji je izrekla javni opomin. Behara MUJKANOVIC je 18. 1. 1983 malomarno opravljala svoje delo, zato ji je komisija izrekla javni opomin. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Zvonko TOVORNIK je y marcu neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogoj- Lažje so kršili delovne obveznosti TOZD ročna. in polavtomatska predelava steklene mase Edvard PAP, Milorad Dimitrij e vič, Ala-ga Tursunovič. TOZD avtomatska predelava steklene mase, Vlado PERCULI-JA. 16. seja desciplinske komisije z dne 25. 4. 1983 TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Rado ORSAG je fizično obračunaval s sodelavcem v kopalnici. Komisija mu je izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. TOZD avtomatska predelava steklene mase Milorad RANKOVlC je fizično obračunaval na delovnem mestu. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Milanko ODŽlC je 11. 10. 1982 malomarno opravljal svoje delo. Komisija mu je izrekla razporeditev na druga dela oziroma naloge delavca na kanalu za dobo 12 mesecev. DSSS delovna skupnost skupnih služb Vera BUKOVŠEK je prišla na delo v vinjenem stanju ter odklonila alkotest. Komisija ji je izrekla javni opomin. 17. seja disciplinske komisije z dne 18. 5. 1983 TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Marko ŠAINOVIC je 2-krat neopravičeno izostal z dela v aprilu pa 6-krat neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja. Munib MURGlC je 2-krat neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. Plačati mora tudi pavšalno odškodnino glede na 64.a člen Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti. Gasilska zveza Slovence nam je poslala ponudbo za udeležbo na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Koflagu na Avstrijskem Štajerskem. Tekmovanje je potekalo 1. 7. in 2. 7. 1983, bila pa je tudi razstava najsodobnejše gasilske opreme tovarne Ro-senbauer. Na tekmovanje'je šla gasilska desetina: Dominik Knap, Alojz Centrih, Tomo Uldrijan, Jože Drugovič, Ivan Brunček, Aleksander Kavzar, Marjan Strniša, Franc Gril, Franjo Mihajlik in Emsud Pašagič. V zgodnjih jutranjih urah smo odrinili na pot, ki nas je vodila preko Šentilja proti Gradzu v Koflag, kamor smo prispeli ob 6.30. Na stadionu, kjer je bilo zborno in tekmovalno mesto, smo se, razumljivo, takoj prijavili. Dobili smo visoko štartno Sabira BAJRAKTAREVIC si je protizakonito pridobila steklene izdelke. Komisija ji je izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev. TOZD avtomatska predelava steklene mase šemso MEŠIČ je neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je zato izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev. DO mora povrniti tudi stroške glede na t>4.a člen Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti. TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico Anton ŠKRINJAR je fizično obračunaval s sostanovalcem v samskem domu. Komisija mu je izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev. TOZD avtomatska predelava steklene mase Danica GERMADNIK je 23. 11. 1982 malomarno opravljala svoje delo. Komisija ji je zato izrekla disciplinski ukrep javni opomin. TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Ferida MERDANOVIC je 11-krat neopravičeno izostala z dela. Komisija ji je izrekla disciplinski ukrep javni opomin. Milorad DIMITRIJE VIC je neopravičeno izostal z dela, zato mu je komisija izrekla javni opomin. Lažje so kršili delovne obveznosti TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase —■ Lazar MIŠIC, Jože ŠUBI. TOZD avtomatska predelava steklene mase — Mirjana Tadič, Marija Senčar. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico — Franc Senčar, Aleksander Kavzar II., Aleš Volaj, Stane Blaznik, Marjan Završnik. DSSS delovna skupnost skupnih služb H Vera Bukovšek. številko: 316. Bilo je namreč okoli 1.700 tekmovalnih desetin (1.200 jih je tekmovalo v petek, ostale pa v soboto). Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah. Skupina A za srebrno in skupina B za bronasto značko. Mi smo tekmovali v skupini B s še 477 desetinami, zasedli deveto mesto in dobili plaketo ter lepo bronasto značko. Na tekmovanju so bile še desetine iz Avstrije, Italije, Nemčije in Madžarske. Iz Slovenije je bilo še šest ekip, najboljša je bila desetina iz Raven na Koroškem, GD Kotlje. Bili so prvi v skupini A in B. Mi smo torej tekmovali okrog polenajstih. Zato smo prosti čas izkoristili za ogled mesta in nakup »črnega zlata« seveda v količinah, ki jih lahko preneseš čez (Nadaljevanje na 6. strani) Bili smo na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Kotlagu PODELJENA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Na julijskem zasedanju vseh zborov občanske Skupščine je bilo še posebej slovesno, kajti podeljena so bila državna odlikovanja, ki so jih posamezniki prejeli za svoj prispevek na področju javnega delovanja, ki pomeni prispevek k izgradnji naše socialistične samoupravne Jugoslavije. Z ukazom Predsedstva SFRJ z dne 17. 6. 1983 so bili odlikovani: — Milan SIMERL, roj. 1930. leta, z redom dela z zlatim vencem za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. — Marjana TOVORNIK, roj. 1939. leta, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države. — Ferdinand DEŽELAK, roj. 1924. leta, z redom dela s srebrnim vencem za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. — Jožefa KEŠE, roj. 1941. leta, z redom dela s srebrnim vencem za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. — Franc KLEMEN, roj. 1928. leta, z redom dela s srebrnim vencem za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. — Martin PEKLAR, roj. 1930. leta, z redom dela s srebrnim vencem za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. — Marko PODLOGAR, roj. 1938. leta, z redom dela s srebrnim vencem za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. — Jožef PODMENIK, roj. 1927. leta, z redom dela s srebrnim vencem za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. — Amalija BRATUŠA, roj. 1933. leta, z medaljo dela za trud in dosežene uspehe pri delu. PRIZNANJE ZA SLO IN DS Republiški sekretariat za ljudsko obrambo vsako leto podeljuje republiška Priznanja za uspešno in ustvarjalno delo na področju civilne zaščite in za področje SLO in DS. V letošnjem letu sta, na predlog Sveta za SLO in DS pri skupščini občine Hrastnik, Priznanji prejela: — Jože TUŠAR, roj. 1926, zaposlen v naši delovni organizaciji od 1958. Ves čas zaposlitve je opravljal odgovorne naloge, sedaj pa je na delovnem mestu vodje komerciale. Na področju civilne zaščite dela od samega začetka. Od leta 1976 je poveljnik štaba civilne zaščite v Steklarni. S svojim aktivnim in ustvarjalnim delom je veliko pripomogel pri organiziranju, usposabljanju in izpopolnjevanju enot in štaba civilne zaščite v naši delovni organizaciji, s tem pa tudi v družbeno politični skupnosti. Na podlagi tega mu je Republiški sekretariat za ljudsko obrambo podelil priznanje za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe na področju civilne zaščite. — Delovna organizacija MERCATOR — STP HRASTNIK, ki je organizacija posebnega družbenega pomena, predvsem v času neposredne vojne nevarnosti ali eventualni vojni, se svoje pomembne naloge vseskozi zaveda. Delovna organizacija vlaga veliko naporov za formiranje blagovnih rezerv, prav tako pa skrbi za tekoče in kvalitetno dograjevanje obrambnih priprav, kar je bilo potrjeno ob priliki pregleda obrambnih načrtov s strani republiškega inšpektorata. Zaradi takega odnosa do obrambnih priprav, republiški sekretariat za ljudsko obrambo, delovni organizaciji MERCATOR — STP HRASTNIK, podeljuje Priznanje za prizadevno delo in dosežene uspehe na področju SLO in DS. Vsem prejemnikom odlikovanj in priznanj v imenu uredništva iskrene čestitke. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije podeljuje za izjemne dosežke oziroma uspehe pri oblikovanju, razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov delovni organizaciji STEKLARNA Hrastnik 24junjj /1983 Predsednik odbora RS ZSS za sindikalna priznanja 6*t'•g glpf '-v X Predsednik republiškega sveta Priznanje samoupravljalcem, ki ga ob 27. junija, dnevu samouprav-Ijalcev posameznikom in delovnim organizacijam podeljuje Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, je letos bilo podeljeno tudi Steklarni Hrastnik. To pomembno priznanje je vsekakor odraz uspešnega uveljavljanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v naši delovni organizaciji, hkrati pa tudi obveznost, da vsebino in razvoj samoupravljanja tudi v bodoče uveljavljamo v vsakdanjem delu in življenju. (Nadaljevanje s 5. strani) mejo. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, šlo je brez vsakih zapletov, kajti delalo se je vse na komande. Vaja se imenuje trodelni šolski napad, ki se sestoji iz vaje z motorno brizgalno in štafete, ki je bila na tem tekmovanju merjena elektronsko. Popoldan smo si ogledali še razstavo. Videli smo: novo Ro-senbauerjevo vozilo, ki ima več kot 60 m dolgo roko s košem in gasilskim topom za gašenje visokih gradenj, hidravlično razteglji- vo 60 m lestev; drugo najsodobnejše orodje in ostala specialna vozila kot so: komandno vozilo, orodna vozila, vozila za posebne namene in druga vozila. Hrana in pijača je bila zelo draga, tako nam je prav prišlo vse kar smo pripeljali s seboj. Posebno nas je razveselilo povabilo poveljnikovega prijatelja Hansa, ki nas je odpeljal na svoj dom v Berbach in nas pogostil. Pozno popoldne smo si ogledali še razne manifestacije kot je skakanje s padali, dresuro službenih psov in demonstracijo gasilskega orodja. Nazadnje smo šli v povorki, ki je štela 7.620 uniformiranih gasilcev, praporov, igralo je devet godb na pihala. Parada je šla skozi mesto nazaj proti stadionu, kjer je vodja eša-lona prebral raport generalu gasilcev Avstrije — Josephu von Krlinerju. Tu so nam slavnostno podelili priznanje in odlikovanje. Ob enem so nas povabili na tekmovanje v Bruch an Mur, ki bo prihodnje leto, če bi se teknio-vanja udeležili, bi tekmovali v skupini A ali Al to je srebrno ali zlato značko. Nekaj po 20, uri smo se napotili domov. Zaradi povečanega tu- rističnega prometa so nas usmerjali že v Avstriji na druge prehode, tako da smo prestopili mejo nekje pri Murski Soboti. Prestopanje je potekalo brez problemov. Domov smo se vrnili pozno ponoči. Zahvaljujemo se kolegiju in poslovnemu odboru, ki nam je omogočil udeležbo na tem tekmovanju in jih pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ. J, D, Letos manj poškodb Disciplina v številkah Če pogledamo, oziroma primerjamo število poškodb v enakem obdobju lanskega leta, vidimo, da se je število primerov poškodb pri delu zmanjšalo za 14 primerov oziroma 16,1 %. Vse poškodbe so bile lažjega značaja razen ene, kjer gre za prelom medenične kosti, kar je bilo potrebno prijaviti republiškemu inšpektorju dela. Zmanjšanje števila poškodb gre predvsem pripisati. večji raziskavi posameznih poškodb, sprotnim opozarjanjem delavcev za varno delo, kakor tudi disciplini delavcev in neposrednih vodij. Ne smemo pa biti s temi rezultati zadovoljni, saj vemo, da bi lahko z rednim čiščenjem delovnega mesta oziroma delovne okolice še zmanjšali število poškodb pri delu oziroma v zvezi z delom. Predpostavljeni se morajo zavedati, da je varno vzgajanje njihova stalna naloga in dolžnost, enakovredna vsem ostalim tehnološkim in organizacijskim nalogam. Pri tem pa ne gre samo za dosledno uresničevanje varnostnih predpisov in ukrepov ampak za stalno težnjo, da bd izobraževanje in usposabljanje globoko prodrlo v njihove ljudi, da bi se tako rodilo zavedanje odgovornosti za varno delo. Vodja se mora truditi za vključitev vsakega posameznika v delovno skupino tudi z vzpostavitvijo reda in čistoče, s privajanjem na vame načine dela, s splošnimi in konkretnimi navodili ter prepovedmi, z nadziranjem, opominjanjem s svarjenjem in poučevanjem. TABELA r: Poškodbe po mesecih v DO na poti % I II III IV V DS januar 11 1 9,1 4 3 1 " _ 2 1 februar 12 — — 6 3 1 — 1 1 marec 12 1 8,3 5 4 . 1 2 april 14 1 7,1 6 4 — 1 2 1 maj 9 — — 4 2 1 — — 2 junij 15 1 6,3 5 5 2 — 1 2 Skupaj 73 4 5,48 30 21 5 2 6 9 TABELA 2: Vzroki, ki pripeljejo do poškodbe Zap. št. Vzroki Št. poškodb % 1. Neurejen delovni prostor oziroma delovno mesto 15 20,55 _ 2. Poškod. ali nezaščit. del. priprava oz. naprava 3 4,11 3. Neuporaba osebnih zaščitnih sredstev 11 15,06 4. Nepravilen delovni postopek 24 32,68 — 5. Ostalo 20 27,40 Skupaj 73 100 Opomba: V tabeli 2 pod zaporedno številko 5 — ostalo, so zajeti naslednji vzroki: pot z dela in na delo; nepredvidljiv, nenadejan zastoj, ki pripelje do poškodbe; neuvrščeni faktorji. TABELA 3: Zap. št. Izvor Št. poškodb °/o 1. Udarci raznih predmetov 12 16,44 2. Padec poškodovanca 12 16,44 3. Urezi 25 34,25 4. Opekline 9 12,32 5. Ubodline 6 8,22 6. Stisnine 6 8,22 7. Stik z kislino 2 2,74 8. Tujek v oko 1 1,37 Skupaj 73 100 TABELA 4: Zap. št. Poškodovani deli telesa št. poškodb % 1. Roke 17 23,28 2. Prsti rok 23 31,51 3. Noge in prsti nog 24 32,88 4. Glava 2 2,74 5. Oko 2 2,74 6. Trup 5 6,85 Skupaj 73 100 Stopnja pogostosti in resnosti je tradicionalno merilo za stanje varnosti pri delu v določeni delovni organizaciji. Poglejmo in pri- merjajmo stopnjo pogostosti in resnosti v enakem obdobju lanskega leta. Leto 1982 Indeks pogostosti (P) Indeks resnosti (R) od 1. 1. — 30. 6. 54,6 59,1 Leto 1983 od 1. 1. — 30. 6. 49,3 60,9 Zmanjšanje indeksov pogostosti in resnosti pomeni zboljšanje stanja varstva pri delu, kar pomeni, da je zamisel za izboljšanje varstva pri delu, ki smo si jo začrtali pravilna in da je potrebno z njo nadaljevati ob sodelovanju vodij, predpostavljenih in pa predvsem delavcev. Služba varstva pri delu Pred nekaj meseci je Republiški komite za delo zahteval od organizacij združenega dela podatke o številu izrečenih ukrepov disciplinskih komisij, zaradi kršitev delovnih obveznosti. Analiza je zahtevala primerjavo izrečenih ukrepov za obdobje šestih mesecev pred uveljavitvijo dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih, oziroma dopolnjenih samoupravnih aktov ter obdobje nadaljnjih šestih mesecev, to je obdobja, ko so se dopolnitve že izvajale tudi v praksi. Kot je znano, se po dopolnitvah zakona za nekatere kršitve delovnih obveznosti lahko izrekajo težji ukrepi, tako kot je bilo prvotno v zakonu določeno. Iz izdelane analize smo dobili vrsto zanimivih podatkov. Naštejmo le nekatere: — od lanskega pa do letošnje--ga junija je disciplinska komisija prejela v obravnavo 320 prijav kršitev delovnih obveznosti. Skupno je izrekla 310 ukrepov, v desetih primerih pa je bil postopek ustavljen; ali zaradi pomanjkljivih dokazov ali pa neutemeljenih prijav. Koliko in kakšni ukrepi so bili v obeh obdobjih izrečeni, pa prikazujeta tabeli 1 in 2. Tabela 1 Obdobje od 1. 7. do 31. 12. 1982 59 40 3 2 36 Tabela 2 Obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1983 — opomin 77 — javni opomin 60 —- razporeditev na druga dela 8 — denarna kazen — — prenehanje delovnega razmerja 25 V 61 primerih je bila zaradi neopravičenih izostankov izrečena tudi pavšalna odgovornost. Ob izreku ukrepa prenehanja delovnega razmerja pa se je disciplinska komisija večkrat odločila tudi za odločitev izrečenega ukrepa (seveda za določeno obdobje) in sicer: v lanskem šestmesečnem obdobju v 22 primerih, v letošnjem polletju pa v 28 primerih. Analiza o izrečenih ukrepih pa nam nudi še druge podatke: tako je bilo od 310 izrečenih ukrepov v 225 primerih ukrep izrečen moškim, v 85 primerih pa ženskam. Po posameznih temeljnih organizacijah pa je bilo v obeh obdobjih izrečeno ukrepov: javni opomin prerazporeditev na druga dela Lani Letos TOZD 1 48 55 TOZD 2 58 83 TOZD 3 5 2 TOZD 4 4 2 TOZD 5 18 24 DSSS 7 4 prenehanje delovnega razmerja Zaradi neopravičenih izostankov z dela je bila v 78 primerih izrečena tudi pavšalna odgovornost. In katere kršitve so najpogostejše? Na prvem mestu so neopravičeni izostanki z dela, ki so v letošnjem letu občutno padli. Prav tako je v upadanju vinjenost, so pa naravnost zaskrbljuzoče kršitve kot so nevesten oziroma malomaren odnos do družbenih sredstev. Sicer pa si oglejmo še eno tabelo: Vrsta kršitve Lani Letos — neopravičeni izostanki 81 75 — vinjenost in vnašanje alkohola 24 15 — samovoljno zapuščanje delovnega mesta 12 8 — nevesten ali malomaren odnos do dela 9 21 p- odtujevanje izdelkov ali drugih materialov 8 19 odklonitev dela 14- netovariški odnosi do sodelavcev-ali 5 8 predpostavljenih 4 2 -e fizično obračunavanje na delovnem mestu 5 14 — namerno povzročanje škode 3 1 — odsotnost od doma, če je v bolniškem staležu — itd. 1 3 Ob neopravičenih izostankih je treba pojasniti, da pomenijo številke le število postopkov. Če pa seštejemo vse neopravičene 'izostanke, dobimo naslednjo sliko: — v lanskem drugem polletju je bilo 146, — v letošnjem polletju pa 127 dni neopravičenih izostankov. Skupaj v letu dni torej 273 dni, kar je tako, kot enomesečna odsotnost z dela 11 delavcev. Mili Kobal DOPISUJTE V STEKLARJA Bolniške in 99bolniške44 Danes, ko postaja vsakdanja praksa, kako najti čim več notranjih rezerv, kje še kaj prihraniti, da bi delo boljše steklo, je postal predmet takšnih obravnav tudi bolniški stalež. Ne glede na težke in specifične pogoje v naši tovarni, lahko v zadnjih nekaj letih v naši delovni organizaciji govorimo o nenormalno visokem staležu, o precejšnjih številkah, zaradi katerih se v posameznih delih proizvodnje srečujejo z resnimi problemi, kako normalno delati. O tem, kako ukrepati, kaj narediti, da bi bilo tudi na tem področju vendarle drugače, je bilo že veliko govorjenega, tudi nekaj narejenega, vendar vidnih rezultatov ni. Neizbežno je potrebno ob številnih vzrokih, omenjati tudi samo zavest, odnos posameznih delavcev. Omenjanje tega vzroka kaj rado izzove ogorčenje, marsikdo se čuti prizadetega, češ, zdaj se bo pa bolnim očitalo, ker so zboleli, kot da si ne želi vsak biti zdrav. Vsak resnično in najbolje ve le zase, takole v pogovorih med sabo pa vendarle priznavamo, da je bolnih več vrst, da so med njimi tudi tisti »bolni« in kot se pogosto dogaja, prav tako s svojim primerom mečejo slabo luč tudi na vse ostale. Pogosto je bila že ponovljena trditev, da je pacientu menda težje dokazati, da je zdrav, saj je to dolgotrajnejši in dražji postopek. Marsikdo to s pridom izkorišča, si pač vzame čas za to in tako se zgodi tudi to, da si delavec nezadovoljstvo v delovni sredini, ki mu je, nenazadnje lahko tudi sam kriv, »lajša z bolniškim staležem. Tudi korajžne izjave: »Če ne dobim dopusta, grem pa v bolniško«, so kar pogosto uresničljive. Pa ob tem ne gre izpustiti, da se komu zgodi, da res rabi dopust, pa ga zaradi položaja slabe zasedbe delavcev na izmeni, ne more dobiti. Na žalost je tudi ostalih primerov veliko: za dopust se kliče od vratarja, se pošlje pošta po komu drugemu, takole za sproti, tistega dne za isti dan. Ena od pomembnih plati so seveda delovne razmere. Delovni pogoji so v posameznih obdobjih čisto upravičeni, včasih pa prav koristen razlog zato, da se zboli. Res je, da leta in leta dela v fizičnih naporih, prepihu, prahu ali vročini, naredijo svoje. Res je, da so mnoga dela težka, naporna, saj je za posamezna priznana tudi delovna doba s povečanjem. Zanimivo je vendar tudi to, da je veliko tudi delavcev z dolgoletno delovno dobo v takšnih razmerah, pa se da na prste ene roke prešteti, kolikokrat so bili v bolniškem staležu. Pa to ni poziv, da bolni ne bi smeli iskati zdravniške pomoči, zdravljenja. Je le razmišljanje o tem, da se bolezni med seboj razlikujejo, kot se razlikuje odnos delavcev do dela, pri čemer smo spet pri njihovi zavesti, pri zavesti nas vseh. Pa ob takem razmišljanju ne gre, da ne bi pomislili tudi na lasten odnos do zdravja. V teh poletnih mesecih je res neusmiljeno vroče, pa vendarle moraš tudi v taki vročini opraviti svoje delo, izpolniti normo. Naše razmere so tudi takšne, da se prepiha ne da v celoti odpraviti, kar pa še ni v zagovor tistim, ki si z razbijanjem šip, odpiranjem vrat in vsem mogočim, pridno ustvarjajo dodaten prepih m s tem dobro osnovo za prehlad, angino ali še kaj drugega, s čimer si potem pripravljen, ali pa tudi ne, še naprej opravljati svoje delovne naloge. Enkrat je bilo jasno rečeno: »Zaradi zahtev po zmanjšanju bolniškega staleža, pljučnic ne moremo obravnavati kot prehlade.« Vprašanje delovne zavesti danes pa je, ali bo prehlad postal pljučnica ali ne. Okrog prepiha v glavnem hodniku je bilo prelitega že dosti črnila in izrečenih dosti besed. Z nekaj posegi je stanje nekoliko boljše, čeprav ne popolnoma. Praksa dolgega čakanja, preden se odprejo kopalnice, pa je ostala, vsak hoče biti prvi, vsem se mudi, pa potem spet vsi ogreti, celo na pol mokri, spet hitijo ven na prepih, iz tovarne, v dež, tudi zimo. Končni rezultat takšnega in podobnega ravnanja, seveda v kombinaciji z dejansko neugodno mikroklimo v tovarni, pa je največkrat edinole: »Zdravje sem pustil v tovarni«, pa se ob tem pozabi povedati, da ga je tak človek tudi sam neodgovorno načenjal in uničeval. Predolgo bi bilo, če bi zgodbo nadaljevali s tem, kaj vse lahko nekateri »bolni« delavci naredijo doma, ko so v bolniškem staležu, kjer sta vročina, mraz, prepih, težko delo, čisto postranskega pomena. Prenekaterega bi težko prepričali, da si nenazadnje tudi z alkoholom uničuje zdravje, pa z varčevanjem pri hrani, ko se nepravilno ali neredno hrani. Spet nova je zgodba o staležu, ki ga uveljavljamo, ko zbolijo otroci. Ze samo zadnji vtisi z dopusta lahko marsikomu potrdijo, kako malomaren je odnos dosti staršev do otrok, kako se bolezen včasih naravnost izziva, priče takšnim primerom pa smo tudi v našem vsakdanu. Res je, dostikrat je treba prav znati ravnati tako, da se izogneš bolezni, včasih sama še prehitro in nenadno pride. Na žalost pa je res tudi to, da se nekateri starši za čim trdnejše zdravje svojih otrok ne trudijo preveč. Več vrst bolniške je, tudi takšna, ki nenazadnje prav pride. Takole se drug za drugim nizajo slabi primeri, recimo, da so v manjšini, pa vendarle so. Boleče in nedopustno je, da takšni in podobni primeri mečejo slabo luč in dvom tudi na vse ostale delavce, ki so v bolniški, kjer pa bi izraz zbolel, lahko uporabili brez dvoumnih narekovajev. Ironija je tudi v tem, da se marsikdo svojega slabega odnosa niti ne zaveda oziroma da je sam sebe zlahka uspel prepričati, da je tako prav, kot ravna, prav, na druge, na skupna prizadevanja in napore pa seveda zlahka pozabi. Tudi take zgodbe so del zaskrbljujočih številk, ki ponazarjajo naš bolniški stalež. Rešitev je blizu, pa vendarle tako daleč, Ponoven nastop po dveh letih Po dveh letih premora se je spet zbrala dramska skupina Svoboda I iz Hrastnika, člani so večinoma že nastopili na oder-skih deskah — nekateri v tej skupini, drugi pa pri mladinski oz. pionirski gledališki sekciji. 1. julij je bil za skupino pomemben dan. V počastitev občinskega praznika, dneva borca in dneva rudarjev so člani pod vodstvom tov. Elze Papp predstavili delo Mire Pucove-Miheli-čeve »Svet brez sovraživa«. Na ker je v nas, ker je del naše zavesti, naše pripravljenosti, da se vendarle začnemo obnašati resneje, odgovorneje — drugače. premieri se je zbralo približno dvesto ljubiteljev Talijinega hrama. Delo so gledalci dobro sprejeli, igralci-amaterji so se namreč res potrudili in zaigrali prepričljivo. Posebne čestitke veljajo skupini predvsem zato, ker so po dolgem času člani spet začeli z delom, se ga lotili nadvse resno in bili na koncu tudi u-spešni. Vse, ki si predstave niste o-gledali, vabimo na ponovitve dela, ki bodo v jeseni! Sonja Juvan Gibanje bolniškega staleža v prvem polletju 1983 Mesec TOZD 1 Odstotek bolniškega staleža TOZD TOZD TOZD TOZD DSSS 2 3 4 5 DO Januar 13,81 12,55 12,71 9,16 8,09 10,14 11,92 Februar 13,81 13,06 18,09 9,71 8,91 11,21 12,62 Marec 10,88 11,12 13,55 7,01 7,53 9,23 10,23 April 12,42 12,17 21,65 4,12 6,58 10,35 11,51 Maj 12,41 11,65 17,62 6,79 6,61 10,43 11,20 Junij 15,25 11,80 22,80 8,53 7,59 10,34 12,56 Povpr. 13,10 12,06 17,74 7,55 7,55 10,28 11,67 Primerjava bolniškega staleža v letu 1983 s prvim polletjem leta 1982 — Grafični prikaz: na nivoju DO. Zveva kulturnih organizacij Hrastnik Pravilnik o normah in normiranju U'N'“K V RAZPRAVI JE PRAVILNIK O NORMAH Na pobudo družbenopolitičnih organizacij Steklarne Hrastnik je stekla akcija o enotni ureditvi stimulativnega nagrajevanja v delovni organizaciji. V preteklosti so namreč večkrat bila. izražena mnenja in očitki o subjektivnih ocenah posameznikov. Morda je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da pristopi k normiranju niso bili v vseh temeljnih organizacijah enotni. To pa je bilo izhodišče za pripravo novega pravilnika o normiranju, katerega osnutek je sedaj pred vami in o katerem bomo v prihodnjih dneh razpravljali v posameznih sredinah, ga morda še dopolnili in vanj vnesli najboljše in najustreznejše rešitve. SPLOŠNE DOLOČBE K člen S tem pravilnikom delavci TOZD določajo: »-• pogoje in načine normiranja, — način za spreminjanje normativov, — varstvo pravic delavcev, — druga določila v zvezi z določanjem normativov dela. 2. člen Da bi povečali produktivnost dela, ekonomičnost poslovanja TOZD in ugotovili osnove za načrtovanje proizvodnje in delitev osebnih dohodkov po opravljenem delu, se uvedejo normativi za vsa dela in opravila, kjer so za to dani pogoji oziroma dela, kjer se pogoji lahko ustvarijo. 3. člen Pogoji za postavitev norme so podani, če je: — možno določiti pričakovani rezultat oziroma normativ, — mogoče zagotoviti podatke, na osnovi katerih je možno u-gotavljanje doseženih delovnih učinkov. 4. člen Normativ (norma) dela je tisti pričakovani delovni učinek, ki ga opravi usposobljen in poprečno učinkovit delavec ob normalnih delovnih pogojih. 5. člen —■ Za normalne delovne pogoje so izpolnjeni pogoji, če je: — primerno organizirano delovno področje (lokacija), — na razpolago (ustrezna) potrebna delovna sredstva (stroji in ljudje), razpolago potreben material, pomožni material, energija in podobno, — na razpolago ustrezna tehnična dokumentacija (načrt, navodilo za delo), — delovno področje pravilno zaščiteno. DOLOČANJE NORM 6. člen Normative dela (norme) postavljajo strokovni delavci službe za študij dela, ko opravijo z metodo določeno število snemanj in drugih preverjanj na delovnem mestu. 7. člen Da bi strokovni delavci — analitiki dela lahko uspešno o-pravljali dela na področju določanja normativov dela, je potrebno zagotoviti: — potrebna tehnična sredstva, — potrebno ¡strokovno literaturo, — spisek izdelkov, — tehnične podatke za izvajanje tehnološkega procesa. 8. člen Pri izdelavi novih artiklov pri katerih se ne more analitično ugotoviti normativ dela, se postavi tehnični normativ za določen čas, da se ustvarijo vsi pogoji za normalno določanje normativov. Če delavec doseže 100 % tehničnega normativa se mu prizna povpreček tekočega meseca, če pa tega ne doseže, pa osnova plus vrednost točke tekočega meseca. Vsaka izboljšava ali sprememba tehnološkega postopka oziroma sprememba delovnih pogojev zahteva ponovno preverjanje in korekcijo normativov dela. Delovni normativ prične veljati, ko ga analitik dela poda v pismeni ali ustni obliki delavcu. VRSTE NORM 9. člen Glede na število delavcev, ki delajo po normi in organizacije dela se lahko uvedejo: — kolektivne norme, — skupinske norme, — individualne — posamične norme. 10. člen Kolektivna norma se določa za dela oziroma opravila, ki so določena z načrtom na podlagi proizvodnih možnosti ene ali več organizacijskih enot v sestavi TOZD. 11. č len Skupinska norma se določa pri delih, kjer je tehnološki postopek vezan na sočasno delo skupine delavcev, ter daje tako organizirano delo optimalne rezultate. Skupinska norma se postavlja ža posamezne operacije, ki si časovno sledijo in sestavljajo neki (zaokrožen) obdelovalni proces. 12. člen Pri skupinskem delu, v katerem si delovne operacije sledijo druga drugi in je dokončanje ene operacije pogoj za začetek druge, mora skupinska norma u-poštevati čas najdaljše operacije. V tem primeru je norma večkratnik časa trajanja najdaljše delovne operacije. 13. člen Pri delih oziroma opravilih, kjer je mogoče opravljati delo sočasno na več strojih, ali pa je poleg strojnega dela mogoče o-pravljati še druga dela, je Obvezno uvesti delo na več operacijah. Ta dela in opravila določi vsak TOZD posebej. 14. člen Individualna norma se postavlja tam oziroma za operacije, ki se opravljajo posamično in ki med seboj niso časovno povezane. 15. člen Po načinu določanja norm ločimo: — analitični način, — izkustveni oziroma statistični način. 16. člen Analitično določanje norm se vrši s tehničnimi metodami na podlagi standardnih elementov delovnih normativov, tabel, diagramov; itd. Analitični pristop postavljanja normativov zajema poprejšnji študij metode dela in časa. 17. člen Analitično določanje norm se uporablja povsod tam, kjer je to mogoče, in sicer: — za celoten tehnološki proces, 3118!29 posamezne faze procesa, 1:4” za posamezne operacije, — za posamezne postopke v operacijah, '' —- za posamezne gibe v postopku, — za elemente gibov. 18. člen Izkustveno-statistično določanje norm se postavlja tam, kjer ni mogoče določiti normativov z analitičnimi metodami. Izkustveno določanje pričakovanega delovnega učinka (norm) temelji na podlagi presoje strokovnih delavcev, izkušenj in primerjanja s podobnim delom na drugih delovnih področjih. Pri tem je upoštevati tudi statistične podatke o enakih oziroma -podobnih opravilih. 19. člen Pri odločanju izkustvene norme se uporablja enak vrstni red kot pri analitični metodi, vendar v krajši in grobi obliki, z uporabo elementov ocenjevanja. 20. člen Izkustveno ugotavljanje normativa je uporabiti povsod tam, kjer ni mogoče uporabiti analitične metode normiranja, je pa ekonomsko upravičeno. METODOLOGIJA DOLOČANJA ČASOV 21. člen Na podlagi obdelave tehnološke dokumentacije določi dela- vec službe za študij dela normativov za vsak izdelek po določenih operacijah. 22. člen Časovna delovna norma je sestavljena iz: — izdelovalnega — efektnega delovnega časa (Ti), _ — pripravljalno zaključenega časa' (Tpz), — dodatnega časa (Td). 23. člen Izdelovalni čas pomeni čas, potreben za izdelavo enote proizvoda pri delu. 24. člen V pripravljalno-zaključni čas spadajo tudi časi, ki so potrebni, da se posameznik ali delovna skupina pripravi za delo in da po končani seriji vzpostavi na delovnem področju prvotno stanje. Pripravljalno-zaključni čas ni odvisen od števila komadov, zato se računa v vsako serijo samo takrat, če se serija prekinja pa ustrezno večkrat. Pripravljalno-zaključni čas se prizna le enkrat, če delavec aktivno sodeluje pri pripravi delovnega področja. Časovne izgube zaradi okvar in drugih virov, za katere delavec ni kriv, se ga lahko prestavi na druga dela in opravila, če to ni slučaj, se plača osnova in vrednost točke tekočega meseca. 25. člen Dodatni čas je tisti čas, ki rabi za nadomestilo časovnih izgub, ki nastajajo v času delovnega dne in zanje ni kriv delavec. Te časovne izgube se morajo vračunati v normo. Dodatni čas se dodaja izdelovalnemu času v obliki odstotka, ki je odvisen od delovnih razmer v posameznih primerih. 26. člen Skupni čas za izdelavo določenega izdelka (T) je znak: T = Ti + Tpz + Td kjer pomeni: Ti — izdelovalni čas, Tpz — pripravljalno zaključni čas, TD — dodatni čas. 27. člen Snemanje vseh vrst časov o-pravi le analitik časa, po delovnem postopku, fazah dela in operacijah, katerega predpiše tehnolog. 28. člen Število potrebnih posnetkov delovne operacije določa analitik časa na podlagi statističnega izračuna. 29. člen Posnetek prikaže na ustreznem obrazcu analitik dela in ga potrdi s podpisom. Snemanje se vrši vse dni v tednu in je enakomerno razdeljeno po izmenah. SPREMEMBE NORM 30. člen Normo je treba spremeniti takoj, če se spremeni eden od ka- rakterističnih elementov, ki so bili osnova za njeno določitev, zlasti pa: — če se v TOZD oziroma v DO spremeni načelna politika normiranja; — če se ugotovi, da je bila ob postavitvi norme narejena tehnična ali računska napaka; — če se spremeni tehnološki postopek, — če se spremenijo delovne razmere oziroma organizacija dela; — če se spremeni material za obdelavo itd. 32. člen Glede na določila po prejšnjem členu je treba določiti novo normo, ki bo ustrezala novo nastalim dejanskim pogojem dela. 33. člen Če se pogoji, ki so bili osnova za postavitev norme, spremenijo le začasno, se norma ne spremeni. Služba za študij dela v takih primerih ugotovi razliko, katera pa je osnova za obračun v tem prehodnem obdobju. 34. člen Za pravilno ovrednotenje nove norme, ki se nanaša na definicijo predhodnega člena, o-pravi služba za študij dela. 35. člen Če je zahteva za pogosto spre-membno normativov za enako delovno operacijo, mora vodja obrata zahtevati dopolnitev oziroma spremembo tehnične dokumentacije. 36. člen Norma se lahko spremeni šele po preteku najmanj 3 mesecev od datuma postavitve norme. 37. člen Če delavec ali skupina delavcev pri normalnih delovnih razmerah in pri normalnem delu ne dosega predpisanega normativa, ima pravico zahtevati ponovno kontrolo norme prek svojega predstojnika, ki sporoči zahtevek pismeno službi za študij dela. 38. člen Pri kontroli normativa morajo biti navzoči poleg tehnologa in analitika časa še oseba, ki je kontrolo zahtevala. Če se ugotovi, da je treba normo spremeniti, se postopa po načinu, ki je v veljavi za sprejemanje normativov. POPIS DELOVNIH NORM 39. člen Popis delovnih norm je v skladu z določili tega pravilnika, kartoteka delovnih norm, ki jo vodi služba za študij dela. 40. člen Strokovna služba mora voditi kartoteko delovnih norm za vsak izdelek (skupino izdelkov) vse operacije. Kartoteka norm vsebuje kartone delovnih norm, za katere morajo biti vpisani naslednji podatki: 1. podatki o izdelku, 2. vrstni red operacij, 3. mesto, prostor, kjer se o-pravlja delo, 4. skupina del, 5. delovna norma, 6. doseženo stanje. 41. člen Kartoteka delovnih norm je dostopna vsem organom v temeljni organizaciji. 42. člen Služba za študij dela opravlja mesečno, kvartalno in letno analizo izpolnjevanja delovnih norm. Vse norme, ki se dosegajo v mejah od 100 do 125 % m ob polnem izkoriščanju delovnega časa, se štejejo kot realno postavljene. Ce se ti okviri presorači-jo, mora služba za študij dela izvršiti ponovno snemanje in korigirati normative. ORGANI ZA POTRDITEV NORM 43. člen Načelno politiko normiranja postavlja delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne organizacije v skladu s potrebo razvoja temeljne oziroma delovne organizacije ter v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo. Ob prizadevanju za uveljavitev načel pravičnega nagrajevanja po delu delavski svet temeljne organizacije: — sprejema in potrjuje norme, določene po tem pravilniku, —- najmanj dvakrat letno obravnava stanje na področju normiranja, • ■—: obravnava predloge za u-sklajevanje norm večjega obsega in sprejema ustrezne ukrepe. 44. člen Normo določa in spreminja služba za študij dela po določilih pravilnika in po sklepih ustreznih samoupravnih organov. 45. člen Statistična služba v temeljni organizaciji mora vedno zbirati in obnavljati podatke o izpolnjevanju norm (po artiklih in skupinah). Zbrane podatke morajo organi upravljanja, strokovne službe ter vodstva TOZD redno analizirati in predlagati oziroma u-krepati, da se zagotovi uresničevanje enotne politike normiranja v vseh temeljnih organizacijah. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 46. člen Ta pravilnik sprejme delavski svet delovne organizacije po predhodnih soglasjih delavskih svetov temeljnih organizacij. Sprejet je za nedoločen čas. Ta pravilnik je izvedbeni akt pravilnika o delitvi sredstev za o-sebne dohodke. 47. člen Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejemajo po enakem postopku kot pravilnik. 48. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika lahko predlagajo: — zbor delavcev v TOZD, — zbor delavcev v delovni enoti, — sindikalna organizacija v TOZD, — ustrezna strokovna služba 1-krat letno. Predlog v pismeni obliki je treba posredovati delavskemu svetu TOZD. 49. člen Vsaka TOZD mora sprejeti svoj pravilnik o normah in normiranju in v njem opredeliti vse specifične lastnosti in pogoje normiranja kot so: I— določitev efektivnega časa dela po skupinah, — določitev počitka, — določiti dodatne čase, Spomnim se besed, ki jih je izrekel možev oče, ko je odhajal v zaslužen pokoj, »če bi hodil celih 35 let v dobro gostilno jest in pit, pa bi se naveličal, kaj šele težko delat«. Res veliko vsega pride v petintridesetih letih. Slabega in dobrega. Ko pa je treba oditi, te le stisne pri srcu. Spominjam se s kakšnim veseljem in upanjem sem prišla avgusta 1948. leta vprašat za delo in kako sem bila razočarana in jokala, ko so mi v kadrovski povedali, da moram biti stara 16 let, meni pa so manjkali le še štirje meseci. Vso objokano me je srečala Petrinova Pepca in svetovala: »Jutri pojdi kar nazaj in reci da si se zmotila in si rojena januarja in ne decembra. Res sem drugi dan poskušala srečo in šla, pa so popravili in sem tako v delovni knjižici starejša skoraj za leto. Delo pa sem le dobila. Čeprav je bila pot izpod Kala dolga in naporna, ker še niso vozili avtobusi. Pozimi sem včasih gazila sneg do kolena. Steklarna je bila v gradnji, vse odprto in mrzlo je bilo v hali, a sem z velikim veseljem hodila delat. Vzeli so me za pregledalko. Lepo so me sprejele medse; same starejše izkušene preglednike (Anka, Polda, Ada, Ana itd.), so me hitro usposobile in izučile za samostojno delo, za kar sem vsem hvaležna. Posebno Jagrova Anka mi je veliko pomagala, da sem se lažje vživela v novo okolje. Veliko se je zgodilo v teh petintridesetih letih, od skromnega začetka do nove tovarne, od par hladilnih peči, do današnjih, ko jih je kar precej. Večkrat se je bilo treba marsičemu odpovedati, pa vendar so bile tudi radosti. Veliko užitka pa sem našla v športu, na katerega me je nava- — določiti čase kateri se priznajo in kateri se ne priznajo itd. Interni pravilnik vsakega tozd je sestavni del- tega pravilnika Ta pravilnik tolmači delavski svet delovne organizacije. 50. člen Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, prenehajo veljati vsi akti, ki se nanašajo na norme v temeljni organizaciji, če so v nasprotju z določili tega pravilnika. 51. člen Ta pravilnik prične veljati o-smi dan po sprejemu in javno objavi, uporablja pa se od prvega dne v naslednjem mesecu. dil mož, pozneje pa sem ga v navijanju prekosila. Bila sem tudi navijač takratnega Bratstva, ki je bil v tistih časih res dober nogometni klub. V prijetno razvedrilo mi je bilo, ko sva z možem hodila z njimi v razne kraje »dru-kat« za naše. Po 26 letih sem se morala pre staviti drugam. V TOZD 2 je začel delati moj mož, potrebno pa je bilo urediti varstvo otrok. Spet se je bilo navaditi novega okolja in dela, posebno težko je bilo zaradi štirih izmen, a vkljub vsemu sem rada delala, čeprav se je proti koncu počasi že »na-legalo«. Vesela pa sem, da sem se s sodelavkami in sodelavci dobro razumela in ko se je približal čas odhoda, sem bila res presenečena, kako lepo slovo so mi pripravili sodelavci. Ni me sram solz, ki so tekle same od sebe, ko so mi vsi želeli še veliko zdravih let, mi izročili velik in lep Šopek ter prekrasna darila, ki me bodo spominjala na vse, s katerimi sem preživela skupaj toliko let v slabem in dobrem. Najlepše se zahvaljujem tov. Žagarju, tov. Šuštarju, Tilki in Roziki za lepe in ganljive poslovilne besede. Vsem, in za vse hvala. Tudi za čestitko po radiu. Hvala prijateljicam, ki so se oglasile še pri meni doma, kjer smo prepevale in obujale lepe spomine. Res enkratno vzdušje. Hvala še Cvetki Brečko, ki je prekinila dopust in me zadnji dan kljub pomanjkanju bencina peljala domov. Nazadnje pa želim vsem še veliko uspeha pri delu, medsebojnega razumevanja, pa še boljši standard, ki se bo s pridnim delom gotovo dosegel. Hvala še enkrat vsem in vso srečo. Albina Hočevar ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani smrti naše drage sestre CILKE URANA se iskreno zahvaljujemo njenim sodelavkam in sodelavcem za podarjeno cvetje. Iskrena hvala tudi godbi na pihala in pevcem Svobode II. za žalostinke. Žalujoči: bratje in sestre Razmišljanje in zahvala Šport in rekreacija - iz meseca v mesec Športnih dogodkov v teh poletnih mesecih res ni bilo veliko. Nekateri so počivali po naporni sezoni, drugi spet so kovali načrte kako naprej. Vmes so bili še dopusti — za vsakega po svoje, za vse pa očitno zelo slani (tudi za tiste, ki niso bili na morju). Pomembno je, da smo si vsi skupaj od teh poletnih šokov in sprostitve cen že nekoliko opomogli, in da spet razmišljamo o novih izdatkih za nabavo ozimnice, kurjave in še česa drugega. Morda bo kdo sodil da taKšen uvod ni za v tole rubriko, ki je namenjena športu in rekreaciji. Pa ni tako. Za ozimnico, kurjavo in še kaj je treba kar veda), tekanjem, uprit precej priprav (denarnih seveda), tekanja, prerivanja ter včasih tudi dopinga v obliki tabletk za živce. To pa so očitno komponente, ki so tesno povezane tudi s športom in rekreacijo (s slednjim pojmom sicer bolj malo). Pa naj še kdo reče da tale uvod ne sodi v našo rubriko. Po vsem tem je namreč več kot očitno, da vse bolj postajamo — športni narod ... Pionirsko in mladinsko Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, v Malcu na Švedskem, je bil osrednji športni dogodek v juliju, ki je, mimogrede povedano, močno razburilo hrastni-ške namiznoteniške kroge. Nezadovoljstvo in slabo voljo nista povzročili Gopičeva in Krsnikova, pač pa zvezni kapetan mladink Slavko Ilič, ki kljub slabšima predstavama omenjenih igralk ni postavil v ekipo našo najboljšo mladinko (po uradnih evropskih jakostnih lestvicah za preteklo sezono) Vesno Ojstršek. Rezultat takšnega ravnanja je bilo šele enajsto mesto naših deklet, kar je bistveno slabše od zadnjega prvenstva, ko so mladinke Jugoslavije osvojile solidno sedmo mesto. Za nameček naj dodamo, da je bila takrat Vesna naša prva igralka in da smo prav po njeni zaslugi premagali tako Švedsko, CSSR kol Italijo. S temi ekipami smo tokrat gladko izgubili. Je ogorčenje upravičeno -šr presodite?! Očitno postajajo vrtne veselice« in druge spremljajoče dejavnosti najpomembnejši vir dodatnega zbiranja sredstev za te-lesnokulturno dejavnost. Tako je ZTKO na »Jelkini« veselici pripravila srečolov. SD Steklar je pripravil srečolov v Rogaški Slatini, Rokometni klub z Dola pa je po dokaj uspelem »Pustovanju« pripravil še vrtno veselico na rudniških nasipih. Po splošnih usmeritvah so telesnokulturne organizacije sicer dolžne zagotavljati tudi lasten vir dohodkov za nemoteno izvajanje programov. Vprašanje pa je, v koliki meri, in če je vsem TK organizacijam na območju občine sploh dostopno takšno zbiranje dodatnih sredstev za sicer redni program. Gre namreč zato, da imamo na območju občine kar 18 TK organizacij ... Rokometni klub Dol je pripravil v soorganizaciji z občinsko ZTKO turnir v počastitev 3. in 4. julija: občinskega praznika, dneva rudarjev in dneva borcev. Izmed treh sodelujočih ekip so imeli največ uspeha »Veterani« iz Šmartnega pri Litiji, ki so gladko premagali pripadnike JLA iz celjske kasarne Heroja Rajka, nekaj več težav pa so imeli z oslabljeno domačo vrsto. Rezultati — Veterani : JLA Celje 29:22, Dol : JLA Celje 25:19 in Dol : Veterani 22:23. Posebna komisija je ob koncu turnirja proglasila najboljše. Za prvega vratarja je bil proglašen domačin Bojan Kreže, za najboljšega igralca Zoran Vasic (JLA), medtem ko je Igor Gošler s 16 zadetki osvojil prvo mesto med strelci tega, lepo uspelega turnirja. Tekmovalna komisija Nogometne zveze Slovenije je povsem odpovedala. Medtem ko je za lanske kvalifikacije v OČL dosledno upoštevala »Pravilnik o pedagoško-strokovnem delu« in zaradi neizpolnjenih pogojev 9. člena tega pravilnika izločila iz kvalifikacij prijavo NK Hrastnik, so letos ta samoupravni akt povsem zanemarili. Tako niso preverili niti osnovnih pogojev prijavljenih ekip za kvalifikacije v OCL — vzhod in zahod. Dovolili so si celo ta »luksuz«, da so v kvalifikacije vključili ekipo potem ko je bil prvi krog kvalifikacij že sklenjen. UO NK Hrastnik je na takšno ravnanje komisije poslal pismeni ugovor z zahtevo obrazložitve za tako ravnanje. No do danes odgovora za očitke v NK Hrastnik še niso prejeli. Mogoče bi bilo bolje če bi NK Hrastnik ugovarjal jeseni, ko bodo funkcionarji Tekmovalne komisije potrebovali premog! Igralci kasarne Heroja Rajka iz Celja so prikazali odlično igro in zasluženo osvojili turnir v malem nogometu, ki ga je v . počastitev občinskega praznika pripravila ZTKO Hrastnik. Na igrišču za Savo so navdušili prek 200 gledalcev z preudarno igro in si pridobili splošne simpatije za izredno fer igro in obnašanje. Rezultati: polfinale JgS TOZD 2 : SGD — Gradbeništvo 4:3 (1:1 -p^0:0). TOZD 1 : Kasarna 0:4. Za 3. mesto: TOZD 1 : GD Gradbeništvo 0:6. Finale Kasarna : TOZD 2 2:1. Končni vrstni red: 1. Kasarna, 2. TOZD 2, 3. SGD — Gradbeništvo, 4. TOZD 1. Naj še pripomnimo, da je organizator povabil na turnir ob pripadnikih JLA, prve tri ekipe občinske TRIM lige v malem nogometu. Nogometaši Hrastnika so pričeli s pripravami za novo tekmovalno sezono že 9. avgusta. V članski ekipi, ki bo znova star-tala za prvo mesto v Zasavski nogometni ligi in si s tem znova skušala priigrati pravico sodelovanja v kvalifikacijah za višji tekmovalni razred, ne bo praktično nikakršnih kadrovskih sprememb. Edina okrepi- tev naj bi bil bivši igralec Drago Turk, ki pa trenutno brani barve trboveljskega Rudarja. V istem tekmovalnem razredu naj bi nastopali tudi enajsterici Sloge in Sijaja. Mladinska selekcija Hrastnika bo še naprej tekmovala v republiški področni ligi — skupina C, ki pa bo iz ekonomskih vzrokov nekoliko drugače sestavljena. Tako bo odpadlo gostovanje v Beltincih, Novem Mestu, Škofji Loki in še kje. Druga in tretja selekcija bosta vključeni v tekmovalni program področne nogometne zveze. Rokometaši z Dola pa so pričeli s pripravami dober teden prej. Kajti tekmovanje v republiški področni ligi vzhod, kamor so se letos uvrstili po uspešnih kvalifikacijah, bo naporno, cilji pa so dokaj visoki. Zelja dolskih rokometašev je namreč uvrstitev med prvih pet ekip in si s tem priigrati pravico sodelovanja v deljeni republiški ligi. Kajti od sezone 1984-85 naj bi zaradi pocenitve celotni rokometni tekmovalni sistem v Sloveniji spremenili v kar se da najbolj sprejemljive okvirje. Zaradi tega ne bo več enotne republiške lige temveč dve enakovredni področni ligi. Seveda se kaj lahko zgodi, da bo na račun reorganizacije zmanjšan kvalitetni vrh slovenskega rokometa. No v gospodarski situaciji kakršni smo, drugih rešitev praktično ni. Fantje upajo, da bodo v svojih željah uspeli. Če bo prisotna podpora vse številnejših gledalcev in kanček športne sreče, potem tudi cilji niso nedosegljivi. Ekipa dolskih rokometašev bo željam in ciljem tudi primemo okrepljena. V matični klub se je iz Radeč vrnil vratar Božo Kreže, ekipi pa sta obljubila pomagati tudi bivša igralca trboveljskega Rudarja: Staš But-kovič in Jure Velkavrh. Ker se bo še ta mesec vrnil iz JLA Branko Plazar, težav z igralskim kadrom najbrž ne bo. Vseeno pa jim je žal za Miranom Vidmarjem, .ki se je dokončno odločil, da ostane še naprej v vrstah Kolinske-Slo-vana. No novi trener dolskih rokometašev — Trboveljčan Jani Jelen ostaja optimist in u-pa na najboljše. Temu primerno je tudi zastavil svoje delo. Sicer pa kot pravi star pregovor: brez dela — ni jela! Bomo videli... Kajakaši si bodo letošnje državno prvenstvo na Ibru pri Ušču še kako zapomnili, čeprav bi gga veljalo čimprej pozabiti: »Kaj takega«, zatrjujejo fantje, »še nismo doživeli. Tako slabe organizacije, klubaške, da ne rečemo že kar nacionalne naravnanosti ter vrste drugih pomanjkljivosti na nobeni tekmi doma doslej še nismo zasledili«, pravijo Peter Kauzer in tovariši. »To kar se je dogajalo tokrat, bi veljalo resnično čimprej pozabiti,« nam je zaupal Peter Kauzar, ki je, mimogrede povedano, član Odbo- ra za vrhunski in tekmovalni šport pri ZTKO Hrastnik. Kljub temu pa lahko fante pohvalimo. Kljub nenormalnim okoliščinam in pogojem (že prvi dan so se nekateri zastrupili s hrano) so vstrajali do konca in za nameček osvojili še državni naslov v slalomski vožnja 3 X K-l, medtem ko je bil Peter Kauzar tretji v slalomu K-l. V prihodnje bo treba še kako presoditi: komu in kdaj zaupati tako pomembno tekmovanje kot je DP. Rekordu kegljišča na Logu, ki ga z 960 keglji že več let drži domačin Jože Žlak, se je na prijateljskem srečanju, (v počastitev občinskega praznika) med Tekstil-Slovanom in Hrastnikom povsem približal Ljubljančan Bizjak. Sicer .pa so bili gostje, v celoti gledano, močnejši nasprotnik in so zasluženo u-gnali tokrat povprečne domačine. Rezultati — Hrastnik 5102: Šeško 863, Brečko 869, Duh 860, Železnik 802, Žlak 852, Tanj-šek 852. Tekstil-Slovan 5306: Sobočan 796, Bizjak 945, Pohleven 876, Podreberšek 902, Bloha 882 in Šparenblek 905. Edvard Vecko — naš proslavljeni namiznoteniški intemaciona-lec bo po odhodu kitajskega trenerja Ksi Entinga (le-ta 'je z ženo že zapustil Ljubljano in se vrnil domov na Kitajsko) prevzel vodenje republiškega namiznoteniškega centra v Ljubljani. Ni dvoma, da bo Edo s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem lahko precej pripomogel k nadaljevanju napredka slovenskega namiznega tenisa. Seveda pa bo njegovo znanje lahko prišlo do izraza le ob skupnih interesih vseh, ki jim ni mar kakšen bo slovenski namizni tenis jutri. Akcija okrog izgradnje večnamenske asfaltne ploskve v Krajevni skupnosti Turje-Gore je bila kratka in učinkovita. Z razumevanjem in podporo širše družbenopolitične skupnosti, so se našla sredstva, ki so omogočila izgradnjo igrišča za košarko in odbojko. Tako je KS Turje-Gore četrta KS v naši občini (od desetih), ki ima večnamensko asfaltno igrišče za potrebe delovnih ljudi in občanov. Pridobitve pa so najbolj veseli seveda mladi, saj so ob bivši šoli dobili .prostor za športno-rekreativno in drugo dejavnost. Velja pa tudi pripomniti, da so prav mladi vložili največ prastovoljnega dela pri pripravi podloge in nivela-ciji tal. Celodnevni turnir v malem nogometu, ki ga je pripravila OO ZSMS z Dola, je privabil kar 13 ekip iz Laškega, Rimskih Toplic, Radeč, Trbovelj in Hrastnika. Splošen, sicer dokaj u-goden vtis je pokvarilo finalno srečanje, v katerem so pripadniki JLA iz zdravilišča Rimske Toplice nezadovoljni s sodniškimi odločitvami zapustili igrišče. Do časa prekinitve je ekipa Ajaxa iz Trbovelj vodila s 3:2 v igri, ki je bila sicer e- (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) nakovredna, vendar ostra in na momente tudi groba. Organizatorjem lahko zamerimo le v toliko, ker so za tako velik turnir imeli na razpolago premalo ljudi tako, da je celotna organizacija in izvedba ostala na ramenih nekaterih posameznikov, ki pa se v dani situaciji očitno niso najbolj znašli. Igralka Kemičarja — Vesna Ojsteršek, ki je bila več kot o-čitno zapostavljena pri sestavi ekipe za posamezna srečanja na letošnjem EP za pionirje in mladince v Malmeu na Švedskem. Po prihodu domov je bila nemalo presenečena, ko je zvedela, da je, ne kriva — ne dolžna, kaznovana s strani zveznega kapetana mladink Slavka Iliča zaradi — nediscipline. Takšna odločitev je v najmanjšo roko smešna. Kajti če je Vesna že bila nedisciplinirana, potem bi jo veljalo pustiti doma in s tem prihraniti nekaj deviznih dinarjev. Zato smo vse bolj naklonjeni mišljenju, ki vlada v NTK Kemičar in po kaiterem naj bi zvezni kapetan s kaznijo opral vse svoje napake, ki so bile tako očitne, da so padle v oči tudi nekaterim tujim strokovnjakom, ki se nikakor niso mogli načuditi, da je bila Vesna kot najboljša jugoslovanska mladinka na klopi za rezervne igralke. No, kakorkoli že, posledice kazni so rigorozne. Vesna je izključena iz ekipe, ki bo zastopala naše barve na letošnjih Mediteranskih igrah v Mehiki. )namizni tenis in še nekatere druge panoge ne bodo v Casablanci). Jože Urh in Jernej Zalaznik pa sta bila v teh dneh prav gotovo najsrečnejša hrastniška športnika. Prvi je bil deležen občinskega priznanja za tekmovalne dosežke v minulih letih, Jernej pa je skupaj s Lupules-kom, Maranom in Karlovičem osvojil bronasto odličje v ekipnem tekmovanju mladincev na letošnjem EP v Malmeu. Aktualnosti s področja športa in rekreacije je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — Jože Premec. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v skladišču kartonov za čudovito darilo, ki mi bo nadvse drag spomin na vas in na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Iskrena hvala za pozornost in cvetje tudi osnovni organizaciji sindikata DSSS. Viki Žagar ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem v TOZD 4 iskreno zahvaljujem za prelepa darila, ki mi bodo drag spomin. Antonija Majer Bodoča organiziranost DPO ORGANIZIRANOST SINDIKATA V DO STEKLARNA - SIJAJ Predsedstvo sindikata konf. OOZS člani: predsedniki IOKOOZS DO, IOOOZS TOZD medob. sveta ZS, obč. sv. ZS, preds. obč. sv. ZS, rep. svet ZS, preds. rep. sveta ZS — N • ' - V -a*-y’ggggÿ ¿Hi I I TOZD - Vzdrževanje energ. in transport DSSS 1. izm pov. .3. DE Avtom, predelava st mase 2. izm po v. 3. izm pov. 4. izm pov." ,4. DE Dodel.-stektenih' Izdelkov' Lj 2. Izm. 6. DE Tehnična kontrola ■ 1. izm pov. ■ 2. izm pov. ; 3. izm pov. 4. izm pov. . 1. izm pov.- 2. izm pov.. 3. izm pov. 1. Izm pov. 2. izm. pov. Združitev Steklarne in Sijaja ter sprejeta nova samoupravna organiziranost znotraj te nove delovne organizacije tudi družbenopolitičnim organizacijam narekuje ustrezno novo organiziranost. V tem času že poteka postopek evidentiranja članov za organe sindikata, mladine in ZK. Razprave o novih vodstvih bodo potekale preko organov organizacij do samoupravnih skupin. Nova vodstva DPO, posebej še sindikate pa že čakajo naloge. Takoj po njihovem konstituiranju bodo morali izvesti evidentiranje kot tudi kandidacijske konference za izvolitev novih samoupravnih organov TOZD in DO. 7. DE Pripr. IT vzdrževanje Ll ORGANIZIRANOST ZK V OELOVNI ORGANIZACIJI STEKLARNA-SIJAJ Novo v knjižnici Hrastnik L Najnovejši roman Willija Heinricha SAM PROTI PALERMU utrjuje pri nas še bolj svoj sloves. Ta nemški pisatelj si ga je namreč pridobil že z deli »Prgišče nebes« in »Moški vedno potuje«. »Sam proti Palermu« je roman, ki je docela nabit z razburljivimi, če hočete kriminalnimi dogodivščinami, ki se nizajo v življenju detektiva Roberta Thiela. Thiel je bil dolgo časa vesten, pa tudi uspešen kriminalistični uradnik, dokler ... Dokler se ni zameril svojemu predstojniku o katerem je napisal pamflet. Moral je v zasebno življenje, kjer pa se njegovi »privatni« uspehi kar nizajo in celo ogrožajo nekdanje vrstnike iz kriminalistične službe, ki se bojijo za svoje položaje. Nekega dne pa Thiel dobi pismeno naročilo časopisnega magnata Larsena, naj mu poišče na Siciliji ukradeni mercedes, izsledi pa naj tudi ženo, ki ga je bila pred tem zapustila. Razume se, da je Palermo pravi raj za mafijo, vsakovrsten kriminal in podzemeljsko gangstersko delovanje. Tu se merijo moči najbolj predrznih zločincev, in z vseh presenečenj vajenimi goljufov in tatov z izkušenimi policisti in agenti. Na tej tvegani poti spremlja Thiela prikupna fotografinja Monica, a ta takoj opazi, da hi ga rada prelisičila in zato mora biti še toliko bolj oprezen. Nenadoma tudi spozna, da gre v Palermu za velike stvari in da je njegova koža pred zasledovalci v zares hudi nevarnosti, iz katere ga reši tudi kako srečno naključje. Pa tudi nekdanji predstojniki mu ne dajo miru in so mu še vedno za petami ... 2. Johannes Mario Simmel je pisatelj, ki v svojih romanih opisuje tisto, kar sicer srečujemo tudi v družabnih in senzacionalističnih rubrikah svetovnega časopisja — pa tudi tam kjer so zapisane mračne strani življenja. Po svoji navadi se je ta — po naravi sicer skoraj sramežljivi — pisatelj lotil zdaj spet žgoče teme: mamil. Baje gre v zadnjih letih skozi roke prekupčevalcev z mamili več sto milijard mark na leto. Gram heroina stane danes približno 110 mark. In pri heroinu nazadnje pristanejo in nehajo vsi siromaki, ki so se zatekli k drogam Nekateri so jih morda prvič poskusili iz radovednosti, drugi iz mladostne objestnosti. Konec je žalosten in poln obupa. Junak Simmlovega romana z značilnim naslovom UPANJE JE VSE Adrian Lindhart vse življenje Išče sredstvo za lajšanje bolečin, ki učinkuje tudi proti heroinu. Iz mirnega življenja v laboratoriju ga usoda potegne v vrtinec človeške tragedije. Znajde se v klobčiču zločinske politike, v naročju zanimivih žensk, v morilskih pasteh kriminalnih organizacij in v blodnjaku mednarodnega tržišča z drogami. Adrian Lindhart uspe in njegovo delo je kronano z Nobelovo nagrado. Skoraj sočasno pa slavljeni znanstvenik ugotovi, da mu mogočne sile za kulisami ne privoščijo uspeha. Njihovi lastni, nadvse umazani interesi so drugačni. Veliko pomembnejši so kot pomoč ubogim narkomanom, saj jim prinašajo kopice denarja in moč. Veliki raziskovalec se resignirano vda. Vendar pa njegovo delo ni bilo zaman. Nadaljuje ga njegov učenec, ki trdno sklene, da bo premagal zlo sodobne dobe -— zasvojenost z mamili. In ta učenec ve, kaj mora storiti. Upati mora in delati, neomajno in zvesto svojemu namenu. 3. Pred nami je nova izdaja slovitega dela Richarda Willfor-da ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA. V slovenskem prevodu je to že tretji natis te knjige, ki v velikem formatu prinaša bogato znanje an nasvete s področja, ki postaja danes spet vedno bolj aktualno. Gre za zdravilna zelišča, te večne spremljevalke človeškega življenja, naše pomočnike v tegobah. Pisec knjige Richard Willford je bil daleč prek meja svoje domovine znan strokovnjak za zdravilna zelišča in njihovo pametno uporabo. Zavedal se je koliko zdravilnih moči je skritih v raznih zeliščih, in vedel je tudi, kaj vse je ljudska medicina v dolgih stoletjih dognala. Zdravilne rastline preprečujejo razne bolezni in pomagajo pogosto tudi tam, ko so vsa zdravila odpovedala, oziroma se je izkazalo, da se bolezen ni obrnila na bolje. Vedeti moramo tudi, da imajo kemični pripravki res silno dobre strani, pa drugi strani pa tudi učinke, ki bolniku ne koristijo. Zdravilne rastline imajo tudi vrsto krepilnih učinkov, saj vsebujejo vitamine, hranljive snovi itd. In slednjič moramo tudi vedeti, da zdravilna zelišča- — če znamo z njimi pravilno ravnati — učinkujejo tudi blagodejno tam, kjer zdravnik ni takoj pri roki. To je seveda zelo pomembno —’ še posebej v odmaknjenih krajih. Zavedati pa se je tudi treba ob tej in podobnih knjigah in to posebej piše tudi avtor — da^ je postavljanje diagnoze izključno stvar zdravnika. Ljudsko zdravilstvo naj strokovno zdravljenje le nekako dopolnjuje. Nikakor pa pri tem ne gre za kakšno merjenje ali tekmovanje, pa morda celo priseganje na zveli-čanost zdravilnih zelišč. Dobra so in koristna, znana od davnine. In neškodljiva. Namen te knjige je torej poglobiti naraščajoče zanimanje za zdravilne rastline. Willsort v njej natančno in z mnogimi imeni opisuje rastline in njihov zdravilni pomen. Na praktičen način daje navodila kateri deli rastline so uporabni in kakšni so recepti. Vsakdo lahko v tej knjigi — zlasti po preglednih opisih, seznamih in tudi dobrih ilustracijah — najde tisto, kar potrebuje. Če ima diagnozo bolezni, ki jo je postavil zdravnik, si lahko pomaga, torej tudi z u-streznimi zelišči. Seveda pa pri običajnih in znanih boleznih (prehlad itd.) najde v knjigi že ustrezno zelišče, ki pomaga proti kašlju, idr. KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE 15. 9. DO 15. 10. 1983 Kino »Delavski dom« Hrastnik LOV V KALNEM, domača komedija, predstave v sredo 14. 9. ob 18. in 20. uri ter v četrtek 15. 9. ob 19. uri. POGODBA, hdng-kong, predstave v soboto 17. 9. ob 18. uri in v nedeljo 18. 9. ob 18. uri. KLINIKA ZA SEKS, nemška erotična komedija, predstave v soboto 17. 9. ob 20. uri, nedeljo 18. 9. ob 20. uri in v ponedeljek 19. 9. ob 19. uri. Ogled filma je mladini do 15. leta prepovedan! STREL NI BIL IZBRISAN, amer. triler, predstave v sredo 21. 9. ob 18. in 20. uri ter v četrtek 22. 9. ob 19. uri. HERBIE POTUJE V MONTE CARLO, amer. komedija, matinejski predstavi v soboto 24. 9. ob 10. uri in v nedeljo 25. 9. ob 10. uri. CESTNI BOJEVNIK (Pobesneli Max II.), avstralski pustolovski, predstave v soboto 24. 9. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 25. 9. ob 17. in 19. uti ter v ponedeljek 26. 9. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke zaradi grozljivih prizorov! ZGODBE NAVADNE NOROSTI, ital. ljubezenska drama, predstave v sredo 28. 9. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 29. 9. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke! POTOVANJE OKROG SVETA, domača komedija, predstavi v soboto 1. 10. ob 17. uri in v nedeljo 2. 10. ob 17. uri. OBETAVEN FANT, domača komedija, predstave v soboto 1. 10. ob 19. uri, nedeljo 2. 10. ob 19. uri in v ponedeljek 3. 10. ob 19. uri. MORAM VPRAŠATI MAMO, švedski ljubezenski, predstave v sredo 5. 10. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 6. 10. ob 19. uri. FLASH GORDON, angl. ZNF, predstave v soboto 8. 10. ob 17. in 19. uti, nedeljo 9. 10. olj 17. in 19. uri. BOŽANSKI DNEVI, amer. ljubezenski, predstava v okviru filmskega gledališča v ponedeljek 10. 10. ob 19. uri. NEKA DRUGA ŽENA, domača kriminalka, predstave v sredo 12. 10. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 13. 10. ob 19. uri. CHAPLIN — OB DESNEM RAMENU, amer. komedija, matinejski predstavi v soboto 15. 10. in v nedeljo 16. 10. ob 10. uri. ATLANTIK CITY, amer. romant. triler, predstavi v soboto 15. 10. ob 17. uri in v nedeljo 16. 10. ob 17. uri. DUH V POSTELJI, ital. Špan. erot. komedija, predstave v soboto 15. 10., nedeljo 16. 10. in v ponedeljek 17. 10. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke! Kino »Dol« pri Hrastniku INŠPEKTOR CLOUSEAU V AKCIJI, angl. pustolov., predstavi v soboto 17. 9. ob 19. uri in v nedeljo 18. 9. ob 18. uri. VRTNICA, amer. glasbeni, predstavi v soboto 24. 9. ob 19. uri in v nedeljo 25. 9. ob 18. uri. HERBIE POTUJE V MONTE CARLO, mladinska predstava v nedeljo 25. 9. ob 16. uri. MAZURKA V POSTELJI, danska erot. komedija, predstavi v soboto 1. 10. ob 18. uti in v nedeljo 2. 10. ob 17. uri. Film ni primeren za otroke! STALNO DEKLE, izrael. komedija, predstavi v soboto 8. 10. ob 18. uri in v nedeljo 9. 10. ob 17. uri. MORILEC KINGFISCHER, hong-kong kung-fu, predstavi v soboto 15. 10. ob 18. uri in v nedeljo 16. 10. ob 17. uri. CHARLY CHAPLIN — OB DESNEM RAMENU, amer. komed., mladinska predstava v nedeljo 16. 10. ob 15. uri. Marija Vučetič Pomirjevalo je lahko bergla?! In memoriam ALOJZ ZATLER Letošnje poletje je bilo vroče in sušno, kot že dolgo ne. Marsikomu je ta vročina, ki smo jo težko prenašali tudi zdravi, povzročila težave. Tudi Lojzetu se je zdravstveno stanje prav v takih, neusmiljeno vročih dneh, poslabšalo, moral je v bolnico. Na bolezen in bolečine je bil zadnja leta že navajen, saj so ga ves čas pestile, pa zato tudi tega zadnjega poslabšanja ni jemal tako resno. Ko je po telefonu poklical sodelavce, je z upanjem dodal, da se počuti že veliko bolje. Pa mu ni bilo dano, da bi se to upanje izpolnilo. Tokrat mu je bolezen zadala dokončni udarec in njegovo mesto med nami ostaja prazno. Lojze se je rodil 30. oktobra 1933, v Hrastniku. Družina je zgodaj ostala brez očeta, tako je morala vse breme za odraščanje otrok nositi njegova mati. Lojze je začel svoj lasten kruh služiti kot 14 leten fant, ko se je novembra leta 1947 zaposlil v Steklarni. Vmes je leta 1963 poskusil srečo v drugi delovni sredini, vendar se je že avgusta leta 1964 znova vrnil med nas in v steklarni tudi ostal, sedaj pa se njegova pot končala, še preden bi jo uspel zaključiti z upokojitvijo. Okrog 20 let je delal v vrstah steklarjev, od tistih začetnih, pa do zahtevnejših del. V letu 1969 je bil spoznan za delovnega invalida in od takrat dalje je opravljal različna lažja dela, ki so mu njegove težave nekoliko olajšala, bolezen pa je ostala in ga nenehno spremljala. Njegova pot med nami ostaja nezaključena, saj je ni uspel, ni mogel prehoditi do konca. Vsi smo ga poznali. Desetletja je preživel med nami — leta, v katerih se je marsikaj spremenilo, pa tudi Lojze. Včasih energičen, prešeren, naglih in odkritih besed, je postajal bolj tih in vase zaprt, nenehno na preži, kdaj spet mu bo ponagajala bolezen. Ne glede na vse to, je bil zadnja leta pripravljen prevzeti nalogo zastavonoše sindikalnega prapora naše delovne organizacije. Marsikdo se je spraševal, kako to, toda Lojze se je odločil, drugega, ki bi bil pripravljen prevzeti to častno funkcijo, ni bilo, in tako je vestno, z našim praporom, pospremil k poslednjemu počitku mnoge naše sodelavce in upokojene člane. Še preden se je izpolnil njegov čas, je odšel tudi sam, drugi so se zbrali njemu v slovo in — Lojze, naj ti bo lahka in mirna naša domača zemlja. CILKI URANA Ustavilo se je še eno srce. Srce skromne, tihe, marljive članice našega kolektiva — Cilke Urana. Nemo smo se spraševali, zakaj je tistega vročega julijskega dne tvoje delovno mesto ob hladilni peči v TOZD 2 ostalo prazno. Nato je prišla vest, da se je v dneh tvojega tedenskega počitka za vselej izteklo tudi tvoje življenje — tvoje srce ni zmoglo kljubovati julijski vročini. Leta življenja in dela si prebila v našem kolektivu. Toliko let, da si z radostjo preštevala mesece in dni do prihodnjega leta, ko bi odšla v pokoj. Svoj del dela in življenja si vgradila v našo delovno organizacijo. Toliko let si ji dala, da si s prsti na rokah lahko preštela mesece, ko bi se poslovila od nas, ko bi po utrujajočem delu lahko živela še za druge cilje. Tako pa.. . Besede zahvale za tvoj trud in človečnost bodo o-stale le na papirju in ti izrečene mnogo prezgodaj. Sodobni čas in hitre ter številne spremembe v našem življenju prinašajo nevšečnosti, ki vse bolj ogrožajo človeško zdravje. Ob vseh uspehih medicine število bolnikov narašča in za kake dve tretjini bolezni trdimo, da jih povzročajo duševni dejavniki ali pa vsaj 'bolezen pospešujejo. Naglica dela in življenja nalagata sodobnemu človeku vse hujše zahteve in bremena. Človek pa se naglim, sunkovitim spremembam in zahtevam le stežka prilagaja, cesto se njegov organizem odziva nanje kakor na nasilje, v človeku se rušijo skozi tisočletja vzpostavljena ravnotežja, kar ga peha v različne, v preteklosti manj ali neznane bolezni. Prej ali slej se kot posledica takega načina življenja pojavijo motnje, ki spodkopavajo ostanke njegovega zdravja. Nastane začaran krog, ki ga še tako imenitna zdravila ne morejo presekati. Lahko govorimo o »živčnosti« ali vegetativni distoniji« ali pa zdravniki ugotavljajo celo globlje, v duševnosti zasidrane nevrotične motnje v doživljanju in vedenju. Lahko gre za odraz takšnih motenj v delovanju notranjih organov (sem bi spadalo že preprosto zaprtje). V vseh teh in podobnih primerih imamo opraviti s pojavi, ko je njihovo zdravljenje in lajšanje uspešno le, če zdravnik in bolnik tesno sodelujeta. Zdravnik niti ne bi bil potreben, če bi človek, ko nagonsko začuti potrebo po sprostitvi, le-to uresničeval. če se peha naprej, ruši'zdrav ritem med obema fazama človekovega bivanja, to je v tisto usmerjeno v akcijo in samo akcijo in tisto usmerjeno v počitek, nabiranje sil in novih življenjskih moči. Ko govorimo o potrošniški mrzlici in podobnih družbenih pojavih, je vedno v ozadju prenapeta aktivnost, takšna, M človeka zasužnjuje, namesto da bi ga osvobajala. Ljudje, ki so v ta začarani krog ujeti, se bojazni in napetosti, v katero jih spravlja nekontrolirana aktivnost, poskušajo rešiti z novo, po-gostoma še bolj neučinkovito in nepotrebno aktivnostjo. Nedavno sem pri svojem delu srečal moškega še ne starega 30 let z že ustvarjeno družino, z že zgrajeno novo hišo, ki je navedel, da boluje za rano na dvanajstniku, povišanim krvnim pritiskom (oboje psihosomatsko obolenje), da trpi za glaboboli, motnjami srčnega ritma, nespečnostjo in tudi potenca mu je pošla. Ko sva se dolgo pogovarjala o njegovem življenju, ko sem mu obrazložil vse njegove bolezni in tegobe in ko sem mu nakazal, kako si skrajšuje življenje, je ob koncu povedal, da se bo rajši odpovedal novemu avtomobilu, do katerega je mislil že letos. Ko se srečaš s takim, ki se nenehno in neposredno bojuje z življenjem, kot da je le od tega odvisen njegov obstanek, te prešine pomilovanje in nehote ti misli polete do prečudovitih nekdanjih vaških lip in preproste sreče, ki so jo nudile še našim staršem. Če ne bomo živeli tako, da nas bo delo osvobajalo, pa ne v političnem, temveč osebnostnem smislu, bomo prej ali slej začutili težave, ki jih bo moral reševati zdravnik, včasih celo psihiater. Ne prvi ne drugi nimata čarobne moči, niti čarobnega napoja. Oba ostajata na zemlji in med drugim učita ljudi tudi živeti in delati. Ob takih težavah je to njima prvenstvena vloga, daleč bolj pomembna od tega, da se s prizadetim le formalno pomudita in predpišeta katerokoli pomirjevalo. S tem nista storila ničesar, kvečjemu dala pomoči potrebnemu psihično berglo na pot. In vemo, kako se počuti manjvreden vsak, ki rabi berglo. Včasih brez tega res ne gre, zato naj bo ta bergla (pomirjevalo) pripomoček, ki ga skušajmo odstraniti kadarkoli lahko shajamo brez njega. Če bomo tako ravnali zdravniki in tisti, M rabite našo pomoč bomo vsi bolj srečni, naše gledanje na življenje ne bo deformirano z zvarki, naše domače lekarne se ne bodo polnile in jetrom bomo prihranili odvečno delo. Dr. Edmond Kovačič Zahvala Ob tragični izgubi ljubega sina MARKA ŽIBRETA se iskreno zahvaljujemo Postaji ljudske milice Hrastnik, civilni zaščiti, delavcem in učencem Osnovne šole narodnega heroja Rajka, pevcem Svobode II., Karliju Dremelj za poslovilne besede ter vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Iskrena hvala tudi vsem sodelavkam in sodelavcem za podarjeno cvetje in materialno pomoč. Žalujoči: ■ mama Pavli, oče Marjan in sestrica Maruška, ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi PAVLE KORBAR - LINE se iskreno zahvaljujem za darovane vence in cvetje, še posebej kolektivu Steklarne Hrastnik, njenim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem in sodelavcem obeh njenih sinov. Hvala vsem, ki ste jo spremili h poslednjemu počitku ter prav tako godbi na pihala in moškemu pevskemu zboru Svobode II., ter govornikom Steklarne in krajevne skupnosti Rudnik za izrečene poslovilne besede. Žalujoči: mož Stanko; otroci: Kristina, Herta in Stane z družinami in Vili ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti očeta1 ALOJZA VINTARJA iz Boštajna se iskreno zahvaljujem sodelavcem vzdrževanja TOZD 2 za podarjeno cvetje. Vinko Vintar Naš praznik Dan vstaje slovenskega naroda, in dan, ki smo si ga steklarji izbrali tudi za svoj praznik, smo tudi letos praznovali v Gorah. Med nastopajočimi v kulturnem programu pa so tudi letos bili: godba in pevci Svobode IX ter mladi recitatorji. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame CECILIJE NAPRET se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem na izmeni Lipar—Gomilar—Jakšič kot tudi sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov za izrečena sožalja ter pomoč. Fani Marinko in Marija Knez ZANIMALO VAS BO Junij 1983 SKLENILI REDNO; DELOVNO RAZMERJE TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Ramšak Janja — pomožna delavka v brusilnici, Lučič Stjepan — odnašalec stekla, Lukič Jovo .4?č odnašalec stekla. TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Jazbec Ivan — delavec na kanalu, Stjepanovič Slavko — u-pravljalec komandne plošče, Miklič Andrej '— pomočnik strojnika, Marjanovič Dragica — kontrolor stekla, Teršek Andrej r— pomočnik strojnika, Anteševič Pavo — težak v zmesami, Keser Dušan — odvažalec zmesi, Dizda-revič Muhamed. TOZD 3 — orodjarna - stru-garstvo Kmetič Egidij — vzdrževalec orodja in naprav. TOZD — energetika in ostale delavnice Avflič Ivan — delavec težak. DSSS — delovna skupnost skupnih služb Cvek 'Milena — pomožna delavka v bifeju, Hudi Stanislava — kuharica v počitniškem domu Bohinj za določen čas. PREKINILI DELOVNO RAZMERJE SAMOVOLJNO TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Meradnovič Ferida — odbij alka RDBO. TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Lihovac Nada — kontrolor stekla, Odžič Milan II — pomočnik strojnika, Ljubovič Dragan — pomočnik strojnika, Avdič Saban — delavec na kanalu, Resman Darko — voznik viličarja, Bene Stefan — tehtalec zmesi, Pilav-džič Emira —f kontrolor stekla. TOZD 5 — energetika in ostale delavnice Avfiič Ivan — delavec težak, Tahirovič Idriz — delavec težak. UPOKOJENI TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Vidmar Ana — grobo brušenje stekla, Prašnikar Franc — nabiralec stekla — brigadir. TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Brečko Marica — administrator, Dragar Danilo — strojnik TOZD 4 — orodjarna — stru-garstvo Majer Antonija — polirec modelov. DSSS — delovna skupnost skupnih služb Žagar Viktorija — delavka v kartonaži. DRUŽINSKA POKOJNINA TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Potočin Martina — kontrolor stekla POROČILI SO SE Kahrič Zemira in Zorko Edi PRIRASTEK V DRUŽINI Odžič Nada in Danijela Zdravko — hči Bajda Anica in Andrej l Dušan — sin Aldžič Rasema — hči Aldina KRVODAJALCI Besednjak Vanda DSSS Cepuš Branko TOZD 1 Grum Jože TOZD 1 Halzer Vili TOZD 1 Hrup Branko TOZD 1 Jančar Ivan TOZD 2 Kuhar Henrik TOZD 1 Kelek Andjelko TOZD 4 Knežak Soniboj TOZD 4 Kušar Janez TOZD 5 Leskovšek Jože TOZD 1 Matekelj Vika DSSS Pasičnjak Stefan TOZD 1 Pintar Iztok TOZD 4 Rancinger Ivan TOZD 1 Rancinger Robert TOZD 1 Srenk Adolf TOZD 1 Stoj s Darko TOZD 4 Krvodajalci, iskrena vam hvala! Julij 1983 SKLENILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Lukovič Sefket — odnašalec stekla, Jožic Anda — odnašalka stekla, Muratovič Jasminka — odnašalka stekla, Kolobarič Pero — krogličar, Ekart Franc — kro-gličar, Stjepanovič Nedo — krogličar. TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Pešec Frančiška — kontrolor stekla, Blagojevič Nevenka — kontrolor stekla. TOZD 3 — dekorirnica in sa-tinirnica Jeran Karmen — pomožna delavka, Golouh Alojzij — satiner. TOZD 5 — energetika in o-stale delavnice Vovk Duška — pripravnik (ekonomska šola) v transportu. DSSS — delovna skupnost skupnih služb Tojič Dušanka — pomožna delavka v bifeju, Šubaj Jožica — pomožna delavka v skladišču kartonov. PREKINILI DELOVNO RAZMERJE SAMOVOLJNA PREKINITEV TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Krajšek Alenka — odnašalka stekla, Zakrajšek Ines — odnašalka stekla. TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Ahmeti Fazila — kontrolor stekla, Jovič Dragomir — vzdrževalec, Alibašič Šemsa — kontrolor stekla, Mijatovič Vinko — delavec na kanalu. TOZD 4 — orodjarna — stru-garstvo Gašparut Viktor — cizaler. TOZD 5 — energetika in ostale delavnice Tovornik Zvonko — delavec težak na transportu. DSSS — delovna skupnost skupnih služb Janžekovič Mira — pomožna delavka v bifeju, Kreže Miroslava — perica. SPORAZUMNA PREKINITEV TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Matanovič Dragica — odnašal-ka stekla, Tadič Ljuba — odna-šalka stekla, Amautovič Branki-ca — odnašalka stekla. TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Kolander ing. Jože — tehnolog za razvoj strojne opreme. TOZD 3 — dekorirnlca in sa-tinirnica Radosavljevič Milina — žgal-ka, Kemdl Nada — vezalka, Zonta Slavica — pomožna delavka. JLA TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Selimovič Izet — odnašalec stekla. TOZD 4 — orodjarna — stru-garstvo Skorja Branko — strugar, Ke-lek And jelko — cizaler. TOZD 5 — energetika in ostale delavnice Majcen Srečko — ključavničar. POIZKUSNA DOBA TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Teršek Andrej — pomočnik strojnika. TOZD 3 — dekorirnica in sa-tinirnica Keber Mirko — satiner. IZKLJUČENI IZ DO DSSS — delovna skupnost skupnih služb Klenovšek Drago — voznik viličarja. UMRLI TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase Urana Cilka — kontrolor stekla. POROČILI SO SE Čajič Ni jaz in Mujahič Ismeta Tojič Dušanka in Gorenc Peter Mešič Semsudin in Lukič Delta Cvelbar Vera in Očko Janez Kolman Milena in Halilovič Fehro Lauševič Ljiljana in Kotnik Damir PRIRASTEK V DRUŽINI Pikelj Peter — sin Marko Mešič Semsudin in Delta — sin Mirza Mejač Edita — hči Julija KRVODAJALCI Bec Jera TOZD 1 Bajda Bruno TOZD 1 Bajda Franc TOZD 1 Brečko Franc TOZD 1 Grahek Iztok TOZD 3 Križnik Ivanka TOZD 1 Križnik Anton TOZD 1 Lendero Marjan TOZD 1 Mejač Cvetka' TOZD 1 Maurar Oskar TOZD 1 Plazar Karl TOZD 1 Pufler Ivan TOZD 1 Rancinger Zdravko TOZD 1 Teršek Ivan TOZD 5 Vidmar Karl TOZD 1 Zalaznik Jernej TOZD 1 Krvodajalci, iskrena vam hvala! Kadrovska služba Še o krvodajalcih V nekaj preteklih številkah smo objavljali podatke o krvodajalcih, ki so kri darovali več kot petkrat. Povsem slučajno smo prišli do enega podatka; Ivan Jančar, zaposlen v TOZD 2 je aktiven krvodajalec v Celju. Doslej je kri daroval že 29 krat, tudi njemu iskrena hvala za to humano dejanje in seveda opravičilo za zapoznelo objavo. Uredništvo STANJE ZAPOSLENIH NA DAN 30. 6. 1983 TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSS Skupaj 554 512 80 102 159 298 1.705 GIBANJE ZAPOSLENIH ZA OBDOBJE APRIL—JUNIJ SKLENILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD NK PK KV VK SŠ VIŠ VOŠ Skupaj 1 26 — 1 2 — ¡Ü 29 2 15 1 1 4 8 2 1 1 — 31 ó 4 1 1 -■ -■ ■ ' ; J 3 5 — 2 4 1 — — — 7 DSSS 7 2 2 -v —• — 1 12 Skupaj 50 8 18 6 1 2 — 85 PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD NK PK KV VK Sš VIŠ VOŠ Skupaj 1 28 2 6 5 * 41 2 12 8 11 4 1 i —- — 36 3 — 1 — — — I — 1 4 1 3 — | - BSi | — 4 5 4 — 5 — 1 — : 10 DSSS 6 6 — 1 1 — 1 15 Skupaj 50 17 26 10 3 9 1 107 PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD Spora- zumno Samovoljno JLA Izklju- čeni Upoko- jeni Poiz. rok Druž. pokoj. Skupaj 1 3 23 5 i 8 1 — 41 2 4 17 2 6 6 — 1 36 i 3 4 3 1 4 5 3 2 4 — . • 1 • 10 DSSS 4 3 — — 6 2 — 15 Skupaj 14 45 14 7 23 3 1 107 Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta AVGUSTA ZUPANCA se iskreno zahvaljujemo povcem in godbi na pihala Svobode II., govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala kolektivu Steklarne Hrastnik, sodelavcem skladišča gotovih izdelkov in komerciale ter sodelavcem v TOZD 4. Žalujoči: žena Mira, hčerka Sanda in sin Samo z družinama Ljudske modrosti o vremenu JULIJ - MALI SRPAN Ce je drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Če Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. Ce na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. Ce na dan Marjete deži, orehov pričakovati ni. Če na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje. Aleš soparen in suh napravi za zimo si dober, kožuh. Jakoba ajda in Ožbaltova repa je le redkokdaj lepa. Ob Jakobu mora pšenica zoreti ali zgoreti. Če Magdalena v dežju stoji, dolgo, slabo poletje preti. Marjeta reže dekleta. Če v tem mesecu je presuho, ostane grozdje prav drobno. Ce na Marijin dan ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. AVGUST - VELIKI SRPAN Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo sel jesen drži. Če Lovrenc je jasen, bo grozdec strden in vincar bo glasen, prijetna jesen. Če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka. Če na veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije. Veliki šmaren brez dežja, sladbo kince bo doma. Če je o Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti. Če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi. Kakor je zadnji dan avgusta taka jesen bo — lepa ali pusta. September — Kimavec Tilen oblačen, meglen, naznanja deževno jesen. Če je na mali šmaren lepó, rado ostane še dva meseca tako. Na mali šmaren lepo, še dva meseca suho. Če je Matevž vedren, bo še prijetna jesen. Če na Miholovo veter zaveje, mrzla bo zima, d snegom do veje. Grom in tresk o Miheli hude vetrove pomeni. Če o Mihaelu sneg naletuje, dolga se zima obljubuje. Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči. Tilen meglen, grda jesen. Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši. •Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje. HUMAR — HUMAR — HUMOR DEFINICIJA AVTOMOBILA Leta 1938 so se tuji avtomobilisti, ki so se vozili skozi Jugoslavijo, pritoževali, da jih ljudje obmetavajo s kamenjem in z blatom, vozniki pa z biči udrihajo po njihovih strehah. V Sloveniji so imele tedaj naj slabše mnenje o avtomobilih — zavarovalnice. V glasilu ljubljanske Vzajemne zavarovalnice so si na vprašanje, kaj je pravzaprav avtomobil, odgovorili takole: Avtomobil je: stroj za pokončavanje naših cest; stroj za gaženje ljudi, gosi in kokoši; priprava za oviranje cestnega prometa; mora za zavarovalnice; pečenka za davkarijo; vir dohodkov za zdravnike in kazenske zagovornike; naprava za kaljenje nočnega miru; aparat za plašenje konj in tihi družabnik pogrebnega zavoda. Nagradna križanka 8 VOJVODINSKI MADŽARSKI PESHIK (KAROLT) ČASOVNI TERMIN NORMANSKI VOJSKO* VODJA VRSTA IGRE NA SREČO 8 SLAVNI ITALIJANSKI KOLESAR ,SVETA DEŽELA" TUJE ZENSKO IME REDKEJŠE IME 2A KITAJSKO RIBJA KOŠČICA 8 DREVESNI PANJ ODDELEK V VAGONU MEJNO GOR' STVO MED EVROPO IN AZIJO VREKA NA ŠVEDSKEM 8 ZAČETEK DIRKE JESENSKI SADEŽ V BODIČASTEM OVOJU ZVEZA DRŽAV VELIKO' AZIJSKO SLANO JEZERO TOČKA,H KATERI JE USMERJENO GIBANJE SONCA V VESOLJU STAR italijanski SREBRNIK 19 SODOBNA ZVRST GLASBE JEZERO V SEVERNI ITALIJI 11 PEVEC KOREN IZLET V GORE ZVOK. GLAS NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF (GEORG) PRIPADNIK NOMADSKEGA LJUDSTVA M0ČNA„STA ROGRŠKA KOLONIJA 10 OKRASNI KAMEN POKRAJINA V PAKISTANU PREPROST MOSTIČEK AKO 8 GORA V VZHODNI TESALIJl ZVODNIK V FRANCOSKEM OKOLJU FRANCOSKI ŠANSONJER (JACQUES) 15 TEKOČINA V ZlLAH GLAS OB EKSPLOZIJI 13> REKA V ETIOPIJI ITALIJANSKA ČASOPISNA AGENCIJA SVETLO AN GLESKO PIVO SRŠENAR ROMAN W. SCOTTA IME ALBAN' SKEGA VO DITELJA HOXHE SLOVENSKI HUMORIST (ŽARKO) SAHARSKO LJUDSTVO SOKRATOV TOŽILEC KELTSKO IME ZA ANGLIJO MESTO V SREDNJI ITALIJI 12 URADNI ‘SPIS VELETOK V PAKISTANU NIKOLA TESLA REKA V ANGLIJI STAROSKAN DINAVSKl DVORNI PEVEC MESTO V MOLDAVIJI MUSLIMAN; SKI 80Q SINOV ALI HČERIN OTROK 16 PREBl* VALKA ARLESA PISATELJ CANKAR FILMSKA IGRALKA GARDNER NORDIJSKI BOG VOJNE KRATKA LEPOSLOVNA RAZPRAVA BEOGRAJSKI FILM. IN TV IGRALEC MILENKOVIČ 8 SIBIRSKI VELETOK MESTO V ITALIJI OKORNEZ, Inespretnež HANIBALOV BRAT GORA V SLOVENIJI VOTLO DREVO VODIK KMEČKA SOBA DOLGA VRSTA LJUDI SRBSKI VENČKI MELODIJ SESTAVIL*. KARU DREMEL KRAJ OB DRAVI MESTO NA JAPONSKEM EDGAR DEGAS STARA PRO STORNINSKA MERA ZA VINO HUGO RIEMANN UNESEK, OSUŠEK 14- IGRA NA KARTE KRAJ.08 SOČI POLJSKI POLITIK (EDWARD) MESTO NA POLJSKEM RAFKO. IRGOLIČ VELIKA AZIJSKA DRŽAVA 18 ODREÍ NUŠIČEVA KOMEDIJA MESTO V UKRAJINI POLSVILENA ¡TKANINA ETIOPSKI PLEMENSKI POGLAVAR TANTALO VA HČI 20 del KNJIGE MAJHNO KRAŠKO POLJE MAJHNO NASELJE MORSKI PLAŠČ ZEMLJE SREOSTVO ZA ANE* STEZI JO SKUPINA 44-ELEMENTOV Z VRSTNIMI ŠTEVILI OD 58 DO 71 SUŠILEC ZA LASE 17 IME IN PRIIMEK POKLIC ; TOZD l 1 2 i 4 5 6 7 . 8 9 10 tj 12 1 14 15 16 17 18 19 20 Pred vami je zadnja križanka iz serije »lažjih« križank. Zagnanost za reševanje upada, kar priča majhno število došlih rešitev. Morda je temu kriva sezona dopustov ali tiči vzrok kje drugje? So morda križanke pretežke? Dragi reševalci, sporočite nam, kaj vas odvrača od reševanja in skušali bomo zanimanje povečati. Ne pošiljajte cele križanke, zadostuje že v spodnjem kuponu izpisana rešitev. Med reševalce bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada:^-! 180 din 2. nagrada — 120 din 3. do 7. nagrada po 85 din Kupon z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna Hrastnik do vključno 27. septembra. Erika Pevcin, upok., Milan Crnkovič, upok., Anton Kobal. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE , VODORAVNO: Blaise, pepe, ramadan, rohdel, Aleš, omorika, Askold, Pečk, Karpati, t, alka, AMI, vata, zib, ser, pnevma, Eva, tnalo, odnos, praznik, Vanek, Tot, Tar, lasi, oj, konop, Aleks, pas, Ist, skuta, Adomo, Ntima, Ali-bunar, O vid, empir, Romanija, šema, Neale, kanal, Aden, Ot, o-sebek, trs, trola, nota, orel, oval, toga, skrb, Ivan, Tati, konj. Končna rešitev: ZDAJ PA NA DOPUST NA MORJE ALI V PLANINE. . (K. D.) Najprej rešite križanko, potem pa prenesite s pomočjo številk črke iz oštevilčenih polj v križanki v oštevilčene kvadratke v spodnjem desnem kotu križanke. Če ste križanko pravilno rešili, vam dajo te črke brane po vrsti od 1 do 20 geslo po 'uspelem referendumu o združitvi DO Sijaj — Steklarna. NAGRAJENI REŠEVALCI Za zadnjo nagradno križanko smo prejeli le 61 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 180 din — Stanka Horvat 2. : nagrada 120 din r1-' Franc Pušnik 3. do 7. nagrada po 85 din — Olga Bobek, Ivan Rester, upok., UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — odgovorni urednik, člani: Jasna Rižner-Kcsm, Aleksej Us, dipl. Ing. Zdenka Fabjan, Majda Krošlln, Ernest Sihur, ing., Karli Dremel in Franc Vidovič ter Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godlcelj II., Samo Klemen, Marjana Polzelnlk, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 55. Tisk In klišeji AERO — TOZD grafika Celje. ¡steklar I GLASILO 0«LAVC«V »TIKUMI HNA8THII ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK AVGUST—SEPTEMBER 1983 Steklarji Pretekel je slab drugi mesec, odkar so se naši mladinci — brigadirji brigade Steklar JU vrnili v naše sredine, začeli z delom in pozabili na žulje, ki so se že zacelili, ter pozabili na vse težke dnii preživete na delovišču. Pa vendar je ta tradicionalna brigada, ki vsako leto dosega izredne rezultate opravičena, da tudi tokrat namenimo njej nekaj prostora in besed. Kot je bilo že omenjeno v prejšnjih številkah glasila Steklar, je letošnjo brigado Steklar JU spet sestavljalo mlado iz vseh steklarn Jugoslavije, to je iz steklarn Skopje, Zaječar, Pančevo, Paračin, Lipik, Straža, Rogaška Slatina, Pula, Samobor in Hrastnika. Od 54 mladih steklarjev, ki se je udeležilo zvezne mladinske delovne akcije »Derdap 83«, se je kljub, že predhodnim problemom, nesoglasij in neresnosti naših vodstev, udeležilo iz naše DO 6 mladih. Ti so bili iz TOZD I, TOZD II in dva štipendista, ki sta se vključila v. brigado zadnji dan. Normativa 8 brigadirjev, katere smo vsako leto dolžni po dogovoru o organiziranju brigade Steklar JU vsako leto izpolniti je tokrat padla v vodo. V zadnjih petih letih pa je tudi žalostno to, da poskušamo »barve« naše delovne organizacije reševati s štipendisti, čeprav j e . v pravilih o organiziranju brigade Steklar JU jasno in glasno napisano, da je to brigada sestavljena iz mladih delavcev steklarjev. Tega načela se držijo vse druge steklarne iz vse Jugoslavije, le pri nas vedno najdemo kakšen izgovor in menjavo. Kdo je temu ikri v, si mladi v naši delovni organizaciji ne znamo razložiti, čeprav včasih najdemo odgovor, pa ne želimo, da bi bilo še več nesoglasij. Ko vsako leto na predsedstvu mladinske organizacije naše DO preglejujemo in tehtamo rezultate in izkušnje z brigado Steklar JU, se vedno trdno odločimo, da bo naslednje leto bolje. Pa je ???? Ne!!!! Do sedaj, že o-menjenih pet let, poskušamo izpolniti našo normativo v zadnjem trenutku, saj vodstvo nekako noče razumeti ali pa se jim ne zdi pomembno, da velja za nas mlade sodelovanje v brigadi Steklar JU kot priznanje za dobro delo v tovarni čez vse leto in čast za mladega, da se lahko udeleži te brigade. Tako so nam povedali predstavniki drugih Steklarn, ki nikakor ne morejo verjeti in razumeti, da je res tako. Neresnost nekaterih posameznih TOZD v naši delovni organizaciji je pripeljalo do kritike štaba brigadirji brigade Steklar JU, saj so zaradi neresnosti morale druge delovne organizacije polniti določeno število brigadirjev. Mogoče je bila to šola za vse nas v bodoče. O-pazili smo napako iz naše strani in vemo, da je v naslednjem letu ne bomo ponovili, pa čeprav na škodo mladinske organizacije. Naj bo dovolj besedičenja o problemih in kritikah, rajši še par besed o rezultatih letošnjega sodelovanja brigade Steklar JU na zvezni mladinski delovni akciji Derdap 83. Od že omenjenih 54 mladih steklarjev, ki se je udeležilo akcije, je bilo med njimi 12 deklet, kar je že kar presenečenje in prava redkost. Brigada je na delovišču dosegala vsak dan od 140 do 150 % normo. Na udarnem dnevu je dosegla celo 190 %, kar pa ni imela priznano. Zakaj, ni vedel povegatai nihče. Sodniki so sodniki, to je kot na stadionu. Za izredne uspehe je bila brigada tretja najboljša v naselju. Prejela je 14 udarnih značk, ki jih prejmejo brigadirji in 16 pohval,- kar je lep uspeh. Žalostno, toda resnic.no je to, da od mladih, ki so se udeležili brigade Steklar JU iz naše delovne organizacije, je dobil udarniško značko le Kolobarič Nov-ko, . zaposlen v TOZD II, čeprav smo mislili, da bi jo lahko dobil še kdo drug. Ob razgovoru z Novkom smo izvedeli, da je bilo to prvič zanj, da se je udeležil brigade Steklar JU- in upa, da ne zadnjič. Povedal nam je tudi, da poleg vseh pohval in priznanj je potrebno povedati predvsem to, da je bilo družabno življenje in prijateljstvo v naselju najboljše in najlepše v brigadi Steklar JU. Takšno prijateljstvo se redkokdaj najde. Sam je bil presenečen in na tak način se lahko reče, da se širi bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi. To pa je mogoče zato, kar pravi Novbo, ker iz vseh steklarn Jugoslavije razen mogoče iz 2—3, med katerimi smo tudi mi, vsako leto pošljejo iste mladince-brigadiirje v brigado Steklar JU. To jim je nagrada za delo, ki so ga dobro opravili čez vse leto. Kot informacijo mogoče še to, da je veliko mladih v brigadi, ki so se akcije z brigado Steklar JU udeležili že 8 ali 9-tič. Moramo priznati, da se že tu vidi, kakšen odnos imajo druge republike do mladinskih delovnih akcijah, kot pa mi. Čemu tako, ne bomo izvedeli sami od sebe ampak bomo morali poiskati odgovor pri drugih. Morda pri starejših, izkušenejših, ki pa včasih zavestno ali pa podzavestno, to se ne ve, zavirajo delo mladih v naši delovni organizaciji. Mislimo, da bi bilo potrebno včasih odkrito dati karte na mizo in enkrat za vselej zaključiti s tem, kam in na kakšno raven spada mladinska organizacija v naši delovni organizaciji. Toliko letos. Kot so nam sporočili naši mladinci, udeleženci akcije Derdap 83, je naslednje leto organizator brigade Steklar JU steklarna oziroma mladinska organizacija Steklarne iz Lipika. Le-ta pripravlja sodelovanje brigade Steklar JU na zvezni mladinski delovni akciji »SAVA 84« POZDRAV STEKLARA YU Mi smo došli sa severa i juga, da nademo drugaricu i druga, mi smo došlii sa severa i juga, da nademo drugaricu i druga, staklari JU, staklari JU, staklari JU, I love you ! ! ! iz biltena Staklari JU Zveza socialistične 'mladine se razvija in deluje na osnovi tradicij revolucionarnega mladinskega gibanja, kot najširša demokratična fronta socialistične opredelitve mlade generacije. Svojo dejavnost temelji na socialistični usmeritvi in zavesti mladih, na zgodovinskih interesih delavskega razreda, na čelu z ZK, ter na socialistični vzgoji ih duhu revolucionarnih tradicij NOB. Na ta način uresničujejo, svojo^ vlogo subjektivne sile političnega samoupravljanja. Najpomembnejši prispevek k razvoju in dograjevanju mladinske organizacije sta dala Tito in Kardelj. Mlada ganizaciji in mladinska organi-je Titovo revolucionarno delo in delo jugoslovanskih komunistov najslavnejše delo naše preteklosti in pomembna inspiracija sedanjosti in prihodnosti. Titovo delo je neizbrisno označilo naše obdobje. Od mladih terja nenehno borbo za uresničevanje Titovih idealov. Naša generacija je rojena in odrašča v miru in svobodi. Zavedajoč se časa v katerem živi, z dejanji potrjuje borbo in prizadevanja za nenehen vzpon naše samoupravne družbe. Kakšno nalogo ima naša mladinska organizacija v delovni or-ganiazciji in mladinska organizacija v Sijaj Hrastnik do kon- ali »JASENOVAC 84« v drugiali tretji izmeni. Točno bomo vedeli konec leta ali v začetku naslednjega. Predsedstvo mladinske organizacije Steklarna Hrastnik upa, da bodo naslednje leto u-spešneje pripravili in izpolnili normativo naše organizacdije za brigado Steklar JU. Na koncu le še kljub vsemu, pohvala vsem udeležencem iz naše delovne organizacije na akciji od uredništva Glas mladih. HORUK ag HIMNA STEKLARI YU Mi smo. momci iz staklarskog kraja, otimamo iz tudega kraja, kad idemo sva se zemlja trese, od koraka staklarskog momaka. Kad odemo ostat če balada, to je bila najbolja brigada, kad idemo sva se zemlja trese, od dojke staklarske devojke... iz biltena Staklari JU ca leta verjetno ni potrebno posebej povdarjati, pa vendar. Z izvedenim referendumom so se uresničile začrtane poti gospodarske politike. Seveda pa bo nadalje uresničevanje v samoupravnem sporazumu zapisanega od vseh nas zahtevalo in terjalo še veliko dela. Takoj je potrebno izvesti organizacijske spremembe, izvoliti novo vodstvo osnovnih organizacij, kot tudi novo vodstvo in organe v novi DO. imeli bomo pet (5) osnovnih organizacij ZSMS. S tem mislim, da bomo z reorganizacijo imeli kadrovsko močnejše OO ZSMS, kot so bale doslej, s tem pa bo, upam, tudi delo boljše in bolj živo, kot je bilo do sedaj. Pred nami je naloga, da uresničujemo zadane naloge, množično delo vseh mladih, kar je izredno pomembno za delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in ne samo ZSMS, za rast samoupravljanja, za rast novih generacij komunistov. Nova delovna organizacija je naša sedanjost in prihodnost. Mi smo mladina socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Mi smo TITOVA mladina. Morajo verjeti v nas!!! To jim moramo dokazati... Predsednik ZSMS Cvijetin Neškovič Razmišljanje o združitvi Pogovarjali smo se Že pred kakšnim dobrim letom, smo poskusili s to rubriko v kateri naj bi vam predstavili aktivne mladince v naši delovni organizaciji, ki svoj prosti čas posvečajo takšnim ali drugačnim aktivnostim. Verjetno se še spomnite, da je bila prva med njimi Kaiser Metka, ki je še plesala pri plesni skupini Kazina in nam je povedala marsikaj zanimivega. Žal je sedaj zaradi objektivnih razlogov s tem hobijem prenehala. Ker poskušamo to rubriko nekako spet oživeti, smo se tokrat pogovarjali z mladincem, ki je svoj prosti čas zapisal vodi in čolnu, ki ga spremlja že od leta 1974. To je Peter Kauzer, ki je s svojim talentom in treningom dosegel in še dosega odlične rezultate v kajak — kanu na divjih vodah. S Petrom smo se pogovarjali na njegovem delovnem mestu, ki ga opravlja kot vratar naše delovne organizacije kljub temu, da ima končano srednjo ekonomsko šolo in bi naši kadrovnikii-meli lahko več razumevanja zanj. Povedal nam je veliko zanimivega, zato kar k vprašanjem in odgovorom. Želje, da se udeležiš svetovnega prvenstva v Italijii so padle v vodo. Mogoče lahko na-šteješ oziroma navedeš vzrok? Mnenja sem, da glavnega vzroka ni, ampak bi lahko tu govorili o več vzrokih, zaradi katerih nisem odšel na SP v Italijo. Mislim, da so predvsem tile: da so bila izbirna tekmovanja na takšni vodi, ki sploh ni ustrezala vodi na kateri je bilo SP. V Me-ranu je voda zelo težka, saj je težavnostna stopnja IV., v Ušču v Srbiji, kjer so bile pa izbirne tekme, pa je ta stopnja II., tako, da je pri takšni vodi najprimernejša težina tekmovalca in čoln, ne pa tehnika in moč. Pa tudi sami organizatorji niso bili sposobni organizirati takšnega tekmovanja, kar se je pokazalo tudi na državnem prvenstvu, ko so skoraj razveljavili tekmovanje. Eden od vzrokov je tudi ta, če sem odkrit, da zaradi odsotnosti, bil sem v JLA, moji treningi niso bili najboljši, priprave krajše kot so jih imeli drugi tekmovalci, saj mi podjetje daje le izredno neplačani dopust, kar pa pri mojih sotekmovalcih ni problem. Iz prejšnjih tekmovanj v italijanskem Meranu je razvidno, da si tu dosegal najboljše rezultate v svoji športni karieri. Bi lahko po tem sklepali, da bi se lahko dobro uvrstil na SP? To je res, saj mi tip vode u-streza, ker je težka in divja, zahteva veliko znanja in tehnike, pa še moraš dati vse od sebe, saj je na tekmovanju v Meranu vedno naj večja konkurenca. Mislim, da bi bil zame u-speh, če bi ise udeležil med prvih deset, v kar ne dvomim. Ce pa bi se SP udeležil še sotekmovalec Silvan Poberaj, bi skupaj še z Janezom Skokom v moštvenih vožnjah zagotovo dosegli medaljo. V to sem prepričan. Kako bi ocenil letošnjo sezono, ki glede na to, da si se novembra vrnil iz JLA niti ni tako slaba? Glede na to, da sem se vrnil iz JLA, se zaposlil, sem zado- voljen z letošnjimi rezultati. Zaradi slabega čolna, ki 'je starejši model in ga ne delajo več, sem imel probleme, tako da sem moral na tekmovanju v Augsburgu v eni vožnji odstopiti, ker sem se potopil. Se pravi, da ne moreš dati vse od sebe, če nimaš popolno in kvaliteno opremo. Lahko omeniš letošnje najboljše rezultate, poleg že znanega prvega mesta na republiškem prvenstvu in prvega na državnem prvenstvu v moštvenih vožnjah skupaj s sotekmovalcema Francetom Seničarjem in Danilom Stradarjem. Poleg omenjenih sem letos tekmoval še na mednarodni tekmi v Tacnu, kjer sem zasedel 3. mesto, potem na Rašici, ki je tudi mednarodna — 5. mesto, tu so še Augsburg — 12. mesto, Lo-fer — 22. mesto, Valstagna —: 4, mesto, Fela — 10. mesto. Skratka na vseh mednarodnih tekmovanjih, ki se jih je udeležila naša reprezentanca, sem bil med trema najboljšimi Jugoslovani. Misliš, da je ta šport dovolj priznan v občini, republiki, v državi v primeri z ostalimi športi? Mislim da ni. To predvsem zato, ker je kajakašev malo, ker je to nevaren šport, saj si izpostavljen včasih zelo nevarni vodi, veliko rek je umazanih pri nas in že to tudi odbija mladega človeka, da bi se bavil s tem športom. Pa tudi štipendije ali športni dodatki z zveznim ali mednarodnim razredom, ki si jih tekmovalci priborimo na tekmovanjih, niso takšni kot na primer prS plavalcih, smučarjih, nogometaši. Moram poudariti, da je to res čisti amaterski šport, kjer moraš včasih kaj primakniti še iz svojega žepa. Sam sem vrhunski športnik z zveznim razredom, za kar dobim iz TKS občine Hrastnik 200 starih tisočakov in ne milijon kot nekateri, ki se ne spoznajo na to, govo- rijo po našem kraju, zakar pa mi ni vseeno. En napredek k popularizaciji tega športa je že viden, saj se poskuša marsikdo rekreacijsko baviti s tem nevarnim, pa vendar za marsikoga zanimivim športom. Tebe in klubske kolege še čaka pokal B. D. Fune, ki je nekakšno državno prvenstvo v klubih. Kot vemo ga je Brodarsko društvo Hrastnik prejelo že dvakrat v trajno last (prejeto po treh zaporednih zmagah). Kakšen rezultat bi lahko tokrat napovedal? To je zelo težko in nehvaležno. Upam in želja je, da bi ga tudi letos osvojili, saj imamo nekaj mlajših tekmovalcev, ki so zelo napredovali, pravkar pa se je iz JLA vrnil tudi Drago Delič, in tako okrepil člansko vrsto. Po končani tekmovalni sezoni se začenja pripravljalna doba, skupne priprave državne reprezentance. Kakšni so načrti za naslednjo sezono? Za naslednjo sezono bom začel s treningom že oktobra, tako upam, da mi ne bo zmanjkalo časa za priprave. Želim se čim bolj pripraviti in nadoknaditi izgubljeno, ker imamo drugo leto evropski pokal, ki bo v Franciji in na Češkem, kjer mi voda in proga ustrezata, saj sta težki in izredno tehnični. Prvo pa moram dobiti nov čoln, da se lahko privadim nanj pred tekmovanji. Ker se še sedaj ne morem sprijazniti, da nisem bil na SP v Meranu, je moja želja in tudi cilj SP v Augsburgu, ki bo leta 1985. Se dobro leto in pol napornih treningov je do svetovnega prvenstva, kjer bi lahko v deseti obletnici svojega športnega u-dejstvovanja dokazal, kam resnično sodi. Veliko truda bo potrebno, saj nikoli ne veš kakšna bo narava in kaj bo dopuščala v tisti minuti na progi, ki jo morajo ti fantje preveslati. Kauzar Petru pa se zahvaljujemo za pogovor in da bi se mu želje uresničile. uredništvo Na kratko Trikrat zdravo vsem skupaj. Počitnic je konec, dopustov tudi in vsi, polni elana, smo, oziroma ste začeli z delom, ki ste ga načeli in ga morate do konca ‘leta dokončati. Veliko novega se ni pripetilo v zadnjih dveh mesecih, toda poskusiti napisati o nečem česar ni, ni greh ... Včasih je vredno poskusiti... — najzanimivejše in najaktualnejše v zadnjem mesecu je bila predvsem akcija o združitvi DO Steklarne in DO Sijaj Hrastnik. Verjetno bo potrebno veliko dela tudi na odročju vseh DPO tako v naši sredini kot V sredini dosedanje DO Sijaj. Predsednik mladine tov. Neškovič je že skupaj z drugimi predstavniki DPO pripravil shemo delovanja DPO. Potrebno bo veliko skupnega dela, verjetno ne bodo izvzete napake, vendar se je vredno potruditi. — Člani komisije za šport pri KS ZSMS so me obvestili, da bodo konec septembra spet »Športne igre mladih steklarjev« in sicer toicrat v Saimoboru. To so že skoraj tradicionalne igre mladih steklarjev, ki se v tistem enem dnevu pomerijo v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju, pikadu in kegljanju. Prejšnje leto smo prejeli prehodni pokal v Slovenski Bistrici v trajno last, želja nas vseh pa je, da se tudi letos dobro odrežemo. Sicer pa je važno sodelovati in ne zmagati ... — Delo so zaključili tudi brigadirji, ki v teh dneh že gulijo šolske klopi, tisti pa, ki so zaposleni, poskušajo s svojim delom pomagati k boljšemu rezultatu delovne organizacije kjer so zaposleni. Naši mladinci, ki so se udeležili brigade Steklar JU so domov prinesli eno udarniško značko; za — bar smo ponosni, vendar bi se lahko na osnovi obljub, ki so jih dali pred odhodom bolje potrudili. Verjetno bi lahko vodstvo naše delovne organizacije včasih resneje pristopilo tudi k izbiri mladih v takšno brigado kot je Steklar JU, v kateri so zbrani vsi mladi steklarji iz vse Jugoslavije. — Delo v OO ZSMS, njeni predsedniki in sekretarji imajo še vedno počitnice, kar je vidno po rezultatih, ki jih sploh ni. Čemu je vzrok pasivnost OO ZSMS še vedno ni znano ali pa mogoče vsi čakajo novega leta, ko bo potrebno vse spremeniti ob združitvi naše DO z Sijajem. Vseeno sem mnenja, da to ni dobro in da se lahko ležernost maščuje... To naj bi bilo vse v tem mesecu. Že v prejšnji številki sem omenila, da verjetno v tem mesecu ne bo izšel Glas mladih, pa vendarle je s pomočjo nekaterih mladih v predsedstvu KS ZSMS in z mojo pomočjo. Kdo bo nadaljeval moje dokončano delo še ne vem, želim pa mu veliko mirnih živcev in dobre volje, saj delo organizatorja oziroma urednika našega lista zahteva veliko trdne volje in glavo na mestu. Pa pozdravljeni. Anita Z več reklame bi bil ta šport verjetno bolj priznan, tako v domovini kot v svetu... (Foto: B. Volaj) Naši amaterji Družbenoekonomski položaj mladih iz drugih republik V tem mesecu se je med mladimi pesniki amaterji pokora j žila naša štipendistka Danijela Tovornik, ki je pri nas v DC3 Steklarna Hrastnik že stara znanka, saj svojo počitniško prakso o-pravlja vsako leto pri nas in s tem spoznava proces proizvodnje in dela v naši DO. Tokrat se nam je oglasila in premagala svojo tremo. Poleg nje pa se je oglasil še skoraj že redni dopisovalec Spahič Halil. Ob enem vabim vse, da se nam oglasijo. V naši delovni organizaciji je veliko število delavcev iz drugih republik. Nekateri so prihajali preko skupnosti za zaposlovanje, drugi z znanci, nekateri kar tako na slepo — s trebuhom za kruhom. Večinoma pa so to mladi ljudje, ki se s prihodom v novo o-kolje srečujejo s številnimi problemi; od nepoznavanja jezika, stanovanjskih problemov, relativno konzervativnega okolja, težkih pogojev dela, in ne nazadnje vključevanje teh ljudi v samoupravno družbeno življenje. Iz mojih razmišljanj bi želel izpostaviti le nekatere probleme. Že ob samem prihodu mladega delavca na delo mu posvetimo bore malo časa. Zelo površno ga seznanimo o tem, kakšne so njegove možnosti za vključitev v rg^zne oblike dejavnosti, nadaljnjega izobraževanja, o aktivnostih v krajevni skupnosti, skratka, kaj lahko pričakuje od novega okolja. Prav tako je ob prihodu pretežni del informacij usmerjenih v dolžnosti in obveznosti v delovni organizaciji ter bivanja v samskem domu. In prav v tem je napaka, da so vse informacije posredovane delavcu takoj, prvi dan, torej ob prihodu, ko tudi čas ne dopušča večje širine. Nato pa je delavec prepuščen samemu sebi in okolici v kateri se giblje. Tudi izobrazbena struktura večine teh novih prispelih delavcev je taka, da pogosto ne omogoča samoiniciativnega prodora izven ozkega okolja in tudi ne omogoča pregleda nad situacijo v kateri se znajde. Nepoznavanje možnosti za aktivnost mladih ima za posledico že prej navedeno stanje. Poleg tega' pa ne gre prezreti tudi slabosti, ki so prisotne v sami mladinski organizaciji, krajevni skupnosti ali drugih organih. Mladi delavci iz samskih domov se prav zaradi navedenih in ostalih vzrokov le izjemoma vključujejo in delujejo na raznih področjih družbenega življenja. Prav tako ne gre prezreti še nečesa. V samskih domovih so bili zgrajeni prostori za družbe- SPREJEM V MLADINSKO ORGANIZACIJO Titov mladinec je dober mladinec, tovariš, pomaga sočloveku. Učenci 7. razredov smo dali 22. 5. na stadionu zaobljubo, da bomo upoštevali navodila. 25. 5. pa smo bili na Osankari-ci pri spomeniku Pohorskega bataljona. Tam so učenci Glasbene šole zaigrali nekaj pesmi, recitatorji pa recitirali. Dež je prenehal in izlet smo podaljšali v Maribor. Tam smo si ogledali akvarij, eno uro pa smo bili prosti, da smo si lahko ogledali Maribor, ali pa posedeli v kakšni slaščičarni. Izlet se je končal in vsak si ga je zapomnil za vedno, kajti postati Titov mladinec je velika čast. Mateja Lipar OŠ NH Rajka, Hrastnik no aktivnost, vendar se ti prostori ne uporabljajo v te namene, ampak so postala skladišča. Tak primer je novi samski dom na Kranjskem. A so težave še drugačne. Odnosi delavcev, zadolženih za vodenje in delo v njih so pogosto neprimerni. Problematika pa se pogosto rešuje na neustrezen način, največkrat s sankcijami. Oglasne deske samskih domov, ki so sicer namenjene informacijam, pa so najčešče oblepljene z opozorili kot npr. »prepovedano je...«. Da bi izboljšali položaj in dosegli boljše življenjske razmere in cilje v samskih domovih ni dovolj, da sodeluje le ozko število zainteresiranih delavcev, temveč je treba vključiti vse dejavnike delovne organizacije, krajevne skupnosti, predvsem pa družbenopolitične organizacije. Morebiti bi s pomočjo ankete ugotovili interese, preko razgovorov in sestankov (kot npr. okrogla miza) bi dosegli direktne stike, pri tem pa bi vsekakor morali biti prisotni kulturni in javni delavci, predstavniki DPO, športni delavci in morda še kdo: Miselnost, da je potrebno delavcu, ki pride na delo, zagotoviti le delovno mesto in skromno nastanitev, vse ostalo pa je njegova skrb, bi vsekakor morala postati preteklost. Če napravimo rezime nekaterih problemov, položaj delavcev iz drugih republik ni na zavidljivi ravni. Posebno- še v zdajšnjem času, ko življenjski standard občutno pada, ko se krčijo vse oblike porabe ter razne oblike regresiranja. Mislim, da bi predvsem sindikat in zveza socialistične mladine pa tudi drugi morali v bodoče bolj dosledno analizirati in spodbujati reševanje teh perečih problemov, ki zadevajo družbeno ekonomski in socialni položaj delavcev iz drugih republik, kajti velikokrat poudarjamo, da je osnovna vrednota in cilj naše samoupravne družbe, človek, in vsestranski razvoj njegove osebnosti. C. N. ZAHVALA Ob vsakem končanem delu se človek sprašuje ali ga je dobro opravil in mu je kar malce žal, da je minilo še eno obdobje njegovega življenja. S takšnimi občutki sedajle zaključujem tudi sama delo v mladinski organizaciji in se po tej poti zahvaljujem vsem mladim naše DO za prejeto darilo, ki me bo vedno spominjalo na delo z mladimi, obenem pa veliko uspeha in čim manj nesoglasij pri nadaljnjem delu. Anita RAZMIŠLJANJE Kako je duša čista, prerojena, ko zasliši stari zvok, oddaljeni odmev! Ker z njim se vrača pesem izgubljena, ki srce ji poje hvalospev ... Le včasih, kadar zunaj veter v1 vejah zaječi in nad strehami začuje se prhujoči švist golobjih kril — človeku nekaj v srcu zadrhti: kot drevo, ki mu odnesel veter je poslednji list. Zaman — o misel moja trudna, zaman si išče svoj azil! Ne boš ga našla sredi teh jesenskih dni; povsod te skupaj1 z vetrom spremljal bo samo nemir... Jesen otožna, vse molči... Še zadnje misli vzel je ta večer... Danijela BREZ NASLOVA Ko na večer zašepečejo trave in veter se s pesmijo vanje lovi, ko večera perut prekrije vrhove sanjave in tam v daljavi dan obmolči... Plaho kot ptica, te misli lovijo, da v čudni nemoči zastane korak. Pred nogami, na tleh, spomini ležijo, njihov odmev je težak. Danijela NAŠI DAN! Pet nas je u jedilo j sobi, pet nas je sa pet strana bez ognjišta — sa ognjištem u baraci na kraju grada. Sječam se svih detalja gazda ima astmu, sobica prokišnjava stara. Soba puna dima i znoja, razbacane flaše konjaka, otvorene karte na stolu i gramofon do daske. Svakog jutra dolazimo bez pozdrava, bez riječi u neizvjesnost i čekamo pismo od kuče. A uveče, pomrzli i umoma, razgoličujemo maštu uz čašu konjaka osvajamo srca naj lepših žena u baraci na kraju grada. Halil MOJOJ GENERACIJI Osječam da dogada se nešto dok prave zidove svuda oko nas ni vatre plamen ni vjetra glas neče|. moči zaustaviti nas. Osjetili nismo miriš ra ta 0 takvim stvarima pričao mi tata 1 mi svoje bijemo bitke olovke, gitare, knjige i motike. Jedino nam važna misle neki! pjesma droga rock an roli i Hajdučka česma pankeri su opasni i prijavi po društvo zar je to omladdna, pitaj u se u duši smukom. Želimo da pjevamo o svemu oko sebe sve što nas svrbi mora da se grebe dižemo ruke i pjevamoi u glas niko nije jači od naš. Je li tako generacijo moja? Halil