------    130    -----
Gospodarske stvari.
Skrb za odraščena drevesa pozimi, spomladi
in poleti.
Lansko leto so bila sadna drevesa tako rodovitna, kakor malo kedaj. Skorej povsod bilo je sadja na kupe. Po takem morajo letos sadjerejci skrbeti za to, da 8e drevju vsaj nekoliko od tega povrne, kar se je lansko jesen z njega vzelo. To pa se more zgoditi le s tem, da se mu primerno gnoji, sicer bode pridelka malo.
Zima je uže pretekla, tedaj se ne more več drevju to storiti, kar je poaimi potrebno bilo, če ni umoi sadje-rejec uže sam tega storil, namreč da je zemljo okoli drevesa zrahljal, to je, rušnjo okoli njega razkopal in s tem zraku in vlagi pot odprl v zemljo, potem pa drevju pognojil z gnojnico, katera je nekoliko stanjšana bila z vodo.
Pomladi, to je sedaj meseca aprila, naj se pod vsako drevo krog in krog precej na široko potrese navadnega pepela ali saj; dež bode pepel izlužil in ogeljno-kisli kali (p >tašelj) pride potem do drevesnih korenin. Obstojni deli pepela so pa podloga rastlinam; kjer te podloge ni, tam hira cela rastlina; čem več pa te podloge , tem veselejše raste in tem več pridelka dL
Poleti, ko drevje začne sad delati, potrebuje pa zopet gnojd. Skušnje kažejo očitno, da sad pognojenih dreves je debeleji in bolj okusen. Gnoji se pa poleti drevju tako, da se zemlja okoli drevesa toliko na šir-javo pognoji z gnojnico , kakor daleč sega krona dre-vesova; gnojnica pa se mora tudi zdaj stanjšati z vodo, da ni premočna ; zato je treba 5. del vode priliti gnojnici. Lukenj delati okoli drevesa, da bi skozi nje gnojnica v zemljo tekla, ni treba, kajti gnojnica se po luknjah okoli drevesa ne razpuati tako enakomerno, kakor Če se le po vrhu zemlje polije.
Gospodarji, bodite, kakor tu svetovano, sadnemu drevju na pomoč; vsaj lahko sprevidite, da drevje one-
more,   če leta in leta stoji in živi na istem mestu,   pa se mu ne d& — primerne hrane.