jK 'L r Vaščani Starošinc vsako leto središče vasi domiselno okrasijo z darovi narave. Upamo, da se jim bo naslednjo jesen pridružil še kdo Uredništvo. 2 Občinski praznik 8. PRAZNIK OBČINE KIDRIČEVO Občina Kidričevo je letos praznovala že osmo leto svoje samostojnosti. Osrednja prireditev je potekala v Lovrencu. Kulturni program je potekal v dvorani, nakar je sledila otvoritev večnamenskega objekta v Športnem parku Lovrenc in zabava pod šotorom v spremljavi Ptujskih 5. Prireditve ob občinskem prazniku seje udeležil tudi poslanec v državnem zboru Branko Marinič. »Lepa je naša dežela!- imamo navado reči samim sebi, prijateljem, tujcem in pri tem nas kanec zadovoljivo bahaškega ponosa upravičeno greje: vemo, da govorimo resnico. Lepa je ta naša Slovenija, lep ta košček sveta v srcu Evrope na križpotju cesta od hladnega severa k toplemu jugu, za soncem od vzhoda proti zahodu. Lepota seje naselila vsepovsod: v pomursko ravnino, na mogočne vence gora, v zamaknjene gorenjske doline, na valujoče, veselo neresne dolenjske griče, na teransko bridki Kras, k oknu sinjega jadranskega morja; za pest zemlje, a polno prgišče lepega!«, tako je pozdravila vse prisotna voditeljica programa Petra Hadler. Po pozdravnem nagovoru župana občine Kidričevo Zvonimirja Holca je sledila podelitev knjižnih nagrad učencem OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce, ki so dosegli odličen uspeh v vseh razredih. Nagrade so poleg župana podelili še ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Kores in ravnatelj OŠ Kidričevo Branko Tonejc. V skladu z odlokom o občinskih priznanjih, Občina Kidričevo vsako leto ob prazniku podeli tri vrste priznanj: grb in plaketo občine Kidričevo ter listino častni občan. Grb občine so prejeli Branko Strel, Bojan Lubej, Prostovoljno gasilsko društvo Mihovci - Dragonja vas in Tamburaška skupina Prosvetnega društva Cirkovce. Plaketo obč- ine Kidričevo je prejel nekdanji župan občine Kidričevo Alojz Šprah. Listino častni občan pa je prejel Anton Brglez. Vse zbrane je nagovoril tudi poslanec Branko Marinič in zaželel veliko dobrega. Dobitnike priznaj pa pohvalil, saj so s svojim prispevkom dodali nov kamenček v mozaik celotne občine in ustvarjanja v njej. Pohvalil je tudi projekte, ki tečejo v občini. Sama prireditev je imela bogat kulturni program. S plesno točko so nas razveselile članice Plesne skupine KD Lovrenc, glasbene točke so izvedle učenke glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Občinstvo pa ni skrivalo navdušenja nad igranjem Tamburaške skupine Prosvetnega društva Cirkovce, kateri seje pridružila pevka Nina Prigl. Zabava seje nadaljevala pod velikim šotorom v Športnem parku Lovrenc. Bilo je lepo. Tekst in foto: Brigita Tetičkovič Uvodnik 3 Spoštovane občanke in občani! Poletni dnevi in dopusti so že krepko za nami in v času od prejšnje, do te številke občinskega glasila so občino Kidričevo pretresli pomembni dogodki. V poletnih dneh smo bili priča že 8. občinskemu prazniku Občine Kidričevo, ki je tokrat potekal v Lovrencu na Dravskem polju. Ob tej priložnosti so vaščani Lovrenca bogatejši za nov večnamenski objekt v Športnem parku Lovrenc, za katerega sem prepričana, da bo v vseh kvalitetah služil svojemu namenu. Zgodilo se je še veliko drugih stvari, o katerih lahko preberete več v našem občinskem glasilu. Veliko se je zgodilo in se dogaja tudi pri nas, v občinski upravi. Od ustaljenih strokovnih, organizacijskih, protokolarnih, administrativnih in tehničnih opravil za potrebe župana, občinskega sveta in njegovih teles, nadzornega odbora in vse do številnih kadrovskih zadev. Običajno delo zajema predvsem sprejem in odpravo pošte, arhiviranje za potrebe občinskih organov, pripravo osnutkov splošnih in posamičnih aktov, pravno spremljanje pogodb, strokovno pomoč, vodenje upravnih postopkov in izdaja odločb na I. stopnji, vodenje evidenc o upravnih stvareh, sodelovanje v upravnih postopkih, kijih vodijo drugi pristojni organi in vse do vseh ostalih nalog, ki sodijo v delovno področje in pristojnost lokalnih skupnosti. Vse to in še veliko drugega, je vsakdan zaposlenih v občinski upravi. Čeprav se v upravi Občine Kidričevo trudimo, da bi imeli prijazen in spoštljiv odnos do občanov, lahko na tem področju naredimo še veliko več. Veliko nalog je, ki še čakajo na končno realizacijo, nadaljujemo pa tudi s svežimi idejami. S tem razlogom smo si zadali cilj, da celovito prenovimo naše spletne strani, jih naredimo bolj kvalitetne, uporabne in dostopne za naše občane. Težimo k razvoju in promociji uporabe na področju informacijsko - komunikacijskih tehnologij z namenom, da te postanejo del našega vsakdana. S tem želimo odpreti in povečati komunikacijo tako med zaposlenimi v občinski upravi kot tudi z občani, ki potrebujejo naše storitve. Želela bi poudariti, da smo usmerjeni k vašim potrebam in željam ter da smo vam na voljo za svetovanje, pomoč in partnerski odnos. Vsi veljavni predpisi iz področja pristojnosti občine so na voljo tudi na internetnih straneh www.lex-localis.info. Seveda se poleg vseh zgoraj navedenih nalog še v občinski upravi ukvarjamo s pripravo rebalansa proračuna za leto 2005, prav tako pa tudi pripravljamo osnove za proračun za leto 2006, ki bo prav gotovo zahteval veliko pozornosti občanov in širše javnosti. Trenutno je bila dokaj pereča tema v naši občini izbira lokacije za izgradnjo novega vrtca. Po poteku javne razgrnitve idejnega projekta so bile zbrane pripombe vseh zainteresiranih, do katerih je zavzel stališča pristojni Odbor za družbene dejavnosti Občine Kidričevo, ki se bodo tudi upoštevale v nadaljnjih pripravah projekta. Sprejetje bil lokacijski načrt za del naselja Njiverce. S tem prostorsko izvedbenim aktom smo ustvarili prostorske pogoje za začetek izgradnje manjšega športnega parka in za novo kvalitetno stanovanjsko gradnjo, saj lokacijski načrt planira šestnajst novih gradbenih parcel, ki bodo z dokončno izvedbo v vseh pogledih primerne za gradnjo. V procesu sprejemanja je lokacijski načrt za gramoznico Pleterje in čistilno napravo v Apačah kot uvod v projekt in priprave za izgradnjo kanalizacije v občini Kidričevo. Prav tako potekajo priprave za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) ter strategije prostorskega razvoja občine. Smo pred začetkom izgradnje industrijsko obrtne cone »Taborišče« v Kidričevem, kjer bodo ustvarjeni pogoji za odpiranje novih delovnih mest. Pri industrijski coni ne gre pozabiti, da smo 60% vrednosti investicijskih sredstev pridobili iz evropskih skladov. Na področju kmetijstva že poteka priprava na komasacijo Dravsko polje II, za katero smo na podlagi razpisa pristojnega ministrstva pridobili 85 milijonov SIT nepovratnih sredstev. Prav tako smo iz ministrstva pridobili sredstva za izpeljavo razvojnih programov podeželja. Še dolgo bi lahko naštevala vse izvirne in prenesene naloge naše lokalne skupnosti, vendar je gotovo, da dela nikoli ne zmanjka. Prav tako sem vesela, daje veliko dela opravljenega na društvenem področju, kar pričajo polne strani našega občinskega glasila Ravno polje. Jutri je nov dan in z njim nove naloge! Lotimo se jih z elanom in veseljem. Za nas, za našo občino, za naše naslednike. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, univ.dipl.oec. Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov: tetickovic@gmail.com.. Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Mihael Žitnik (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovce), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Šikole, Stražgojnce) in Viktor Cafuta (Apače). Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Jesen. Foto: Brigita Tetičkovič 4 Občinski praznik / dobitniki priznanj ALOJZ ŠPRAH - DOBITNIK PLAKETE OBČINE KIDRIČEVO Velika ljubezen do narave in okolice Kot pri vsakem otroku je otroška domišljija in opazovanje okolice vzbudila željo po urejenosti, predvsem narave - poudarek so bili gozdovi. Po osnovni šoli se je izšolal za gozdarja, nato se zaposlil kot revirski gozdar na ptujskem z okolico. Ideje, želje po urejenosti in delo z ljudmi gaje vzpodbujalo naprej z željo, da pomaga tudi pri organiziranosti tega poslanstva, saj seje aktivno vključil kot predsednik sindikalne podružnice gozdarstva v Ptuju in nato kot član republiškega odbora sindikata za industrijo, rudarstva in gozdarstva Slovenije. Imel je močno željo, da svoje znanje, sposobnost in ustvarjalnost prenese na lokalni nivo. Deloval je v krajevni skupnosti Cirkovce kot predsednik skupščine ter bil tudi član drugih odborov. V tem času se je na cirkovškem začela gradnja doma krajanov, nove pošte, trgovine, doma krajanov v Mihovcih in še mnoge druge pomembne akcije na področju krajevne skupnosti z njegovo željo po napredku in s skupnimi močmi doseči več. V času velikih sprememb in osamosvojitve države Slovenije se je najprej vključil v Slovensko kmečko zvezo, kije nato prerasla v Slovensko ljudsko stranko. Ob organiziranju in nastanku novih občin seje aktivno vključil in bil izvoljen leta 1995 kot prvi župan novonastale občine Kidričevo. Postavljal je temelje delovanja, organiziranosti in razvoja občine kot nepoklicni župan v prvem mandatu županovanja. Ker je uvidel, da je vse več nalog in zahtev s strani države preneseno na lokalno skupnost, jev drugem mandatu županoval kot poklicni župan. Mnogo se je naredilo, uredilo v občini; ceste, okolica, šolski prostor, vrtec in še bi lahko naštevali. Bilje eden glavnih akterjev pri izvedbi komasacije - založbe kmetijskih zemljišč, ki je požela uspeh. To je le kratek opis aktivnosti Alojza Špraha. Alojz Šprah Foto: RŠ ANTON BRGLEZ - DOBITNIK LISTINE ČASTNI OBČAN OBČINE KIDRIČEVO Ustanovitelj Folklorne skupine Vinko Korže Delo Antona Brgleza je močno povezano z delovanjem cirkovš-ke folklorne skupine Vinko Korže. Rodil seje 20. 2. 1927 v Šikolah, kjer je po drugi svetovni vojni sodeloval v dramski skupini. Leta 1955 seje oženil in preselil v Cirkovce, kjer je že leta 1931 ustanovil Folklorno skupino Vinko Korže. Postal je predsednik prosvetnega društva ter skrbel za moški in mešani pevski zbor, dramsko in tamburaško skupino. Po Koržetovi smrti leta 1961 seje tudi folklorna skupina priključila prosvetnemu društvu. Pričela seje doba raziskovanja ljudskih šeg in navad ter okoliških plesov, kjer mu je bil v veliko pomoč Maks Medved. Pozneje je sam prevzel strokovno vodstvo folklorne skupine in z njo prepotoval Sicilijo, Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Švico, Liechtenstein, Nizozemsko, Švedsko, Poljsko, Češko, Belorusijo, Madžarsko, Bolgarijo in nekdanje jugoslovanske republike. Skupina je s svojimi ploharji redno nastopala tudi na ptujskem ku-rentovanju. Za svoje delo je prejel številna državna in mednarodna priznanja. Največ mu pomeni prvo mesto in zlato odličje, ki ga je Folklorna skupina Vinko Korže prejela na tekmovanju Alpskega loka v Trentu v konkurenci skupin iz Francije, Švice, Italije, Avstrije in Slovenije. . Kasneje je prevzel odgovorno mesto predsednika Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije. V ne lahkih pogo- jih seje za priznanje in pravice te organizacije boril s posebno zagnanostjo. Našo državo je zastopal tudi na mednarodnih skupščinah v Italiji, Švici, Rusiji in na Hrvaškem ter skoval mnogo osebnih stikov. Foto: RŠ Občinski praznik / dobitniki priznanj BOJAN LUBAJ - DOBITNIK GRBA OBČINE KIDRIČEVO Že v mladosti se je zapisal slikarstvu Bojan Lubaj se je rodil 14. 6. 1957 na Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v Kidričevem. Po končani gimnaziji je študij nadaljeval na Pedagoški akademiji smer fizika in tehnika in tehnologija. Zaposlen je na osnovni šoli Gorišnica. Bojan Lubaj Interesno je razdeljen na dve zanimivi področji. Že v zgodnji mladosti seje zapisal slikarstvu. O njem je g. Jože Foltin zapisal: »Bojan Lubaj slika v različnih tehnikah, vendar je najbolj izviren v akvarelu. To tehniko odlično obvlada, zato ga štejemo med najboljše ptujske akvari- ste. S skoraj ekspresionističnim načinom slikanja slika različne vsebine, najbolj pa se sprosti v slikanju krajine. S tem vsebuje slikarstvo Lubaj a originalne elemente, kar daje slikam individualno prepoznavnost.« Je aktiven član DPD Svoboda Kidričevo. Imel je več samostojnih razstav: Maribor 1988, Kidričevo 1983, 2001, Ptuj 1987, 1998, Gradec 1990; Likovne kolonije: Gorca 1987,1988, Tomaž pri Ormožu 1990, 1993, 2000-2004, Ormož 1998, Bori 1999, 2000; Ex-tem-pore: Piran, Rogaška Slatina, Ljubljana; Nagrade: Ex-tempo-re v Ljubljani 1987, Ex-tempore Rogaška Slatina 1988. Sodeloval je še na 8. razstavah severovzhodne Slovenije. Drugo njegovo področje je vinogradništvo in vinarstvo. Vinograde ima v Halozah in Ljutomeru, kjer rastejo laški rizling, šipon, renski rizling in sovinjon. Da je bila odločitev za vinogradništvo prava, dokazujejo uspešne nagrade in priznanja. Medalje in priznanja: Vino Ptuj- štirikrat Prvak sorte (1997, 1998, 1999, 2000). Prvak sorte pomeni najvišjo oceno neke sorte (npr. laškega rizlinga), štirikrat Šampion (2000,2001,2002, 2004). Šampion je vino, ki dobi najvišjo oceno tekmovanja. Osvojil je tudi številne velike zlate in zlate medalje. Podgorci: štirikrat Prvak sorte (2002, 2004), dvakrat Šampion (2002, 2004), številne velike zlate in zlate medalje v laškem rizlingu in šiponu. Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona: enkrat prvak sorte v šiponu, številne VELIKE ZLATE in ZLATE medalje. Leta 2002 pa je ledeno vino dobilo najvišjo oceno tekmovanja (19-,60) v laškem rizlingu. Vino se je uvrstilo v izbor šampiona države. Bori - 1. mesto na turnirju laškega rizlinga 1. 2002. Kvaliteto njegovih vin vse bolj spoznavajo tudi na mednarodnih tekmovanjih vinarjev. Mednarodno ocenjevanje vin: Ptuj »VINO FORUM« - SREBRNA medalja. Kutljevo (Hrvaška) - ZLATA in VELIKA ZLATA medalja in 2. mesto na turnirju laškega rizlinga. Novi Sad - leta 2002 je laški rizling suhi jagodni izbor postal šampion vina na kmetijsko živilskem sejmu. Split - na mednarodnem sejmu vina je dobil VELIKE ZLATE in ZLATE MEDALJE (2003, 2004, 2005). V letih 2003 in 2004 je dosegel dve tretji mesti v kategoriji pre-dikatnih vin. Samo letošnje leto je postal šampion vina v Ptuju, Podgorcih in Ljutomeru. Ljubljana - ZLATI medalji (2003, 2004) z laškim rizlingom. Slednje je eno izmed najprestižnejših in naj starejših tekmovanj, kajti le 30 odstotkov vzorcev dobi nagrade. Njegovo vino je tudi v arhivu v O.I.V. (Mednarodni urad za trto in vino), ki se nahaja v Parizu. Letos je bil predstavljen kot vinogradnik in vinar v knjigi Vina Slovenije, ki sta jo napisala dr. Julij Nemanič in dr. Janez Bogataj. Pridobil pa si je tudi certifikat za ocenjevalca vin na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Foto: RŠ BRANKO STREL - DOBITNIK GRBA OBOINF KIDRIČEVO Podjetnost in posluh za kraj Lovrenc Začetek podjetja sega nazaj v leto 1947, ko je bilo ustanovljeno prvo družbeno podjetje. Njegov direktor je bil Ludvik Strel vse do leta 1963. Leta 1966 je podjetje prevzel njegov sin Branko in leta 1967 se je podjetje preimenovalo v Čevljarstvo in rokavičarstvo Branko in Anica Strel. Zaradi trenutnih potreb tržišča so zraven čevljev začeli proizvajati zaščitne rokavice in delovna oblačila ter delo omogočili 20 delavcem. Leta 1990 je bilo zaradi prilagajanja tržnim razmeram kot tudi načina poslovanja ustanovljeno podjetje B A S, d. o. o., ki je takrat imelo že 26 zaposlenih. Prvi v Sloveniji so pod svojo blagovno znamko razvili in izdelali ognjevarno gasilsko obleko, ki ustreza najzahtevnejšim slovenskim in evropskim standardom, kar dokazujejo tudi s pridobljenim certifikatom. Danes proizvodnja obsega tudi vsa oblačila in galanterijo za gasilce. 16. 10. 1997 seje Branko Strel upokojil in delo prepustil sinovoma Zoranu in Dušanu, ki pa družinsko podjetje uspešno vodita še danes in je prepoznavno tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Kot uspešen poslovnež je zmeraj našel dovolj posluha in časa tudi za pomoč in delo pri razvoju kraja Lovrenc. Bilje član Gasilskega in športnega društva Lovrenc in družbeno dejaven v KS. Leta 1971 je sodeloval v gradbenem odboru za asfaltiranje. Otvoritev asfaltiranja cest je bila v letu 1972. Leta 1974 je bil izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti Lovrenc in je funkcijo predsednika opravljal vse do leta 1983. V tem času je vodil priprave na uspešno izveden referendum in kasnejšo izgraditev nove osnovne šole. Veliko truda in časa je vložil v izgradnjo krajevnega vodovoda, prizidka k zadružnemu domu v Lovrencu in gradnjo mostu preko Polskave. Sonja Stepanov Branko Strel Foto: RŠ 5 Občinski praznik / dobitniki priznanj PGD MIHOVCE-DRAGONJA VAS - DOBITNIK GRBA OBČINE KIDRIČEVO Ob 80 letnici visoko priznanje Prostovoljno gasilsko društvo Mihovce-Dragonja vas je bilo ustanovljeno 16. avgusta 1925. leta. Od takrat pa vse do danes je aktivno delovalo na preventivni protipožarni zaščiti kakor tudi na operativnem delu tako v ožji kakor tudi širši okolici. Piznanje je prevzel predsednik društva Milan Drobnič. Foto: RŠ Društvo je doseglo naj večji preporod v aktivnem delovanju zadnjih deset let, ko ga vodi predsednik društva Milan Dobič. V tem času se je društvo moderniziralo po vseh standardih GZS, tako je leta 1996 zamenjalo dotrajano orodno vozilo z novim, leta 2002 je nabavilo sicer rabljeno avtocisterno in jo opremilo z visokotlačno črpalko, dihalnimi aparati in ostalo opremo, ki je potrebna za učinkovito posredovanje ob različnih intervencijah. V tem času društvo ni samo nabavljalo potrebne opreme, ampak je tudi skrbelo za kvalitetno in učinkovito izobraževanje moštva. Udeleževalo seje različnih tekmovanj, prireditev, pri čemer moramo posebej izpostaviti žensko A-desetino, ki se aktivno udeležuje različnih tekmovanj po vsej severovzhodni Sloveniji. Letos društvo praznuje okrogel jubilej osemdeset let delovanja in ob tej priložnosti so nabavili motorno črpalko, avto prikolico in obnovili dom z ostrešjem. Kakor radi sami rečejo, osemde- seti rojstni dan je običajno praznik s solzami v očeh, naj bodo to solze sreče in odraz uspešnega dela društva v preteklosti kakor tudi v prihodnosti. TAMBURAŠKA SKUPINA CIRKOVCE - DOBITNIK GRBA OBČINE KIDRIČEVO S priredbami in solisti pritegujejo zmeraj več poslušalcev Tamburaška skupina je bila usta- stopal po Sloveniji m tujim. Leta Na prireditvi je skupaj z ansamblom zapela tudi Nina Prigl. Foto: RŠ novljena leta 1975 na pobudo Mare Urih in Antona Brgleza. Prvi dirigent je bil Drago Klein. Tamburaše je vodil od leta 1975 do 1984. V prvi zasedbi je igralo 16 članov. Z resnim delom seje orkester kar hitro začel vzpenjati, udeleževal se je raznih revij, na- 1983 je doživel svoj vrhunec, saj je zastopal Republiko Slovenijo na naj večjem festivalu tambura-ške glasbe nekdanje Jugoslavije v Osijeku. Hitro zatem je Drago Klein zapustil orkester, nadomestil pa ga je eden izmed članov - Peter Krajnc - in ga uspešno vodil naprej. Čez čas seje vrnil na že- ljo članov tamburaške skupine Drago Klein, ki vodi orkester še danes. Danes ne igrajo več samo tamburaške glasbe, ampak vedno več priredb evergrinov v modernih izvedbah, kjer sodelujejo tudi solisti na različnih instrumentih. Orkester šteje 20 članov, ko pa se mu pridružijo solisti, se število poveča. Pri izvedbi skladb se velikokrat pridružijo saksofon, klarinet, trobenta, električna kitara itd. Večino priredb znanih skladb napiše dirigent sam. V letih od 1996 do 1999 so skoraj v celoti nabavili nove instrumente, saj so bili stari že kar dotrajani in z njimi bi bilo nemogoče kvalitetno izvajati nov repertoar. Leta 2000 je orkestru uspelo posneti in izdati prvo samostojno kaseto in zgoščenko, meseca aprila 2005 pa je bil opravljen - v studiu Radia Maribor - začetek snemanja nove zgoščenke. Letno uspejo zaigrati na več kot tridesetih nastopih oz. koncertih, kjer dosegajo odlične uspehe in so eni izmed vodilnih na področju tamburaške glasbe v Sloveniji. Tudi dirigent se občasno prelevi v solista. Foto: RŠ Občinska uprava / vrtec 7 Odločitev o lokaciji VRTCA KIDRIČEVO Občina Kidričevo je v letu 1999 pričela postopke za uvrstitev vrtca Kidričevo v program sofinanciranja izgradnje s strani Ministrstva za šolstvo in šport in se prijavila na razpis za investicije posebnega pomena na področju osnovnih šol in predšolske vzgoje v RS za obdobje 2000-2004. Občina seje na ta razpis prijavila z idejno zasnovo vrtca Kidričevo. Idejna zasnova ni ustrezala predpisanim normativom. Zato seje v letu 2002 naročila izdelava idejne zasnove za 12 oddelčni vrtec na lokaciji obstoječega vrtca, ki je bila potrjena s strani občinskega sveta. V letu 2002 je bil naročen projekt PGD, PZI. Projekt je obdelal 12 oddelčni vrtec ter izvedbo vrtca v dveh etažah (P+l), ker razpoložljivo zemljišče ne omogoča izvedbe vseh oddelkov v pritličju. Ta projekt je bil sprejet tako s strani uporabnika kot investitorja. V nadaljnjih razgovorih med občino in ministrstvom nas je le-to opozorilo na padec rojstev otrok in posledično tudi manjše število potrebnih oddelkov novega vrtca. Glede na ta dejstva so na ministrstvu bili pripravljeni izdati soglasje in sofinancirati izgradnjo 6 oddelčnega vrtca, v kolikor bomo z dokazili upravičili vpis večjega števila otrok, pa 8 oddelčnega. Občinski svet se je odločil za gradnjo 8 oddelčnega vrtca. Na podlagi zahtev ministrstva smo v prvi polovici leta 2004 izdelali nov dokument identifikacije projekta. V letu 2004 seje pojavila zahteva za izgradnjo oziroma ureditev kuhinje šole, saj le ta ne odgovarja več normativom, na kar je opozarjal tudi zdravstveni inšpektor. Posledično je na osnovi razprave svetnikov na 16. redni seji (december 2004) občinskega sveta nastala tudi zamisel o skupni kuhinji za šolo in vrtec ter s tem prestavitev vrtca na lokacijo pri šoli, saj bi s tem rešili dva problema, hkrati pa zmanjšali stroške kasnejšega vzdrževanja in obratovalne stroške. Na tej seji je bil sprejet sklep, da se naroči preveritev možnosti umestitve vrtca na lokacijo pri šoli s prizidkom kuhinje, ki bo služila obema uporabnikoma, vendar tako, da bosta oba javna zavoda ohranila svojo samostojnost. To je bilo tudi storjeno in pokazalo se je, da je umestitev možna. Ideja je bila predstavljena tudi vodstvu vrtca, ki pa se nikakor ni strinjal z novo lokacijo, ker je mnenja, da ta nudi slabše pogoje in kvaliteto bivanja za otroke. Pojavila seje tudi ideja o ukinitvi stebrov pri prvotnem projektu in prestavitev nadstropja vrtca v pritličje. Sprejetje te možnosti bi pomenilo popolnoma nov projekt, ki pa je prostorsko tako omejen, da ni možna izvedba celotnega 12 oddelčnega vrtca s kuhinjo v pritličju. Ob obisku ministra za šolstvo in njegovih sodelavcev dne 7.3.20-05 v prostorih Občine Kidričevo, jim je bila predstavljena problematika vrtca in šolske kuhinje ter ideja o lokaciji vrtca pri osnovni šoli, tudi zaradi možnosti koriščenja kuhinje vrtca za potrebe osnovne šole. Minister je povedal, daje njihovo stališče, daje potrebno obstoječi projekt vrtca na stari lokaciji popraviti, saj na takšnega ne bodo dali soglasja. Podprl pa je razmišljanje o možnosti rešitve obeh problemov hkrati. Izrazil je željo, da si ogleda osnovno šolo Kidričevo. Ogledali so si tudi lokacijo ob šoli in samo šolo ter sedanjo kuhinjo in jedilnico, kjer so se lahko prepričal o nemogočih pogojih šolskih otrok. Minister je izrazil razumevanje za naše probleme in glede na stanje odprtih investicij v Ministrstvu za šolstvo in nezadostnih sredstev v državnem proračunu. podprl takšno racionalno reševanje problema ter nam tudi povedal, da si bo prizadeval zagovarjati takšno reševanje problemov obeh javnih zavodov in zagotoviti finančna sredstva za izvedbo investicije v državnem proračunu v naslednjih letih. Večina svetnikov Občine Kidričevo je podpirala idejo o novi lokaciji vrtca ter je po dolgi in žolčni razpravi na 5. izredni seji občinskega sveta dne 7.6.2005 bil sprejet sklep, da se pred dokončno odločitvijo o lokaciji vrtca, naroči idejni projekt za 8 oddelčni vrtec z možnostjo širitve na 11 oddelkov na lokaciji pri šoli. Postavljena je bila zahteva, da so vsi prostori razen uprave v pritličju in da se predvidi skupna kuhinja za potrebe šole in vrtca. Ko bo idejni projekt izdelan, se ga javno razgrne in predstavi. To je bilo tudi storjeno. Od 19.9.20-05 pa do 2.10.2005 je potekala javna razgrnitev idejnega projekta vrtca na lokaciji pri šoli. Javna razgrnitev je bila v prostorih občine Kidričevo. Vsi zaintresi-rani so lahko podali svoje mnenje in pripombe v pisni obliki. Z vsemi danimi pripombami je bil seznanjen odbor za družbene dejavnosti in občinski svet. Prav tako so bila vsem posredovana mnenja in pripombe. Ministrstva za šolstvo, kije omenjeni idejni projekt pregledalo. Pripombe so bile sledeče: - glede na to, da so igralnice na zahodni strani je potrebno osončenje le-teh zagotoviti s tlorisnimi zamiki, bazilikarno svetlobo, ipd., - tloris igralnic približati kvadratu, - ponovno preveriti razmerje med predvidenimi oddelki za prvo in drugo starostno obdobje, - v izogib gneči in predolgim hodnikom locirati vhode sredinsko glede na sklop igralnic, katerim pripadajo, - dejstvo, da se število oddelkov osnovne šole v perspektivi konstantno niža, s tem pa se bodo sprostile prostorske kapacitete, kijih bo mogoče ob ustrezni preureditvi nameniti širitvi vrtca, - nova lokacija vrtca je utemeljena iz dveh razlogov: 1. združevanje in racionalizacija kuhinjskih kapacitet, pri čemer je potrebno kuhinjsko tehnologijo prilagoditi ciljnim starostnim stopnjam od prvega starostnega obdobja v vrtcu do 9. razreda devetletke; 2. dejstvo, da se število oddelkov v OŠ Borisa Kidriča v perspektivi konstantno niža, s tem se bodo sprostile prostorske kapacitete, kijih bo mogoče ob ustrezni ureditvi nameniti širitvi vrtca. Tako predlagana gradnja 2. faze vrtca predvidoma ne bo potrebna. Posredovani so bili tudi pogledi na stanje in razvoj predšolske vzgoje v Sloveniji, ki jih je pri- pravila direktorica Direktorata za vrtce in osnovne šole in med drugim piše, da je pomembno sodelovanje vrtca in šole, saj te s svojo opremo in prostorskimi kapacitetami lahko ponudijo dodatne možnosti vrtcem, ki tako lahko izvedejo del dejavnosti v namenskem prostoru šole. Šolska knjižnica lahko tudi odpre vrata otrokom vrtca, ki tako pridobivajo temelje bralne kulture. Prav tako so znani primeri dobre prakse, ko lahko šola in vrtec organizirata skupne naravoslovne in športne dni, vzgojitelji in učitelji se učijo drug od drugega, otroci iz vrtca spoznavajo šolo, šolski otroci pa pridobivajo socialne veščine, kako živeti s šibkejšimi, različnimi. Na osnovi vsega tega j e Odbor za družbene dejavnosti na svoji 29. redni seji dne 12.10.2005 oblikoval in sprejel naslednji sklep: - predlaga občinskemu svetu Občine Kidričevo, da se novi vrtec zgradi na lokaciji pri Osnovni šoli Kidričevo. - Občinsko upravo se zadolži, da prične s pridobivanjem potrebno dokumentacije za izgradnjo vrtca na izbrani lokaciji. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati: - da se prouči možnost povečanja sanitarij za okoli 10 % - da se povečajo igralnice za okoli 10 % in približajo obliki kvadrata - da se igralnice projektirajo tako, da so osončene - da se druga faza vrtca planira na zemljišču 1019/10 k.o. Lovrenc na Dr. polju, ki se odkupi od lastnika - da se naročijo tri nove idejne zasnove različnih avtorjev in se s tem omogoči izbira med različnimi variantami, kijih nudi nova lokacija in prostorski program. Pri idejnih zasnovah je potrebno upoštevati vse navedene pripombe. Na 21. redni seji Občinskega sveta Občine Kidričevo dne 20.10.2005 je po burni razpravi bil sprejet sklep Odbora za družbene dejavnosti z dopolnitvami z večino glasov. _____ Herbert Glavič 8 Občinska svet / uprava Poročilo o delu občinskega sveta Občinski svet je v času od julija do septembra imel dve korespondenčni seji, eno izredno in eno redno sejo občinskega sveta. Na teh sejah so bili sprejeti: 1. Sklep o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča pare. št. 333/156 in 333/157 v k. o. Apače ter nezazidano stavbno zemljišče, pare. št. 511/8, k. o. Dragonja vas 2 V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za vhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) s pripombami iz javne razgrnitve. 3. Potrjen je bil mandat svetniku gospodu Marjanu Havlecu, iz Kidričevega, Lovrenška cesta 3. 4. V svet zavoda Lekarne Ptuj je bil predlagan gospod dr. Vladimir Korošec iz Nji vere, Proletarska ul. 14. 5. Gospod Viktor Cafuta iz Apač 273 je bil imenovan kot nadomestni član v nadzorni odbor. 6. Kot nadomestni član v uredniški odbor za izdajo glasila Ravno polje je bil imenovan gospod Anton Sagadin iz Mihovc 29 7. V krajevni odbor Mihovce-Dragonja vas je bil imenovan gospod Leopold Zabukovšek iz Dragonje vasi 2. 8. V krajevni odbor Starošince je bil imenovan gospod Franc Dra-škovič iz Starešine 34. 9. Sprejetje bil sklep, da občina Kidričevo ne pristopi k soustanoviteljstvu Javnega zavoda Zavod za šport Ptuj. 10. Sprejetje bil sklep, da se Direkcija za železniški promet zadolži, da v roku 30 dni namesti pred prehodom čez železniško progo v Cirkovcah pri RTP primerno signalizacijo ali zaporni- 1L V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o načinu opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb, zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Kidričevo. 12. Sprejetje bil Odlok o lokacijskem načrtu za vhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4. 13. Seznanili so se s poročilom o trendih varnostnih pojavov v prvem polletju 2005. 14. Seznanili so se s poročili o notranji reviziji poslovanja v Osnovni šoli Kidričevo in Vrtcu Kidričevo. 15. Sprejetje bil Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. 16. Sprejet je bil Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj 17. V prvi obravnavi je bil sprejet Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti Občine Kidričevo. 18. V prvi obravnavi je bil sprejet Pravilnik o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov. 19. Sprejet je bil sklep za sklenitev kupoprodajnih pogodb z najugodnejšimi ponudniki za prodajo stanovanjske hiše z gospodarskim poslopje pare. št. 22.S in 25/2, k. o. Pleterje, in prodajo dvosobnega stanovanja v poslovno-stanovanjskem bloku Mladinska ul. 10, Kidričevo. 20. Sprejeta je bila 2. dopolnitev programa prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2005. 21. Sprejet je bil sklep o cenah najemnine grobov, vzdrževanja pokopališča in najemnine uporabe mrliške vežice za leto 2005. Te so ostale enake kot v letu 2004. 22. Sprejet je bil sklep, da se dovoli odmera dela občinskega zemljišča štev. 333/57 v k. o. Apače, odmera občinskega zemljišča -javno dobro, pare. št. 88-5/2 in 885/7 v k. o. Župečja vas, odmera občinskega zemljišča -javno dobro, pare. št. 828/2 v k. o. Starošince. 23. Sprejetje bil sklep, da se ne dovoli odmera občinskega zemljišča-javno dobro, pare. št. 92-0/8 v k. o. Pleterje. 24. Sprejet je bil sklep, da se občinsko zemljišče, pare. št. 87-4/2, k. o. Župečja vas, ne proda, ker je to namenjeno za dovozne poti na sosednja zemljišča in za objekte posebnega občinskega pomena. 25. Sprejet je bil sklep, da se občinsko zemljišče pare. št. 14-6/2 oz. po komasaciji pare. št. 1233, k. o. Šikole, ne proda, ker gre za zemljišče na vodovarstvenem območju, ki je pod posebno zaščito. 26. Potrdili so menjalno pogodbo med občino Kidričevo in Silvom Ekartom, ki se nanaša za zamenjavo zemljišč pare. št. 388/1 in389/3 ter 388/6 in 388/7, vse v k. o. Šikole, z namenom uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. 27. Občinski svet se je seznanil s poročilom o polletni realizaciji proračuna za leto 2005. 28. Občinski svet se je seznanil z reševanjem nivojskih in izven-nivojskih križanj z železnico na območju občine Kidričevo. Zagotovilo Direkcije za železniški promet je, da se bo železniški prehod pri RTP zavaroval z zapornicami. Dela naj bi bila izvedena v letu 2006. Zdenka Frank OBVESTILO STARŠEM Vse starše s stalnim prebivališčem v občini Kidričevo, ki imajo otroke vključene v vrtec in želijo v letu 2006 uveljavljati znižano plačilo za programe vrtca, pozivamo, da najkasneje do 15. novembra 2005 oddajo izpolnjeno vlogo na obrazcu VRT/1, ki jo dobite v vseh papirnicah. K vlogi je potrebno priložiti naslednje dokumente: - Odločbo DURS o odmeri dohodnine za leto 2004. V kolikor še niste prejeli dohodninske odločbe, zahtevajte na davčnem uradu izpis napovedi za odmero dohodnine za leto 2004. - Potrdilo delodajalca o bruto plači v zadnjih treh mesecih letošnje- ga leta pred oddajo vloge, za tiste starše, ki v letu 2004 niso bili v delovnem razmerju vseh dvanajst mesecev. - Odločbo o davku iz dejavnosti za leto 2004 za starše zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig. - Potrdilo ZPIZ o višini prejete pokojnine oziroma invalidnine v letu 2004 (priložijo družinski člani, ki imajo status upokojenca-(ke) ali invalida). - Potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o dokazilu statusa brezposelne osebe in o višini bruto zneska nadomestila za zadnje tri mesece. Ta dokument priložijo polnoletne brezposelne osebe. - Potrdilo o višini katastrskega dohodka. - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o prejemu ali izplačilu pre- živnine za otroke. Potrdilo priložijo starši, ki prejemajo oziroma so dolžni plačevati preživnino. - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o upravičenosti prejema denarne socialne pomoči. - Potrdilo o šolanju. Potrdilo se priloži za družinske člane, ki se šolajo (dijake, študente). Starši, ki bodo oddali vlogo do navedenega datuma, bodo upravičeni do znižanega plačila vrtca od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006. Starši, ki do navedenega roka ne bodo oddali vloge VRT/1, ne bodo upravičeni do subvencioniranega plačila, zato jim bo vrtec od 1. januarja 2006 dalje obračunaval polno plačilo vrtca. V primeru, da vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna in jo vlagatelj kljub opozorilu ne dopolni v določenem roku, se v skladu s petim odstavkom 6. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 1/98) upošteva, kot da vloga za znižano plačilo ni bila oddana. Dodatne informacije v zvezi uveljavljanja znižanega plačila vrtca starši iz občine Kidričevo dobite na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank (tel. 799 06 13). Zdenka Frank, svetovalka za družbene dejavnosti in gospodarstvo Politične stranke 9 Otvoritev poslanske pisarne V septembru so v prostorih Občine Kidričevo odprl poslansko pisarno. Uradno jo je odprl poslanec Državnega zbora RS Branko Marinič skupaj s članom upravnega odbora SDS Antonom Leskovarjem. Sledil je ogled prostorov, kjer so vsi skupaj nazdravili. Daje bila pisarna v Kidričevem potrebna dokazuje tudi visok obisk že v prvih terminih. Poslanska pisarna poslanca SDS Branka Mariniča je odprta vsak delovni ponedeljek od 15. do 17. ure v prostorih Občine Kidričevo, Kraigherjeva ulica 25, drugo nadstropje. Za obisk je najbolje, da se občani najavijo na občini, kjer bodo dobili točne podatke, ali bo poslanec na omenjen datum prisoten ali ne. Brigita Tetičkovič Poslanec Branko Marinič v občini Kidričevo vsak ponedeljek Kakšna je naša pitna voda? Ko pijemo vodo iz našega vodovoda, pomislimo na naslednje podatke: Slovenci smo pridni porabniki umetnih gnojil in pesticidov. Na hektar porabimo povprečno okrog 278 kg umetnih gnojil ter 2,35 kg pesticidov. Na našem področju so največji problem ravno pesticidi in herbicidi. V naši pitni vodi naj višje koncentracije dosegata atrazin in njegov produkt desetil-atrazin. Koncentracije teh strupov večkrat presegajo naj večjo dovoljeno koncentracijo 0,1 mikrograma/liter vode. Koncentracije nitratov, ki so posledica kmetijske dejavnosti, se gibljejo na nivoju približno 20 mg/l, medtem ko je naj višja dovoljena koncentracija nitratov v vodi 50 mg/l. Na Dravskem polju pa je bila večkrat presežena tudi ta meja. Predvsem moram opozoriti na zelo nevaren atrazin, ki je prepovedan v Nemčiji, Franciji, Italiji, Švedski, Norveški in celo v Švici, kjer je sedež korporacije Syngenta-Basel, kije naj večji proizvajalec tega herbicida. Torej, kakšno vodo pijemo? Slavko Feguš, za Zelene Kidričevega N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Kakšno je trenutno stanje v N.Si Kidričevo? Za nami je deževno poletje. V sami stranki se ni zgodilo nič revolucionarnega. V aprilu smo izvolili nove člane občinskega odbora N.Si. Trenutno se pripravljamo na letošnji tabor stranke, ki bo v nedeljo, 18. septembra 2005, ob Zbiljskem jezeru v občini Medvode. V okviru programa, ki se bo začel ob 14. uri, bo nastopil ansambel Viktorji, Družinsko gledališče Kolenc in mnogi drugi. Prireditveni prostor bo opremljen z velikim šotorom za primer slabega vremena. V stranki se pripravljamo na Naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji, ki gaje državni zbor Republike Slovenije sprejel 15. julija 2005. OO N.Si Kidričevo vas nagovarja, da greste na referendum in se odločite po lastni presoji. V podjetjih, kjer se slabo posluje, zamenjajo v normalnih okoljih vodstvo podjetja. Enaka praksa bi morala biti v javnih zavodih. Večina nas plačuje radijsko in televizijsko članarino in sklepamo, da imamo pravico tudi kaj reči o slabem programu televizije. Vprašajmo se, ali dobimo za finančni vložek države in našo plačano članarino dovolj kakovosten in uravnovešen program. Državljani imajo vedno prav, le izkoristiti je potrebno priložnost, ki jo omogoča referendumsko glasovanje. 600 milijonov SIT ni majhen denar, ki stane davkoplačevalce referendum. Pojdimo na volišča, da bodo vsaj volilne komisije in odbori upravičili svoje stroške. Viktor Cafuta, Predsednik OO N.Si Kidričevo Kresovanje v počastitev dneva državnosti Vsako leto ob dnevu državnosti se zvrsti veliko prireditev v počastitev dneva državnosti in občinskega praznika. Letošnje leto je za Slovensko demokratsko stranko čas sprememb, čas novosti in tako so se v občinskem odboru Kidričevo odločili za organizacijo kresovanja. Potekalo je na predvečer državnega praznika v Župečji vasi. Uradni del proslave se je pričel s himno, sledili so ji slavnostni govorniki: g. Branko Marinič, poslanec državnega zbora, g. Zvonimir Holc, župan občine Kidričevo, in g. Anton Leskovar, predstavnik SDS Kidričevo. S pesmijo so se predstavili mešani pevski zbor prosvetnega društva Cirkovce in pevski zbor društva invalidov Kidričevo. Pevki Renata in Mojca sta odprli zabavni del programa. Ko se je stemnilo, so zazvonili cerkveni zvonovi in prišel je trenutek - prižgali so kres. Vse skupaj so popestrili člani pihalne godbe Organizatorji so poskrbeli za brezplačno hrano in pijačo, kres in Pepi Krulet za zabavo, ki je trajala dolgo v noč. Končala se ni niti, ko je pogorel zavidanja vreden velik kres. Andrej Karneža Pepi Krulet prosvetnega društva iz Cirkovc, ki so poskrbeli za še boljše vzdušje med množico. Obiskovalci so jih navdušeno pozdravili, jim zaploskali, zapeli z njimi, nekateri pa celo zaplesali. 10 Politične stranke / Odbori SDM med počitnicami Spet je tukaj jesen, ki za večino mladih pomeni nov začetek. Eni se posedejo v šolske klopi pred prazne zvezke, ki čakajo, da jih napolnijo, drugi po dopustu na morju ali v gorah pričnejo delo v službi. Vsem nam je pa skupno eno; vsi radi obujamo spomine na tople poletne dni, polne druženja, zabave in novih odkritij. Tako so tudi člani slovenske demokratske mladine še posebej radi spominjajo dejavnosti, ki so jih preživeli v krogu SDM. Udeležili so se tekmovanja v paintbalu, ki je potekalo v Mo-škanjcih. Bilo je 16 zagrizenih ekip iz vse Slovenije, zato so bili predstavniki SDM Kidričevo še posebej ponosni na zasluženo zmago. Naslednji in najpomembnejši projekt v poletnih mesecih je bil projekt organizacije tabora Dr. Jožeta Pučnika na Farovcu pri Slovenski Bistrici. Projekt je potekal na državni ravni, organizacijo pa so prevzeli mladi iz Kidričevega. Tabor je trajal 3 dni, od 29. 6. do 2. 7. 2005. V petek seje mladim predstavila igralska družina Kuntner. V soboto so potekale poučne delavnice, popoldan pa so se z avtobusi odpeljali v Mozirski gaj, kjer je potekalo družabno srečanje SDS. V nedeljo so SDM iz Kidričevega pripravili presenečenje za vse prisotne in s pomočjo gasilcev iz Lovrenca pripravili tekmovanje v curkometu. Vsi so bili navdušeni, saj je bilo to za večino nekaj povsem novega. Tudi tukaj so SDM Kidričevo dosegli 1. mesto. Ponosni so, da je tabor postal tako prepoznaven in da ima vsako leto večje število Zmagovalna ekipa paint ballu udeležencev. Verjamejo, da bodo tudi tekmovanja v curkometu postala tradicionalna. Udeležili so se tudi tekmovanja v veslanju na rancariji, kjer so bili kot navijači. V tako kratkem času so osvojili kar 2 medalji in se pri tem še zabavali. Gotovo je ime Kidričevo med mladimi postalo še bolj prepoznavno kot poprej. Vlasta Vantur ODBOR ZA KMETIJSTVO Prišel je pravi čas za komasacijo območja Dravsko polje 2 Kar dolga 3 leta priprav in načrtovanj smo porabili za pripravo izvedbe komasacije na območju Dravsko polje 2. Izmerili smo, da komasacijsko območje Dravsko polje 2 obsega 615 hektarjev na katastrskih območjih Cirkovc, Zgornjih in Spodnjih Jablan, Mihovc, Dragonje vasi ter dela Starošinc. Še v tem letu se bodo začele priprave na drobno parcelacijo in vrednotenje zemljišč. Tako bo po mojem mnenju prišlo do razdelitve zemljišč v letu 2006 v jesenskem času, po spravilu koruze. Tako smo naredili tudi pri komasaciji območja Dravsko polje 1 in ta sistem se nam zdi najbolj praktičen ter življenjski. Lepo je, da lahko zapišem, daje do sedaj država plačala 100 % sredstev za izvedbo komasacije in to kljub temu, da se je spočetka govorilo, da bo plačala le 80 % ter ostali del prenesla na lastnike zemljišč. Tako bo breme sofinanciranja izgradnje cest, kar je vsekakor veliko manjši strošek, padlo na občino. Izvoljen je bil tudi komasacijski odbor, ki premore člana iz vsake posamezne vasi. Kot seje pokazalo pri prejšnji komasaciji, bo izvedba nove trdo in nehvaležno delo. Upam pa, da bomo preko predstavnikov vasi uspeli preglasiti nesporazume in uskladiti posamezne želje. Kar se tiče komasacije Dravskega polja 1, vam lahko zagotovim, da smo jo izpeljali brez ene pritožbe na ministrstvu in tudi zavoljo tega smo bili sedaj pri tem projektu deležni majhne prednosti. Želim in upam, da bodo pri tem projektu sodelovali vsi in da bi preko dobre komunikacije in dialoga izpeljali komasacijo hitro in tako, da bomo z njo vsi zadovoljni. Milan Unuk, Predsednik komasacijskega odbora Dravsko polje 2 Razdrobljenost kmetijskih zemljišč se zmanjšuje Z veseljem moram sporočiti dobro novico za kmetovalce, da komasacija Dravsko polje II bo. Pripravljalna dela že potekajo, dokončna izvedba pa bo v jeseni leta 2006. Komasacija obsega cca. 630 ha kmetijskih površin in zajema katastrske občine Zg. in Sp. Jablane, Cirkovce, Dragonja vas in Mihovce. Uspelo nam je pridobiti sredstva za izvedbo in sam potek pridobivanja raznih soglasij in študij, ki so za izvedbo projekta po razpisnih pogojih ministrstva za kmetijstvo in prehrano Republike Slovenije potrebna. Zato se želim zahvaliti vsem akterjem, ki so nam pomagali pri tem projektu do pozitivnega rezultata. To so: Oddelek za kmetijstvo UE Ptuj, občinska uprava in Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kidričevo, Geodetski zavod Celje, Sklad kmetijskih zemljišč, enota Ptuj, predsednik komasacijskega odbora g. Milan Unuk in še drugi. Prav tako pričenjamo zbiranje in ureditev dokumentacije za izvedbo naslednjega dela komasacije, to je Dravsko polje III, ki zajema še preostanek katastrskih območij - Pleterje, Župečja vas in Lovrenc na Dr. polju. Želel bi omeniti, da vsi, ki ste zajeti v projekt komasacije Dravsko polje II, strpno, razumno in dogovorno sodelujete pri realizaciji z odborom, kije pristojen za izvedbo. Saj bomo tako s skupnimi močmi pridali k boljšemu, racionalnejšemu gospodarjenju kmetijskih zemljišč (razdrobljenost). Prav tako moram omeniti, da se kot odbor angažiramo in zavzemamo, da kmetijstvo v naši občini ni postavljeno na stranski tir. Saj z raznimi ukrepi spodbujamo k gospodarnejšemu kmetovanju. Odbori / krajevni odbori 11 Vendar glede uporabe poljskih cest moram biti zelo kritičen, do nekaterih posameznikov, ki pač ne morejo drugače, kot da si prilaščajo del teh poti ali jih po nepotrebnem onesnažujejo (oranje, brananje ipd.). Tukaj pa bi morali vsi, ki to opazimo, opomnit in kritično obsoditi akterje, kajti če si sami ne bomo znali ohranjati in urejati teh zadev, nam jih ne bo nihče drug! V letošnjem letu nam vremenske razmere niso bile naklonjene -močne padavine, vetrovi, neurje s točo itd. Mnogo dela za odbor in občinsko upravo glede popisa in ocenitve škod, ki pa smo jih vseeno dokaj dobro opravili. Vendar ob začetnem prihoda jeseni spet opažamo posledico neznanih vplivov na kmetijske površine na območju KO Apače in Lovrenc - predčasno dozorevanje ali sušenje koruze. Takoj ko je bilo opaženo oziroma smo dobili poziv, da se na omenjenem dogajajo nenavadni pojavi, smo pristopili k akciji in obvestili ustrezne inšpekcijske službe in druge zavode, da se ugotovijo posledice na vpliv. To je v kratki obliki prikazano dogajanje na področju kmetijstva v občini Kidričevo. Prijetno spravilo še preostanka kmetijskih pridelkov. Lep pozdrav! Mihael Žitnik, predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Ohranimo dediščino Da bi ohranili še preostanek dela dediščine na našem območju, to je od Drave do vznožja Haloz in od Pohorja do ptujskega polja, smo se odločili del te dediščine ohraniti skupaj - odbor za kmetijstvo občine Kidričevo in krajevni odbor Starošince in s pomočjo Pokrajinskega muzeja Ptuj in zavoda za kulturno dediščino Maribor postavit objekt lesene izvedbe, da v njem razstavimo in ohranimo del teh orodij, priprav, naprav in strojev iz preteklosti, ki so bili glavni pripomočki naših pradedov in prababic pri njihovih vsakdanjih opravilih za lažje preživetje. Zato prosimo vse imetnike ali lastnike omenjenih orodij, ki so Vam mogoče v breme zaradi prostorske stiske, da bi ta orodja odstopili v našo zbirko kot muzej. Če pa jih želite obdržati v vaši lasti, pa prosimo, da nam jih odstopite v našo zbirko, da prikažemo dogajanje preteklega časa. V kolikor ste za takšno sodelovanje, prosimo, pokličite na telefon 799 0621, Mojca Meško, in 789 0110, Mihael Žitnik. Lep pozdrav! Mihael Žitnik Denarja ni nikoli dovolj Odbor za družbene dejavnosti se je v letošnjem letu sestal sedemkrat. Tako kot vsako leto je bilo potrebno tudi letos pripraviti proračun in razmisliti, kako čimbolj racionalno razdeliti denar. Žal je letošnja postavka Humanitarne organizacije in društva ostala prazna, saj se člani odbora za družbene dejavnosti nismo strinjali z zmanjševanjem te postavke (v letu 2004 3.000.000 SIT, v letu 2005 samo 2.500.000 SIT). Za 2.500.000 SIT pa seje povečala postavka Donatorstvo župana. Kot soorganizator je odbor za družbene dejavnosti sodeloval pri vseslovenski akcije Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi. V času pusta je kot soorganizator sodeloval pri pripravi fašenka v občini Kidričevo. Na področju socialne politike je obravnaval predlog uskladitve pomoči družini na domu, pregledal pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence, pripravil razpis za gostovanje kulturnih društev v tujini, obravnaval vloge za subvencionirano letovanje otrok, obravnaval predlog potrditve sistematizacije delovnih mest v Vrtcu Kidričevo, pripravil predlog za odprtje 3. oddelka Vrtca Kidričevo v enoti Cirkovce, predlagal občinskemu svetu sklep o rezervaciji plačila vrtca staršem v poletnih mesecih, obravnaval odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-iz-obraževalnega zavoda OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj in Glasbene šole Karola Pahorja, obravnaval predlog za ustanovitev JZ Zavod za šport Ptuj. V času občinskega praznika je bil odbor zadolžen za vodenje in koordinacijo spremljajočih prireditev ob občinskem prazniku. Obravnaval je revizijsko poročilo v Vrtcu Kidričevo in OŠ Kidričevo in še bi lahko našteval. Zaradi prazne postavke v proračunu Humanitarne organizacije in društva pa v letošnjem letu ne moremo sofinancirati humanitarnih organizacij in društev v občini Kidričevo kot leta poprej. S temi sredstvi v letošnjem letu razpolaga župan, iz postavke Donatorstva župana, zato naj se vse organizacije in društva obračajo na njega. Anton Leskovar, predsednik odbora za družbene dejavnosti NJIVERCE Stanovanjska pozidava in športni park Občinski svet Občine Kidričevo je v mesecu juliju na korespondenčni seji odločal o osnutku predloga o lokacijskem načrtu za vzhodni del poselitvenega območja Njiverc, ki predvideva stanovanjsko pozidavo in manjši športni park. Načrt predvideva varianto, ki obsega rekreacijski park in 18 hiš (glej sliko). V obrazložitvi odloka je zapisano naslednje: »Na območju Upravne enote Ptuj je ZN Njiverce eden redkih, ki je realiziran v zadnjih 30 letih (pretežno v 70 in 80 letih). V celoti je bila zgrajena komunalna infrastruktura. V ZN Njiverce je zgrajenih cca. 80 hiš, poleg tega pa še severno od lokacijskega načrta ob gozdu. K poselitvenem območju Njiverc lahko prištejemo še staro naselje Njiverce. Tako na območju celotnih Njiverc živi preko 400 ljudi. Zato je bila razumljiva pobuda krajanov za manjši rekreacijski park z otroškim igriščem, rokometnim' igriščem in košarkaškim igriščem. Na tem poselitvenem ob- 12 Odbori / okolje in prostor močju ni bilo zgrajeno še nobeno igrišče oziroma rekreacijski objekt. Ob rekreacijskem parku je smiselno dokončati poselitveno območje Nji ver c z izgradnjo stanovanjskih hiš (18 hiš), saj je do območja v celoti pripeljana komunalna infrastruktura.« Enodružinski stanovanjski objekti imajo lahko dodano poslovno funkcijo za opravljanje manjše nemoteče dejavnosti. Načrtovana igrišča bodo travnata oziroma z asfaltno podlago in bodo varovana z žično ograjo. Posebna zahteva je, da aktivnosti na igriščih ne smejo kakor koli negativno vplivati na najbližje stanovalce. Trenutno so zemljišča pridobljena samo za športni park, ki zavzema južni del ureditve. Besedilo in foto: Slavko Feguš Prostor predvidene gradnje stanovanj in športnega parka OKOLJE IN PROSTOR Vode Voda je ena od naravnih dobrin, ki je osnovni pogoj za življenje na našem planetu. S svojim stalnim kroženjem in izhlapevanjem v ozračje ter nato vračanjem v obliki padavin na zemeljsko površje omogoča življenje živim bitjem. Na Zemlji je sladke vode samo nekaj odstotkov, pa še te je dostopne precej manj. Vodo delimo na zeleno, to porabijo življenjske združbe, vode, ki odtekajo v podzemlje in reke so modre vode, del vode pa izhlapi. Poraba sladke ali pitne vode se je v zadnjih desetletjih povečala nekajkrat. V svetu je vedno več držav in področij, kjer je pomanjkanje vode, predvsem pitne, zelo veliko. Pomanjkanje vode in s tem svetovno krizo lahko povzroči predvsem naraščanje prebivalstva, neprimerni načini uporabe vode ter grožnja klimatskih sprememb. Razpoložljivost vodnih virov pa je ogrožena tudi zaradi emisij nevarnih snovi, posledično pa je kakovost in primernost vode tako vedno bolj ogrožena. Trditev, da imamo v Sloveniji zdravo pitno vodo, je pravzaprav zavajanje ljudi, saj je polovica podtalnice praktično do dovoljene meje onesnažena s pesticidi, četrtina preko meje, le četrtina je še zdrave pitne vode. Analize vode dravske ravni dajejo žalostno sliko. Pretirana in nesmotrna raba pesticidov je primer nepravičnosti in nekaznovanega uničevanja dragocene dobrine, to je pitne vode. V Sloveniji smo celo izdali odlok, s katerim smo dvignili dopustno koncentracijo posameznih strupov od evropskih 0,1 mikrograma /1 na 0,2 mikrograma/l. Iz objavljenih analiz pa vemo, da je strupa tudi do štirikrat več. Naša zakonodaja na tem področju postaja vedno bolj podobna smernicam WHO, ki veljajo za tretji svet. Slovenija pa ni v tretjem svetu, ampak je članica Evropske unije. Slovenija je z vodnimi viri relativno bogata dežela. Od 20.251 km- površine Slovenije vodne površine pokrivajo približno 272 km2, to je dobrega 1,3 %. Naše vode pa niso enakomerno prostorsko razporejene, zato marsikje nastajajo težave z oskrbovanjem prebivalcev z zdravo in primerno pitno vodo. Upravljanje vodnih virov je tudi pri nas kot v večini evropskih držav prednostna naloga, čeprav si to upravljanje nekateri razlagajo po svoje. Še nekaj podatkov o naših vodah: - ozemlje Slovenije ima 26.989 km rečnih strug, gostota rečne mreže je velika 1,33 km/km2, - v Sloveniji je registriranih 1271 stoječih voda (stalna jezera, presihajoča jezera, mrtvice, mokrišča, umetne akumulacije, manjši zadrževalniki, ribni- ki in druge ojezeritve), - pri nas je potencialno razpoložljive vode na prebivalca 16.000 m3, kar je precej nad evropskim povprečjem, - v Sloveniji je približno 250 pomembnejših izvirov, - priključenost prebivalcev na javno kanalizacijsko omrežje je v Sloveniji zaradi razpršenosti skromno, le okrog 54 %, - skupna kanalizacijska mreža znaša okrog 4000 km, - na čistilne naprave je priključenih okrog 30 % prebivalcev, - 22. marec je svetovni dan voda, - onesnaženje ne grozi samo sladki vodi, temveč tudi morjem in oceanom. Skrbimo za vodo, ohranimo jo čisto tudi za otroke in vnuke. Slavko Feguš SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Dnevni brezskrbnih počitnic so potekli in spet smo tu, mali udeleženci v cestnem prometu. Kot že v preteklih letih nam v prvih šolskih dneh na poti v hram učenosti pomagajo starši in prostovoljci, člani društev upokojencev v občini Kidričevo. Ker tako kot naši starši tudi prostovoljci nimajo časa na pretek, da bi nad nami bdeli skozi vse leto, prosimo vas voznike, da ste na nas še posebej pozorni, tudi ko zbledijo dodatni prometni znaki, ki opozarjajo Spet smo tu na nas, ter nam s tem omogočite brezskrbno in varno pot v šolo. Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kidričevo se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri preventivni akciji Varna šolska pot v upanju, da celotno šolsko leto poteka varno in brez neprijetnih dogodkov v cestnem prometu. Davorin Valentan, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Svet za preventivo občine Kidričevo je letošnjo jesen pr- X X .' vošolčkom in drugošolčkom podaril kresničke. Prvošolčki ||# L pa so poleg kresničke na pot znanja dobili še knjigo PRVI Jok KORAKI in rumeno rutico. V prvih štirinajstih dneh j e bilo s strani prostovoljcev organizi- rano tudi varovanje Kulturno društvo ne počiva V poletnih mesecih Kulturno društvo Lovrenc na Dr. polju ni počivalo. Naše aktivnosti so se začele takoj v mesecu juniju, ko smo s programom popestrili srečanje gasilk Podravja. Gasilkam so popoldan popestrili mladi glasbeniki, ki igrajo na stara ljudska glasbila, ter plesalke plesne skupine Kulturnega društva Lovrenc. Že naslednji dan, 26. 6. 2005, nas je čakala osrednja prireditev v počastitev 8. občinskega praznika v Lovrencu. Društvo je pripravilo scenarij osrednje prireditve, k sodelovanju pa smo povabili učence Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj ter Tambu-raško skupino Prosvetnega društva Cirkovce. Zraven njih pa so v programu sodelovale tudi plesalke kulturnega društva Lovrencu na Dr. polju ter recitacijska sekcija, ki je poskrbela za povezovanje programa. Za nepozabno prireditev se vsem sodelujočim v programu zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo tudi gospodu Radu Škrjancu za tonske posnetke ter vsem obiskovalcem, ki ste do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Po osrednji prireditvi v dvorani je sledila otvoritev večnamenskega objekta v športnem parku Lovrenc ter z ljubkim nastopom učencev 3. razreda Osnovne šole Lovrenc na Dr. polju. V mesecu avgustu smo sodelovali v oddaji Orfej ček Radia Ptuj, kjer smo predstavili svoje delovanje, sodelovali pa so tudi Fantje treh vasi. Čez dva dni pa je sledilo 12 srečanje upokojencev podravske regije v Lovrencu, kjer je recitacijska sekcija poskrbela za povezo- vanje programa. Sedaj je pred nami nova jesenska sezona, v kateri upamo, da nam bo uspelo pripraviti vsaj dve gledališki predstavi, božično-novo-letno prireditev, na katero ste že sedaj vabljeni. Prav tako pa vabi- mo vse, ki bi radi sodelovali pri igri in ostalih prireditvah, da se nam pridružite. Sonja Stepanov, predsednica Kulturnega društva Lovrenc na Dr. polju Tri desetletja tamburaštva v Cirkovcah Kdor od samega sebe veliko zahteva, bo deležen veliko sreče. (kitajski pregovor) Tamburica je brenkalni instrument, soroden ruski balalajki, ukrajinski banduri, italijanski mandolini, španski kitari in drugim podobnim glasbilom, ki imajo vsa skupen izvor v perzijskem instrumentu s strunami, dolgim vratom in trupom hruškaste oblike iz dobe pred 4000 leti. Ta glasbila so narodi Bližnjega vzhoda s svojimi vdori prenašali tudi v druge dežele, na vzhod v Indijo, na Kitajsko in Japonsko, na vzhod čez Afriko v Italijo, Španijo in zahodno Evropo ter čez Malo Azijo na Balkan čez Kavkaz in Črno morje pa na sever v Ukrajino, Rusijo in druge dežele bivše Sovjetske zveze. To staro glasbilo seje marsikje udomačilo in povsod dobivalo nove oblike in nova imena. Tamburica se je udomačila tudi pri nas, v Cirkovcah. Prvi koraki so bili opotekajoči, a vztrajnost in ljubezen do takšne glasbe so začetno skupino pripeljali do lepih uspehov. Mnogi so se želeli naučiti igranja na tamburico in mnogi so hitro izgubili voljo do igranja, saj je tamburica dokaj zahteven instrument in zahteva veliko volje in lastnega truda. Število sodelujočih se je z leti povečevalo, tako da lahko danes govorimo že kar o orkestru, ki je zaradi svoje izvajalske in interpretacij ske predstavitve prerasel okvire krajevne kulturne dejavnosti. Umetniški vodja g. Drago Klein je v repertoar orkestra vnesel veliko novosti, s tem ko je začel vključevati v igranje tudi različne solistične instru- mente. Mnogi glasbeni kritiki tamburaške glasbe nad tem niso bili najbolj navdušeni, a z leti je bil tak način izvajanja tamburaške glasbe sprejet tudi med drugimi tamburaši doma in v tujini. Orkester dosega lepe uspehe doma, predstavlja se v tujini, prejema nagrade, sodeluje z znanimi pevci slovenske zabavne glasbe, se veseli novih projektov, skratka zahteva veliko od »samega sebe«. Zaključuje se letošnji velik projekt, snemanje nove zgoščenke, kjer bodo predstavljene nove, prijetne in zanimive priredbe znanih skladb. Trideset let delovanja bo orkester proslavil z jubilejnim koncertom v Cirkovcah, predvidoma konec meseca novembra, kjer bo predstavljena tudi nova zgoščenka, v goste pa bodo povabljeni zanimivi glasbeni gostje. Prijatelji tambure in tisti, ki si to želite postati, pridite na koncert, proslavite z nami naše uspehe in ostanite naši poslušalci, ne bomo vas razočarali. Ivica Unuk Likovna sekcija Prosvetnega društva Cirkovce Likovna sekcija Cirkovce deluje v okviru PD Cirkovce od leta 1980, ko so imeli člani sekcije prvo skupinsko razstavo v Domu krajanov v Cirkovcah. Število članov v sekciji seje skozi njeno delovanje ves čas spreminjalo, danes pa je v njej sedem članov, ki so aktivni tako s samostojnimi in skupinskimi razstavami. Več članov se udeležuje tudi slikarskih kolonij in ex-temporov, nekaj članov je prejelo nagrade in priznanja za svoje delo. III. tradicionalni slikarski ex-tempore, Cirkovce 2005 Dramska sekcija Prosvetnega društva Cirkovce www.pdrmtvo-cirkovce.si Leto je minilo in ponovno je pred nami nova gledališka sezona. Tudi to leto se bomo potrudili, da vam približamo gledališče. V anketi, ki smo jo izvedli v sezoni 2004/05, ste v večini izrazili željo, da v program uvrstimo komedije. Vašo željo smo upoštevali. Gledališke abonmaje bomo začeli vpisovati v mesecu oktobru. Predstave bodo enkrat mesečno, v soboto ob 19. uri, v večnamenski dvorani v Cirkovcah za abonente in izven. Prednost abonmaja je stalen sedež, cenejši ogled predstav in enkrat mesečno sprostitev ob zdravem humorju. V spomladanskih mesecih bo otroška predstava izven abonmaja v izvedbi podmladka dramske sekcije PD Cirkovce in OŠ Cirkovce. PROGRAM GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 2005/06 Likovna sekcija PD Cirkovce je v času od 17. do 22. oktobra 2005 pripravila III. tradicionalni slikarski ex-tempore, Cirkovce 2005. Slikarski ex-tempore je slikarska prireditev, na katero povabijo slikarje iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Praviloma traja nekaj dni in v tem času slikarji, ki se udeležijo ex-tempora, ustvarjajo na temo, ki je predpisana. V našem primeru je bila tema locirana na občino Kidričevo. Strokovna komisija predzadnji dan ex-tempora izbere najboljša dela, ki se tudi nagradijo. Nagrade se objavijo zadnji dan ex-tempora, takrat je tudi otvoritev in podelitev nagrad ter pogostitev za vse prisotne. K sodelovanju smo povabili podjetnike, obrtnike ter lastnike kapitala kot sponzorje za nagrado. V zameno za sredstva le ti dobijo slikarsko delo. Otvoritev razstave III. tradicionalnega slikarskega ex-tempora, Cirkovce 2005, s svečanim nagovorom župana občine Kidričevo Zvonimirja Holca, je bila 22. oktobra v športni dvorani OŠ Cirkovce. Glavni sponzor tradicionalnega III. slikarskega ex-tempora, Cirkovce 2005 je Občina Kidričevo. Vse informacije o tradicionalnem slikarskem ex-temporu, Cirkovce 2005, dobite na telefonu: 051 216 371. Leon Pišek, predsednik likovne sekcije PD Cirkovce Danilo Furst -Columbus (1912-2005) Umrl je naj starejši Plečnikov učenec, ki je kot arhitekt povezan z nastankom Kidričevega. Bil je eden prvih načrtovalcev velikih industrijskih kompleksov. Za nas pa je pomemben, ker je projektiral tovarno aluminija in naselje Kidričevo. Prav tako je pobudnik industrijske gradnje stanovanj. Štejemo ga za pionirja montažne gradnje. Bil pa je tudi arhitekt, kije pravzaprav malo zidal doma (v Sloveniji), veliko pa po kazenski dolžnosti v republikah nekdanje Jugoslavije. Besedilo in foto: Slavko Feguš 19. november 2005 - Jelačin: AGENCIJA ZA LOČITVE Igrata: Nataša Tič Ralijan (znana kot Ana Liza) Gašper Tič; Gledališče Koper; Režija: Katja Pegan V vsakem zakonu se enkrat zalomi in ker je več zakonov, v katerih se zalomi kot tistih, v katerih se ne, je seveda ločitveni agent in imeti agencijo za ločitve prav donosen posel. Cveti do trenutka, ko v agencijo vstopi ločena, razočarana in temperamentna gospa, ki se odloči prevzeti umazane posle ločitve v svoje roke. 16. december 2005: KATICE Katice so ženska vokalna skupina iz Ljubljane, kijih druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Prepevajo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, pojejo tudi sodobne priredbe ljudskih pesmi. Januar 2006 - ŠPAS TEATER: 5 ŽENSK.COM Igrajo: Marijana Brecelj, Nataša B. Gračner, Tina Gorenjak, Janja Majzelj in Zvezdana Mlakar; Režija: Tijana Zinajič Komedija 5 žensk.com je naj večja uspešnica v Španiji, saj sije od premiere do danes ogledalo predstavo že 800.000 gledalcev. Soočite se z realnostjo partnerskega odnosa. 5 žensk vam bo razkrilo vsakdanjik skupnega življenja. Vsaka ženska prikaže drugačen karakter ženske s povsem običajnim problemom oz. vprašanjem: Zakaj moški ne vzdržijo dolgo? Skozi zgodbe bodo igralke poskušale predstaviti navodila za uporabo moških. Ali bomo dočakali dan, ko se bosta moški in ženska zares razumela Februar 2006 - MOJ TEATER: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Igrajo: Roman Končar, Maja Končar/Ana Facchini, Alida Bevk/ Dunja Zupanec, Rafael Vončina; Režija: Roman Končar Danes nas tarejo takšni in drugačni življenjski problemi, skoraj vsem pa sta skupna dva: tako imenovani generacijski in stanovanjski. Ta mladi in ta stari praviloma težko shajajo skupaj. Jure in Ela, zakonski par v najboljših štiridesetih letih, nameravata končno začeti uživati brezskrbno življenje v svojem ne prav velikem stanovanju. Njuna edinka seje poročila, se odselila k možu, v tastovo hiper-kom-fortno mega stanovanje. A glej ga zlodja, nekega lepega dne se mlada pojavita in pravita, da sta si premislila in bosta raje z njima ... In nepopisna zabava se začne in traja,traja ... Marec 2006 - VINKO KORŽE: MICKI JE TREBA MOŽA Dramska sekcija PD Cirkovce Intervju / raziskovalna naloga 15 Že od mladosti predan kulturi in zgodovini Anton Brglez S folklorno skupino Vinko Ko-rže Cirkovce je prepotoval vso Slovenijo, Jugoslavijo, obiskal Nemčijo, Italijo, Sicilijo, Madžarsko, Francijo, Švedsko, Švico, Poljsko in Belorusijo. Ob letošnjem občinskem prazniku je naziv častnega občana sprejel Anton Brglez iz Cirkovc. Naziv je prišel v prave roke, kajti Anton Brglez je znan in ugleden kulturni delavec. Njegovo delo je že več desetletij povezano s folkloro, kulturo in ohranjevanjem slovenske kulturne dediščine. Prvič je nastopil že leta 1945, in sicer kot amaterski gledališki igralec. Skupina je delo- vala v Šikolah, vodil jo je Jože Beribak. Pozneje seje priključil folklorni skupini in prosvetnemu društvu. Po smrti cirkovškega gostilničarja, dramatika in folklornega plesalca Vinka Koržeta je postal umetniški vodja cirko-vške folklorne skupine. Z njegovim vodstvom je skupina postala znana po Sloveniji, pozneje še v bivši državi Jugoslaviji in Evropi. Za svoje delo je Brglez dobil številna državna in občinska priznanja. Kultura vas je prevzela v zgodnji mladosti. Zakaj? »Kultura in umetnost sta nekaj posebnega. Ohranjata človekovo zavest, njegov jezik, dediščino in nenazadnje tudi zgodovino naroda. Prav to me je pritegnilo in navdušilo, da sem se začel kulturno udejstvovati.« Niste delovali le v Cirkovcah, ampak tudi drugod? Kam seže vaše delovanje? »Ker sem delal v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo, sem se vključil v gledališko in pevsko sekcijo. Spomnim se, da smo se na nastope po ptujski občini vozili s kamionom. V Cirkovcah pa smo plesali in peli v kolarnicah. Takoj po vojni namreč ni bilo kulturnih domov, denarja in sposobnih vodij. Pozneje sem s folklorno skupino, ki sem jo vodil kot umetniški vodja, prepotoval celo Slovenijo Jugoslavijo, obiskali smo Nemčijo, Italijo, Sicilijo, Madžarsko, Francijo, Švedsko, Švico, Poljsko, Belorusijo ... Delovali smo tudi na državni in mednarodni ravni.« Cirkovce so bile veliko časa pojem kulturnega dela. Iz nič ste naredili veliko stvar. »Od leta 1955 - takrat sem se iz Šikol preselil k Pekovim, k moji ženi Mariji - do danes se je v Cirkovcah marsikaj zgodilo. V tem kraju so bili že nekoč zelo dejavni tamburaši, pihalni orkester, folklorni plesalci, pozneje so začeli delovati gledališčniki, in ko smo dobili nov dom krajanov, smo uvedli gledališki abonma. To je bilo pred več kot dvajsetimi leti. V Cirkovcah je igrala celo Drama iz Ljubljane.Prišli so tudi zagrebški komedijanti. Tudi zdaj ga imamo in vesel sem, da nadaljujejo gledališko tradicijo. Oživeli smo tudi pevske zbora, ustanovili skupino ljudskih pevk, tamburaški orkester. Do- bro smo sodelovali z osnovno šolo in mladimi. Povedati moram, da smo bili za svoje delo nagrajeni. V italijanskem mestu Trento je naša folklorna skupina osvojila prvo mesto in dobila zlato odličje. Boljši smo bili od Francozov, Italijanov, Švicarjev in Hrvatov«. S čim se sedaj ukvarjate? »Dopolnil sem 78 let, živim v Cirkovcah. Odkar mi je umrla žena, zame skrbi hčerkina družina in se lepo razumemo. Če le utegnem, grem na kakšno prireditev v Cirkovce, Ptuj, celo v Maribor se zapeljem. Obiskujejo me nekdanji plesalci in muzikanti, stike imam tudi z domačim prosvetnim društvom in vodilnimi iz Cioffa, ZKD Ptuj, sem tudi član vaškega odbora.« Kaj vam pomeni naziv častni občan občine Kidričevo? »Ta naziv ima več pomenov; ljudje niso pozabili name, hkrati pa tudi računajo, da bom za kulturo še kaj naredil. Mislim, da gre za posebno čast, ki jo lahko izrazi javnost in lokalna skupnost. Naziva sem zelo vesel«. Milan Unuk Pihalni orkester Talum Kadar uspe nekomu neprekinjeno delovati in obstajati več kot pet desetletij, se upravičeno vprašamo, kje je ključ tega uspeha. Začetki Pihalnega orkestra Talum segajo v daljno leto 1948 in so tesno povezani z gradnjo velikega industrijskega giganta na Dravskem polju v vznožju Haloz. V novi tovarni so dobili delo in zaslužek kmečki prebivalci iz bližnje okolice, tovarna pa je poskrbela tudi za življenjski standard zaposlenih. Vodstvo tovarne je zraven tega skrbelo in nudilo podporo številnim dejavnostim v Kidričevem. Zaposleni v tovarni so se udejstvovali različnih kulturnih in športnih prireditev, pri tem pa so bili deležni podpore podjetja. Tako seje leta 1948 nekaj navdušenih »muzikantov« odločilo, da ustanovijo godbo na pihala. Dobili so podporo takratnega sindikata in političnih funkcionarjev. Denar za nabavo inštrumentov so zbirali tako, da so delavci v tovarni vsak mesec dali delež svoje plače, v zameno pa so se godbeniki obvezali, da bodo vsakemu igrali na pogrebu. Petnajst instrumentalistov je pod vodstvom takratnega dirigenta pričelo vaje. Njihovo delo je bilo prostovoljno in zanj niso prejeli plačila. Njihov prvi javni nastop je bila budnica 1. maja leta 1948. Prve uniforme so si prislužili z izkupičkom srečelova in v njih prvič zaigrali leta 1954 ob prazniku dela. Takrat so igrali na vseh prireditvah v Kidričevem in sosednjih vaseh ob volitvah, praznikih, pogrebih delavcev tovarne Talum ... Leta 1964, ko je prišlo Delavsko prosvetno društvo Svoboda, pod okriljem katerega so delovali, v krizo, seje godbena sekcija temu najdlje upirala, a je nazadnje tudi njo doletela podobna usoda. Istega leta so predlagali obnovitev godbe pod okriljem tovarniške- ga odbora sindikata. Tako je leta 1965 prevzela godbo tovarna in so dobili prvega poklicnega kapelnika. Na razvoj orkestra je zraven vsestranske podpore s strani podjetja potrebno velik delež pripisati prizadevanjem vodij orkestra. Do sedaj si je taktirko v orkestru izmenjalo 10 kapelnikov: Maks Vaupotič (1948-1952), Vinko Flajšer (1952-1953), Jože Skok (1953-1954), Franjo Vister (1955-1959), Ante Šimat (1959-1964), Alojz Krajnčan (1965-1968), Jože Matjašič (1968-1975), Anton Horvat (1975-1978; 1980-1992), Marjan Rus (1979-1980) in Štefan Garkov, ki od leta 1992 uspešno vodi orkester še danes. Orkester je v času svojega delovanja prejel številna priznanja, med katerimi naj omenim: - leta 1977 priznanje za 1 .mesto v III. težavnostni skupini; - leta 1981 3. mesto na tekmovanju pihalni orkestrov; - leta 1985 zlata plaketa v III. težavnostni skupini; - leta 2001 zlata plaketa na 21.tekmovanju pihalnih orkestrov IV. težavnostne skupine ter priznanje za najbolje izvajano obvezno skladbo; - leta 2002 zlata kolajna na med- narodnem srečanju na Madžarskem; - leta 2003 je na Madžarskem prejel dirigent Štefan Garkov priznanje za najboljšega dirigenta. Več kot pol stoletja dolgo delovanje Pihalnega orkestra Talum se danes z veliko mero dobre volje in delovne vneme godbenikov nadaljuje ob popolni materialni in finančni podpori podjetja Talum. Leonida Logar Društvo upokojencev Kidričevo V arhivu Društva upokojencev Kidričevo je zapisano, da je bil iniciativni odbor ustanovljen 1. aprila 1972 pri Sindikatu takratne tovarne TGA Boris Kidrič, Kidričevo. Za predsednika je bil izvoljen domačin iz Kidričevega Bogo Hmelina. Društvo je delovalo kot podružnica Društva upokojencev TGA Kidričevo, ki je bilo ustanovljeno na občnem zboru 26. januarja 1973 v dvorani restavracije v Kidričevem. Občni zbor j e odprl takratni predsednik sindikata TGA Viktor Markovič. V letu 1989 seje društvo preselilo v nove prostore Doma upokojencev v Njivercah. Zgrajen j e bil s prostovoljnim delom ter z izdatno pomočjo tovarne in takratne Krajevne skupnosti Kidričevo. Istega leta je začelo društvo delovati kot samostojno Društvo upokojencev Kidričevo. Trenutno je vanj včlanjenih 331 članov, od tega je 206 žensk in 125 moških. Ima enajstčlanski upravni odbor, ki vodi organizacijo in delo društva skozi vse leto. Dom upokojencev Kidričevo, prav tako tudi okolica, je bil v zadnjih treh letih temeljito obnovljen. Stroške in vzdrževanje doma omogočajo Občina Kidričevo, Talum, d. d. in člani društva. Od 19. 1. 1997 ima društvo organizirano sekcijo Pevke druge pomladi. Le-te skrbijo za družbene dejavnosti. Vsako leto organizirajo v okviru občinskega praznika tradicionalno prireditev Srečanje ljudskih pevcev v Kungoti pri Ptuju. Z veseljem se odzovejo tudi kakšnemu povabilu. Dokazi teh udejstvovanj so priznanja, ki se hranijo v prostorih društva. Društvo je v letu 2004, v okviru 30-letnice razvilo novi prapor. Posebej pa je društvo ponosno na zlato plaketo, ki jo je dobil sedanji predsednik Franc Rajh. Plaketo mu je podelila v letu 2005 Zveza društev upokojencev Slovenije za skrbno delo v društvu. Sicer pa društvo redno organizira izlete, različna srečanja upokojencev ter srečanja starejših občanov naše občine. V tem letu smo obiskali 66 bolnih in starejših ter obiskali naše upokojence v domu ostarelih ali v bolnici. Vse smo obdarili s skromnimi darili. Letos nam je uspelo z minimalnimi stroški organizirati dva izleta, pri tem pa nam je pomagalo podjetje Notesko, d. o. o. Franc Rajh, predsednik in Rozika Premzl, DU Srečanje upokojencev občine Kidričevo in Spodnjega Podravja Društvo upokojencev Lovrenc na Dravskem polju je 6. avgusta 2005 priredilo že šesto tradicionalno srečanje upokojencev občine Kidričevo in sosednjih društev Spodnjega Podravja. Ob lepem sončnem vremenu smo se začeli zbirati že ob 9. uri v športnem parku v Lovrencu. Zbralo se nas je preko 600. Program se je začel ob 10. uri z Zdravljico in lepim uvodnim nagovorom napovedovalke go- spe Sonje Stepanov. Zapel nam je pevski zbor DU Ivan Rudolf z Brega, temu pa je sledil nagovor g. Miroslava Bernharda, predsednika PZDU Spodnje Podravje. Slavnostni govornik našega srečanja je bil g. Vinko Gobec, predsednik Združenja upokojencev Slovenije, ki je med drugim povedal, da se z julijskim sprejetim zakonom v parlamentu upokojencem bližajo lepši časi. Sledil je govor g. Jožeta Murka, podžupana občine Kidričevo. Kulturni program se je nadaljeval z nastopi ljudskih pevk DU iz Lovrenca, Kidričevega, Hajdine, Turnišča in Ptujske Gore. S kratkim nagovorom gaje zaključil g. Martin Krajnc, predsednik DU Lovrenc, ki nam je zaželel prijeten dan. Za veselo razpoloženje v nadaljevanju druženja je skrbel ansambel Se pa še. Srečanje je po- tekalo v prijetnem vzdušju do poznih popoldanskih ur. Vsem, ki so nam omogočili to srečanje, se iskreno zahvaljujemo. Predvsem hvala Občini Kidričevo - pokroviteljici srečanja, podjetju Medol iz Pleterij in Mesariji Fingušt iz Pragerskega. Anton Planinšek, tajništvo DU Koruzni piknik v Pongrcih Minilo je že enajsto leto zapored, odkar se v času mlečne koruze “zgornji” Pongrčani dobivamo na koruznem pikniku in tako negujemo tradicijo vaškega druženja, ki v sedanjem svetu in načinu življenja, ko za nič več “ni časa”, še posebej pa za soseda, vse bolj izginja. Še posebej lepo je videti našo mladino, kako je skozi leta vzela ta piknik za svoj in tudi sedaj po vseh teh letih nestrpno pričakuje ta dogodek. Sicer naj bi bil glavni kulinarični užitek koruza, ki pa jo zelo zelo hitro na palicah nadomesti dobra stara pasja radost - navadna klobasa, ampak ne katerakoli, biti mora košaška! Heheh ... Tekst in foto:Mirko Draškovič Društva / šport 17 Kolesarsko društvo Bilanca Apače Društvo je bilo ustanovljeno na osnovi ideje dveh istomislečih kolegov, nakar se je februarja 2003 zbralo 12 ustanovnih članov društva in društvo Bilanca Apače je začelo uradno delovati. Funkcijo predsednika je prevzel Boris Kmetec, pri vodenju pa mu je stal ob strani najprej 6-članski odbor, ki smo ga pozneje povečali na 12-članskega. Na občino smo vložili prošnjo za najem prostora nad Prosvetnim domom Apače, ki je bila pozitivno obravnavana in pričeli smo urejati manjšo društveno pisarno, ki služi predvsem za sestanke upravnega odbora in druženje članov. Glavni namen ustanovitve društva je bil druženje posameznikov, ki jim gibanje v naravi pomeni oddih in sprostitev ob hitrem in napornem tempu življenja. Kolesarjenje je v zadnjem času doživelo tak razcvet, da je postalo tudi v športno-rekreativ-nih okvirjih najbolj zastopana panoga. Prvo leto delovanja smo organizirali kar nekaj skupnih kolesarjenj, na katerih člani kolesarimo v bližnjo ali daljno okolico, člani, ki pa malo več vrtijo pedala, pa so že prvo leto zastopali društvo na številnih kolesarskih maratonih. Predsednik društva je po enoletnem vestnem in uspešnem vodenju društva zaradi obveznosti predal funkcijo predsednika, ki sem jo prevzel Leon Kaučevič, kar ob močnem 12-članskem upravnem odboru ni bila težka odločitev. Tudi drugo leto delovanja smo nadaljevali podobne aktivnosti in si nabirali izkušnje. Ob koncu sezone se snidemo na redni letni skupščini, na kateri analiziramo delo v preteklem obdobju in skozi pogovor kujemo načrte za naprej. Posebno ponosen sem na delovanje društva v letu 2005. Društvo si je skozi že skoraj triletno delovanje nabralo kar nekaj izkušenj in tako smo letos že do septembra izvedli tri uradna skupna kolesarjenja članov in ljubiteljev kolesarstva v okolico (dolina Winnetu, okrog občine Kidričevo in na letališče Moškanjci), ki so se izkazala za zelo priljubljena pri članih, kar potrjuje dobra številčna udeleženost. Ker sam že lep čas spremljam dogajanje v rekreativnem kolesarstvu, opažam, da je organizacija kolesarskih maratonov v razcvetu, in ker so te prireditve enkratna priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in športno udejstvovanje, mi je bil cilj na maratone privabiti čim več čla- nov Bilance, kar seje v tem letu nekako začelo realizirat. Društvo je letos do septembra sodelovalo na 22 rekreativno-kolesarskih maratonih, med katerimi naj omenim, da smo sodelovali tudi na treh triatlonih in dveh polmaratonskih tekih. Kot vsako udejstvovanje je tudi naše povezano s finančnimi stroški. Glede na to, da že drugo leto nismo bili deležni nobene pomoči s strani občine Kidričevo, nam je edini vir finančnih dohodkov članarina članov, pomagali pa so nam tudi trije podjetniki iz Apač, kar pa seveda pomeni, da udeleženci maratonov sami plačujejo prijavnine. Trenutno je v društvu že preko 50 članov, ki na kolesarjenjih zastopajo ne samo kraj Apače, ampak tudi občino Kidričevo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven naših meja, tako da menim, da nam bodo v prihodnje namenjena le kakšna sredstva. Do konca leta je še kar nekaj planov, o celoletnih aktivnostih pa bodo vaščani obveščeni preko biltena ob koncu leta. Povabil bi ljubitelje kolesarjenja, da se nam pri naših aktivnostih v prihodnje pridružijo, propagiramo jih preko plakatov na oglasnih deskah, za konkretne informacije pa lahko pokličejo na tel. 051 310 595 (Leon). Leon Kaučevič Vaščani naše majhne vasi ob vznožju Ptujske Gore smo se 14.8.2005 odločili, da razbijemo monotonost deževnih avgustovskih dni z rekreativnim kolesarskim podvigom. Zbralo se nas je kar 43, od tega nas je 28 sedlo na kolo, ostali pa so predstavljali »rezervno četo«, ki je poskrbela za vso udobje po maratonski vožnji izčrpanih kolesarjev. Kolesarski navdušenci smo se zbrali ob 9.30 in po jutranjem okrepčilu (aperitiv za odrasle in energetske čokolade za otroke) smo nadaljevali pot v smeri Lovrenc-Apače-Sela-Lancova vas-Videm-Pobrežje pri Ptu-ju-Turnišče, nato proti ptujskim toplicam, mimo golf igrišča do Rekreacija združuje Skorbe, od tam mimo šole Hajdina do Kungote, čez Kidričevo in Strnišče pa domov. Celotna pot je znašala sto metrov manj kot 40 km. Krepko utrujene od poti, pri čemer je potrebno pohvaliti najmlajše udeležence (8- in 9-letne otroke), nas je doma pričakala rezervna ekipa z lepo pripravljenimi pogrinjki, osvežilno pijačo ter okusnimi pečenkami. Prijetno druženje seje nadaljevalo še pozno v noč. Razšli smo se v želji, da se ponovno sestanemo jeseni na kostanjevem pikniku. Vsem, ki niste bili z nami, pa priporočamo našo že preizkušeno kolesarsko relacijo ter se veselimo naslednjega leta, ko bomo ponovili naše druženje. Srečanje članic podravske regije Foto: BT Srečanje gasilk podravske regije je bilo letos že osemnajstič in ga je organizirala GZ Kidričevo. Zbrale smo se gasilke iz 11 GZ podravske regije (GZ Destrnik, GZ Dornava, GZ Gorišnica, Lenart, Majšperk, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Trnovska vas-Vito-marci, Videm) z namenom, da izmenjamo izkušnje in se tudi poveselimo. Srečanja, ki je bilo v Športnem parku Lovrenc na Dr. polju, se je udeležilo 309 članic, ki so s svojo dobro voljo in pozitivno energijo pričarale prav prijetno vzdušje vročega sobotnega popoldneva. Poveljnik GZ Kidričevo Jože Kancler in predsednik Anton Leskovar sta pripravila družabne igre, kjer so si ekipe športno in borbeno prizadevale osvojiti pokale. Ženske smo vztrajne! Prvo mesto so si priborile članice GZ Dornava. Dogovorile smo se, da se naslednje leto zopet srečamo, takrat v GZ Majšperk, ki je prejela prehodni pokal. Druženje je trajalo pozno v noč, kjer so se članice predstavile v raznih igrah in tudi v pevskih sposobnostih (karaokah) ter si prislužile bogate praktične nagrade (paradno in delovno gasilsko uniformo), ki sojih darovali naši sponzorji (Podjetje BAS in Občina Kidričevo), za kar se jim zahvaljujemo. Vsako PGD je v spomin prejelo knjigo Narava v občini Kidričevo ter spominsko sliko na srečanje, ki jo je podelil župan občine Kidričevo gospod Zvonimir Holc. Za postrežbo in gostoljubje pa so poskrbeli naši člani, ki so bili ob pohvalah take množice žensk ponosni, da so gasilci. Članice naše GZ pa smo jih v zahvalo povabile na izlet, ki so ga organizirale članice PGD Šikole. Ogledali in spoznali smo življenje planšarjev na Veliki Planini pri Kamniku. Uživali smo ob lepotah gorenjskega sveta. Življenje na Planini se zelo razlikuje od našega vsakodnevnega hitenja, zato je prav, da si kdaj vzamemo čas, malo postojimo, se razgledamo in razveselimo ob lepotah naše lepe Slovenije! Predsednica komisije za delo s članicami GZ Kidričevo Marija Bauman Tekmovanje gasilcev GZ Kidričevo Kot že vsa leta do zdaj smo tudi letos v počastitev praznika občine Kidričevo izpeljali tekmovanje gasilcev Gasilske zveze Kidričevo, namen katerega je pregled operativne sposobnosti gasilskih enot. Tekmovanje je potekalo v soboto, 18. junija 2005, na igrišču osnovne šole Cirkovce. Organizacijo tekmovanja je prevzelo PGD Mihovce-Dragonja vas. Tekmovali so pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani A, čla- nice A, člani B in starejši gasilci. V dopoldanskem času je tekmovalo 16 desetin s 138 tekmovalci, in sicer pionirke, pionirji, mladinke, mladinci in starejši gasilci, popoldne pa 13 desetin z 121 tekmovalci, članice in člani A ter člani B. Po končanem tekmovanju je sledila razglasitev rezultatov. Prve tri desetine v vsaki kategoriji so prejele pokale, ki jih je podelil župan občine Kidričevo Zvonimir Holc. Foto: RŠ Prejemniki pokalov Kategorija 1. mesto 2. mesto 3. mesto Pionirke Jablane Mihovce-Dragonja vas / Pionirji Jablane Lovrenc 1 Šikole Mladinke Šikole Lovrenc / Mladinci Starošince Jablane Lovrenc Članice A Lovrenc Starošince Mihovce-Dragonja vas Člani A Talum Kidričevo Lovrenc Starošince Člani B Talum Kidričevo Jablane Mihovce-Dragonja vas Starejši gasilci Lovrenc Jablane Talum Kidričevo Prve tri desetine iz vsake kategorije so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo potekalo v okviru podravske regije v jesenskem času. Franc Frangež, VGČ I. st., tajnik GZ Kidričevo: Društva / gasilstvo Pestro v PGD Lovrenc 19 Od zadnje številke Ravnega polja se je v PGD Lovrenc zgodilo veliko. Društvo je sodelovalo na občinskem tekmovanju GZ Kidričevo s 7 desetinami. Organizirali smo srečanje članic podravske regije, ki se gaje udeležilo 320 članic iz 11 gasilskih zvez. Organizirali smo tradicionalno PGD LOVRENC Lovrenško nedeljo, turnir v cur-kometu, na katerem je sodelovalo sedem ekip. Prvo mesto je zasedlo PGD Majšperk, ki je tako osvojilo prehodni pokal. Sam curkomet smo morali zaradi slabega vremena prestaviti na 14. avgust. Organizirali smo memorialno tekmovanje za Franca Dolenca st. Svoje najmlajše člane smo popeljali na enodnevni izlet - kopanje v Terme Ptuj, po zaključku pa še na pizze v gostišče Majolka (kopanja se je udeležilo 40 otrok). Za članice je bil v okviru GZ Kidričevo organiziran izlet na Veliko Planino. V oktobru - mesecu požarne varnosti - smo poskrbeli za pregled gasilnih aparatov, izvedli vajo, pripravili dan odprtih vrat, obiskali učence osnovnih šol. Naloge, ki naš še čakajo: pripra- viti razpis za nadgradnjo novega vozila GVC 16/25 ter izbrati izvajalca nadgradnje, priprave tekmovalnih desetin za regijsko tekmovanje, ki bo predvidoma zadnjo nedeljo v mesecu oktobru v Moškanjcih (možnost sodelovanja ima 6 ekip, ki so uspešno opravile kvalifikacije). Anton Leskovar 12. turnir v curkometu v Lovrencu Kljub zelo deževnemu mesecu avgustu so PGD Lovrenc pripravili 14. avgusta 12. turnir v curkometu za prehodni pokal Lovrenca. Tako kot vsako leto seje tudi letos udeležilo nekaj ekip iz sosednjih Gasilskih zvez. Najuspešnejša ekipa in tako tudi zmagovalka je bil ekipa iz Majšperka.Osvojila je prehoden pokal Lovrenca. Brigita Tetičkovič Zmagovalna ekipa iz Majšperka 20 Iz vasi / obvestilo Obnova mrliške vežice v Cirkovcah Še v času KS Cirkovce smo krajani KS sprejeli odločitev o izgradnji mrliške vežice na pokopališču v Cirkovcah. Čeravno je bilo precej pomislekov o upravičenosti naložbe, smo se zanjo odločili in tudi del financ zagotovili z izglasovanim referendumom. Denar seje zbiral za material. Les za ostrešje, za ladijski pod in za mizarske izdelke so darovali krajani in se tudi množično udeleževali delovnih akcij in tako je nastal za tiste čase prelep objekt, na katerega smo bili vsi ponosni, saj mu ni bilo enakega v bližnji in daljni okolici. Ampak to je bilo leto 1978 in v 27 letih svojega obstoja je upravičevala svojo vlogo predzadnjega bivanja naših najdražjih. V zadnjih letih je pa kar klicala po obnovi. Ta objekt je bil res potreben temeljite obnove, saj je pričela odpovedovati električna instalacija sploh v zimskem času, ko je bilo tudi ogrevanje urejeno z marmoterm radiatorji. Tudi z mizarskimi izdelki je čas opravil svoje. Povsod, predvsem pri vratih, je veter pihal in tudi miške so se začele sprehajati ob nepravem času. Toplotne izolacije na stropu avle sploh ni bilo. Zaradi dograjevanj je bil tlak v vežici in avli iz treh različnih vrst ploščic. Vežica nam je postajala v sramoto, ampak ne krajanom, temveč Občini Kidričevo, ki je prevzela v upravljanje celotno po- kopališče in s tem tudi vežico v Cirkovcah. Zato smo lastniki grobnih polj plačevali vsako leto najemnino in vzdrževalnino. Čez leta se zbere kar lepa vsota denarja. Od leta 2000 do konca leta 2004 seje na računu in kartici pokopališča Cirkovce zbralo 21,418 milijona SIT prihodkov, odhodkov pa 9,057 milijona SIT, torej čistega je ostalo 12,361 milijona SIT. S sprejetjem integralnega proračuna pa nam je bilo odobreno za obnovo vežice cca. 9 milijonov SIT in nič več, kar pa je za plan adaptacije premalo. Torej kar dobre 3 milijone SIT. Naj spomnim, da imamo sklep občinskega sveta iz mandata župana Špraha, da se sredstva zbrana iz pokopališč vračajo nazaj za njihovo vzdrževanje in investicije na posamezna pokopališča. Torej zakaj sprejemamo sklepe, če jih sami kršimo. Denarja bo zmanjkalo za ureditev okolja in za tlakovanje poti na starem delu pokopališča, ampak kaj bi tarnali, delavci Občine pravijo, bo drugo leto, mogoče čez dve let, ali pa ... sam Bog ve kdaj. Sam pa kot gradbenik in svetnik občine mislim, če smo se dela lotili, ga storimo tako, da bodo naši občani z delom, ki ga opravljamo, zadovoljni, mi kot izvajalci pa ponosni na sodobno urejen objekt, ki ga bomo koristili vsi, četudi v najtežjih trenutkih. Dela, ki se bodo izvajala na vežici v Cirkovcah: - menjava napuščev z bakreno pločevino, - menjava stropa v avli z 20 cm termo izolacije, - ogrevanje in klimatiziranje z dvema aklimat napravama, - obnova tlaka v celoti objekta, - obnova elektro instalacij in ozvočenja, - zamenjava steklene in lesene stene s steno iz OKC-profilov in zasteklitev s termoizolacijskim steklom. Dela izvaja Gradbeno podjetje Ptuj. Vodja investicije iz občine Kidričevo je ing. gr. Glavič. Nadzor nad izvajanjem del opravlja Anton Babšek, svetnik občine Kidričevo. Anton Babšek Foto: Nina Babšek Spoštovani ! V zvezi s problematiko sušenja koruze na območju k.o. Apače in k.o. Lovrenc na Dravskem polju, vas obveščamo, da smo zadevo že konec avgusta predali v reševanje inšpekcijskim službam. Trenutno je v reševanju na Veterinarski upravi Republike Slovenije. Aktivnosti dnevno potekajo. O nadaljnjih postopkih boste obveščeni. Občina Kidričevo Iz vasi 21 Obnova slopnega znamenja iz leta 1563 Že v letu 2004 ob sprejetju proračuna smo si zadali, da bomo obnovili slopno znamenje ob republiški cesti Slov. Bistrica-Ptuj pri kraju Šikole. Ker pa je ravno v tem času potekala izgradnja obvoznice Pragersko, smo bili mnenja, daje z obnovo tega spomeniško zaščitenega spomenika bolje počakati na dokončanje del na obvoznici. Dela so končana, nabrežne ceste urejene in ta spomeniško zaščiten spomenik je ostal nedotaknjen med obema cestama. In ne samo to, da nam ne bo v sramoto, je poskrbela narava. Namreč zarasla ga je divja trava skoraj do slabe polovice njegove višine. Pa še ena zanimivost; pričel se je celo nagibati proti severu. Odbor za družbene dejavnosti, ki razpolaga z denarjem iz postavke proračuna za obnovo kulturnozgodovinskih spomenikov, je za obnovo slopnega znamenja namenil celih cca. 180.000 SIT. Da, prav, ste prebrali, kje so tako poceni gradbinci za objekt pod spomeniško zaščito, ne vem. Škoda, da ni tako velike bodeče mreže, da bi pokrila celotno občino, saj se potem ne bi videlo naše zardevanje od sramu, kaj bomo pustili našim zanamcem, če še bo sploh kaj ostalo. Anton Babšek, svetnik občine Kidričevo Foto: Nina Babšek Kapela Apače - zopet zasijala v svoji lepoti 10. avgusta goduje Sv. Lovrenc. Ker je to zavetnik lovrenške fare, je vsako leto žegna-nje. Na ta dan je godoval tudi moj dedek Lovra. Doma v času mojih mladih let so se zbrali otroci in vnuki in ta družinski praznik se je zaznamoval globoko v mojem srcu. In potem pride čas velike in male maše, čas, ki so si ga izbrali vaščani Apač, je svečani dan. 28. avgusta 2005 je bila slavnostna otvoritev obnovljene Študentove kapelice, ki je dobila ime po enem izmed lastnikov. Najstarejši vaščani vedo povedati, daje bila kapelica postavljena v zahvalni namen. Jakobu in Katarini Beranič seje rodila hčerka, ki je bila slepa. S pomočjo zdravnikov, ki so jo večkrat operirali, je spregledala. Za kapelico, ki je kljubovala zobu časa, so skrbeli najprej lastniki, potem pa v glavnem sosedje. Previhrala je mnoge dogodke zgodovine. Po dobrih 80 letih je zopet zasijala v vsej svoji lepoti, za kar je zaslužen v prvi vrsti gradbeni odbor, ki so ga vodili Branko Valentan, Sonja Frčeč, Štefan Vrbnjak, Zdenka Colnarič. Bili so gonilna sila za dokončanje del in lepo ureditev okolice. Pomagali so tudi številni vaščani. Za vsak še tako majhen prispevek se jim je predsednik gradbenega odbora Branko Valentan zahvalil, ko je podal poročilo o poteku obnove kapelice, katere obnova je ocenjena na cca. 1.80-0.000,00 SIT. Kadar gre za pomembna dela in odločitve, pa je vendar potrebno imenovati tudi tiste, ki so s svojimi prispevki in donacijami izstopali iz povprečja in pripomogli k realizaciji projekta. To so Občina Kidričevo, Ciril Beranič- strojni ometi Apače 111, Mesnica Breg Peter, Mini pekarna Serdinšek Milena, Apače, Anica Beranič, Apače 211. Omeniti moram tudi domače gospodinje, kar 23 jih je bilo, ki so pomagale s svojimi sladkimi izdelki pripraviti zakusko. Za dušo je dovolj, če znaš gledati, poslušati in biti hvaležen za podarjeno. Tega je bilo kar nekaj. Po živahnem in slikovitem programu, ki so ga izvedli folkloristi iz Lancove vasi, dvojčici Sanja in Nastja Šimenko iz Apač sta zaigrali tri skladbe, najprej v duetu, potem pa vsaka posamezno, je zapel še trio domačih ljudskih pevk, ki so nam poklonile dve pesmi. Svečani trenutek je nastopil takrat, ko je lovrenški župnik gospod Karel Pavlič blagoslovil kapelico. Z rezanjem traku in predajo ključa je bila kapelica predana svojemu namenu. Tudi gospod Murko, svetnik in podžupan občine Kidričevo, je pohvalil prizadevne vaščane Apač. Res je, da imajo Apače igrišče in gmajno, a gospa Anica Beranič je odstopila svoj travnik v bližini, kjer je bil postavljen šotor, v katerem smo se na popoldanskem klepetu zadržali vsi prisotni. Kdo ve, o čem vse je tekla beseda ob zakuski, ki sojo pripravili domačini. Vem samo to, da mi je bilo to nedeljo lepo. Prireditev sem z besedo povezovala, čeprav mi je sijalo sonce, in svoje vtise sem prenesla kot zapis v občinsko glasilo Ravno polje. Ta članek naj ostane kot zgodovinski zapis našim zanamcem. Marija Kurbus Foto: MŽ 22 Aktualno Naprej zmorem sam/a Prisotnost drog v vsakdanjem življenju in ob posebnih priložnostih, iniciacijah in ritualih je z nami od samega začetka obstoja civilizacij. Od zmernega uživanja in posvečenega zaužitja nekaterih substanc ob religioznih ritualih ter praznikih - le-to poznamo tudi v institucionaliziranih obredih, v liturgiji RKC (rimokatoliške cerkve) npr. - pa do prekomernega uživanja drog, oz. do zlorabe drog je lahko le korak. Ko govorimo o odvisnosti od drog, je lahko že prepozno in je stanje že tako rekoč alarmantno. Če ni porušeno le psihično in socialno ravnovesje, je prav gotovo že mogoče opaziti prve znake na samem organizmu. Ob pridobitvah moderniziranega življenja, ki nam to olajšujejo, so na žalost prisotne tudi senčne plati, oz. obstaja tudi druga plat medalje. In to so ob vseh pozitivnih stvareh pojavi, kot so alienacija - odtujitev, letargija - brezvoljnost, apatija - zdolgočasenost ... Droge so na prvi pogled tisti blažilci, ki pomagajo premostiti te prepade med posameznikovo notranjostjo in zunanjim svetom, ki ni vedno tak, kot bi si želeli, ter navidezno blažijo zmožnost prenašanja vsakdanjega bremena in neujemanja pričakovanj z dejanskim stanjem, a žal je cena za tovrstno dolgotrajno ali pretirano početje previsoka. Ne le odvisnost, tako fizična kot psihična, temveč tudi pregorevanje organizma in v skrajni fazi smrt so posledice, na katere ob začetku takšnih stranpoti ponavadi razmišlja le malokdo. V našem okolju narašča število odvisnikov in s tem tudi tistih, ki bi želeli živeti brez drog. V letu 2004 je CID (Center interesnih dejavnosti) Ptuj opravil raziskavo o razširjenosti kajenja, uživanja alkohola in drugih drog med mladimi, starimi med 12 in 17 let. Pokazalo seje, da veliko mladostnikov redno uživa alkohol in tudi nedovoljene droge. Raziskava in alarmi iz vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problemi odvisnikov, so nas vzpodbudili, da skušamo pomagati mladostnikom pri po- stavljanju na lastne noge. Zato smo se na Centru za socialno delo Ptuj odločili, da v sodelovanju s TIN Ljubljana, Zavodom za svetovanje in izobraževanje, pričnemo izvajati program reintegracije Naprej zmorem sam/a, ki se že uspešno izvaja v Mariboru in Ljubljani, njegova snovalka in oblikovalka je Vilma Kersnik, diplomirana socialna delavka. Na CSD na Ptuju je za izvajanje programa po zamislih snovalke odgovorna diplomantka Pedagoške fakultete v Mariboru Petra Kacijan, kije tam tudi za vse, ki bi se hoteli vključiti v program oz. želijo pridobiti kakršnekoli informacije v zvezi z omenjeno problematiko. Dosegljiva je na tel. številki 031 519 902, od ponedeljka do četrtka, med 8. in 15. uro. Ponovno vključevanje v družbo je težavno Reintegracija je podporni program zdravljenja in posameznika krepi s celostnim pristopom na socialnem, vedenjskem, ekonomskem, družbenem, psihološkem in fiziološkem področju. S tem se skrajša čas reintegracije posameznika v lokalno okolje, promovirajo se zdrave oblike življenja, zmanjšajo možnosti povratka v odvisnost, vpliva na prebivalce lokalne skupnosti v zvezi s stigmo, pomaga pri osamosvojitvi, končanju izobraževanja in iskanju zaposlitve, vključevanju v družbo vrstnikov ... Uporabniki programa so (o)zdravljeni odvisniki, ki so se zdravili v različnih programih za odvajanje odvisnosti, nekateri so se zdravili sami, ob pomoči domačega okolja, nekaj je “urejenih metadoncev” (to pomeni, da imajo v metadonskem programu negativen test na prisotnost prepovedanih drog in zmanjšujejo dozo metadona), nekaj uporabnikov programa je zdravljenih alkoholikov, ostali so imeli težave z drugimi odvisnostmi (hrana, zdravila, odnosi), poleg teh pa se v program vključujejo tudi tisti, ki imajo zelo podobne potrebe kot bivši odvisniki, niso pa bili nikoli odvisni (to so uporabniki z izkušnjo hospitalizacije ali drugih oblik zdravljenja v psihiatrični bolnišnici, žrtve nasilja, zlorab). Pogoji za vključitev v program so starost od 15 do 30 let, prepoved uživanja nedovoljenih drog, upoštevanje pravil, pomembno je tudi, da se uporabnik v program vključi prostovoljno. Za delo z uporabniki se uporabljajo metode, ki celostno obravnavajo posameznika - upoštevajo se njegove potrebe, trenutna pozicija in resursi moči, in sicer individualno delo (razgovor, edukativno svetovanje, svetovanje, učna pomoč, spremljanje) ter skupinsko delo (izkustvene delavnice, projektno delo, socialno-kulturno delo, športne aktivnosti, sproščanje, trening asertivnosti, tematske delavnice). Vsak uporabnik napravi svoj individualni načrt z vsemi prioritetami in povezavami s strokovnjaki in institucijami, kar zagotavlja usklajen pristop pri urejanju posameznikovih eksistencialnih vprašanj. Odvisnik je bolnik O pomenu in vlogi reintegracije (o)zdravljenih odvisnikov v lokalno okolje je Milan Krek, direktor Urada za droge pri Ministrstvu za zdravje, dejal, daje ponovno vključevanje odvisnikov v okolje delno tudi posledica socialnega izključevanja uporabnikov prepovedanih drog. 'Odvisnik je bolnik kot vsi ostali bolniki in ga zaradi njegove bolezni ne bi smeli izključevati iz družbe’. Do takšnega odnosa v naši družbi pa še je zelo daleč in ravno zato moramo razvijati kvalitetne reintegracijske programe, ki pa se morajo izvajati zlasti v lokalnem okolju, iz katerega prihajajo (o)zdravljeni odvisniki in lahko nadaljujejo svoje ustvarjalno življenje tudi po uspešno končanem zdravljenju ob pomoči ljudi v lokalni skupnosti. Lep primer dobrega sodelovanja z lokalnim okoljem je Luartov park. Kulturna tržnica Maribor, ki so si jo zamislili na TIN Ljubljana, Zavod za svetovanje in izobraževanje - OE Maribor, je bila predstavljena v okviru Festivala Lent in je bila zasnovana skupaj z uporabniki programa Naprej zmorem sam/a. Luartovci omogočajo po metodi socio-kul-turnega dela uresničitev mnogih osebnih ciljev in tudi ciljev programa samega. Predvsem pa se jim izboljša samopodoba in se ob organizacijskih izzivih spopadejo z učenjem funkcionalnih znanj. Petra Kacijan in Boris Voglar Foto: Boris Voglar URADNE OBJAVE OBČINA KIDRIČEVO OKTOBER 2005 1 1. JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 12. JAVNI RAZPIS za najem poslovnega prostora v poslovno-stanovanjskem objektu 13. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE JAVNEGA NATEČAJA kmetijske strukturne politike v Občini Kidričevo za leto 2005, objavljenega v Uradnih objavah Občine Kidričevo, julij 2005 - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. 2.5. Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona leta 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov; - tisti, ki so se neupravičeno vselili v stanovanje brez soglasja lastnika in se morajo izseliti po pravnomočnem sklepu sodišča. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske z otroki -žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Prednostne kategorije se točkujejo z naslednjim številom točk: Zap.št. Prednostne kategorije prosilcev Točke 1 mlade družine, mladi 40 2 družina z večjim številom otrok - najmanj 4 oziroma več 15 3 invalidi in družine z invalidnim članom 10 4 družina z manjšim številom zaposlenih (3 družinski člani -1 zaposlen) - 5 državljani z daljšo delovno dobo (M 13 , Ž 1 2 let) 10 6 ženske in ženske z otroki - žrtve družinskega nasilja 10 7 osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 10 11. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 - v nadaljevanju pravilnik), Občina Kidričevo objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Upravičencem bodo oddana v najem stanovanja za nedoločen čas dva neprofitna stanovanja: • trisobno stanovanje na naslovu Ulica Borisa Kraigherja 25 (II. nadstropje) v izmeri 61,47 m2. Najemnina v mesecu septembru 2005 znaša 30.1 15,00 SIT. • garsonjera na naslovu Cirkovce 48 v izmeri 30,27 m2. Najemnina v mesecu septembru 2005 znaša 18.694,00 SIT Oblikovana bo prednostna lista za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino in lastno udeležbo. 1.2. Najemnina za neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03). 1.3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani površinski normativi iz 14. člena pravilnika. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Kidričevo in na tem naslovu tudi prebivajo. Upravičenci so tudi ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki prebivajo na začasnem bivališču in so iz območja Občine Kidričevo. 2.2. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2004 presegajo v točki 2.3. določenih odstotkov od poprečne neto plače v državi, ki je v letu 2004 znašala 1 85.029,00 SIT. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja z varščino in lastno udeležbo. 2.3. Lista Velikost gospodinjstva Meja dohodka 1-člansko nad 90% do 200% nad 166.526 do 370.058 2-člansko nad 135% do 250% nad 249.789 do 462.572 3-člansko nad 165% do 315% nad 305.298 do 582.841 4-člansko nad 195% do 370% nad 360.806 do 684.607 5-člansko nad 225% do 425% nad 416.315 do 786.373 6-člansko nad 255% do 470% nad 471.824 do 869.636 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. 2.4. Splošni pogoji 2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: 4. VARŠČINA IN LASTNA UDELEŽBA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja.Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem, skupaj z lastno udeležbo pa znaša 25,00 EUR na 1 m2. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Lastna udeležba pa se vrne najpozneje po desetih letih oziroma v roku 15 dni po predaji stanovanja, z 2% obrestno mero. 5. RAZPISNI POSTOPEK Prošnjo za stanovanje morajo interesenti vložiti na obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni Občine Kidričevo. Prošnje se vložijo na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, najkasneje v roku 30 dni od dneva objave. K vlogi je potrebno priložiti naslednje listine navedene pod točkami 1, 2, 3 in 5, druge listine pa le, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec prošnje, 2. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, 3. izjavo o premoženjskem stanju, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov, 4. potrdilo o neto dohodkih in drugih denarnih prejemkih prosilca in družinskih članov za leto 2004 (davčna napoved), 5. potrdilo o nezaposlenosti prosilca ali drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje), 6. najemno pogodbo overjeno pri registrskem organu občine (Upravna enota Ptuj) oziroma izjavo prosilca zakaj pogodba ni sklenjena, 7. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let, 8.odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere), 9. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma določbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada, 10. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, 1 1. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS), 12. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe, 13. strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju, 14. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave tega razpisa. 6. SPLOŠNE DOLOČBE Komisija, ki jo imenuje župan, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih prošenj na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Komisija si bo stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledala. Prednostna lista upravičencev bo javno objavljena na enak način kot razpis v enem mesecu po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec ne bo strinjal z odločitvijo, se bo lahko v 15. dneh po prejemu odločbe pritožil. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Občine Kidričevo ob uradnih urah ali na naslednji telefonski številki: 02/ 799 06 10. Zvonimir Holc, župan občine Kidričevo 12. Na podlagi 6. člena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 15/98 in 66/00) Občina Kiričevo objavlja JAVNI RAZPIS ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA V POSLOVNO-STANOVANJSKI STAVBI na naslovu Ulica Borisa Kraigherja 25 (pare. št. 1019/6) VELIKOST POSLOVNEGA PROSTORA: 21,38 m2; PREDVIDENA DEJAVNOST: bančništvo, zavarovalništvo, igre na srečo, inženiring, policija, državna uprava, trgovina, pisarniška dejavnost; ČAS ODDAJE V NAJEM: nedoločen čas; VIŠINA NAJEMNINE: 6,1 EUR/m2; OSTALI POGOJI: najemniki poslovnega prostora plačajo poleg najemnine še vse stroške v zvezi z uporabo poslovnega prostora; PRILOŽENE LISTINE: priglasitveni list za s. p. ali izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo za najem najpozneje do 28. oktobra 2005 na naslov OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom »ne odpiraj - razpis za poslovni prostor«. Najemnika bo izbral Odbor za gospodarjenje z občinskim stvarnim premoženjem Občine Kidričevo, ki bo pri izboru upošteval naslednja prednostna merila: ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, opravljanje redne dejavnosti kot edine dejavnosti, odstotek vlaganja v obnovo, čas stalnega bivališča v občini Kidričevo, čas dela na območju občine Kidričevo, število zaposlenih. Če se na javni razpis prijavi več prosilcev, ki v enaki meri izpolnjujejo pogoje, se med interesenti opravi dražba. Poslovni prostor se odda tistemu, ki ponudi višjo najemnino. OBČINSKA UPRAVA Občine Kidričevo 13. Občina Kidričevo na podlagi 16. člena Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranja kmetijstva v Občini Kidričevo ( Uradni list RS, št. 1 1/04) razpisuje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE JAVNEGA NATEČAJA kmetijske strukturne politike v Občini Kidričevo za leto 2005, objavljenega v Uradnih objavah Občine Kidričevo, julij 2005 V točki 3.2. RASTLINSKA PROIZVODNJA se višina namenjenih sredstev spremeni v višino 6.200.000,00 SIT. V točki 3.2. RASTLINSKA PROIZVODNJA se za tretjim stavkom doda nov stavek: Sredstva se nakažejo tudi na podlagi predložitve računa za analizo zemlje s strani fizične osebe za tekoče leto. V točki 3.3. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI se višina namenjenih sredstev spremeni v višino 1.300.000,00 SIT. Datum: 14.09.2005 Številka: 015--03-25/03-2 Zvonimir HOLC, župan Občine Kidričevo Začetek šolskega leta v Vrtcu Kidričevo Temeljna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete družine in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. V našem vrtcu nudimo otrokom celodnevni program - devet ur, naš poslovalni čas pa je od 5.30 do 16. ure. Vsebina, metode in oblike dela so naravnane na spodbujanje različnih aktivnosti pri otrocih, v zadovoljevanje želja in nagnjenj otrok. Novost v letošnjem letu je predvsem v oddelkih od petega leta dalje, kjer bomo vsem otrokom nudili interesne dejavnosti - dodatne programe, in to: plesno dejavnost s folkloro, tuji jezik -nemščino in pevski zbor - brezplačno - in s tem hkrati obogatili naš vzgojni program. To bodo opravljale naše delavke, ki so za to usposobljene. S sproščeno igrivostjo in vedrim vzdušjem ustvarjamo vrtec, v katerem se otroci dobro počutijo in ga imajo radi. Delujemo kot sodoben vrtec, ki je usmerjen k otroku, k staršem in v okolje z raznovrstno, vsebinsko bogato ponudbo z upoštevanjem kurikula za vrtce. Temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju nam omogočajo, da načrtujemo dejavnosti z raznovrstnimi vsebinami in temu primernimi metodami in oblikami skladno s starostjo in sposobnostjo posameznika ter s skupino otrok kot celoto in njihovimi sposobnostmi dosegamo cilje kurikula za vrtce. Ob uresničevanju načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki je zagotavljanje enakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega otroka ob upoštevanju individualnih razlik v razvoju in učenju. V letošnjem letu bomo nadaljevali projekte: - Zdrav vrtec, kjer skrbimo za zdrav način življenja. K temu spadajo: zdrav način prehranjevanja, preventivna nega zob in čimveč gibanja, in to predvsem na prostem. - Sem spada kot podprojekt mednarodni projekt FIT-Slo, Svet gibanja, svet veselja, kjer otrokom na svojstven in igriv način poskušamo približati različne vrste gibanj. V ta projekt so vključeni vsi otroci od enega leta do vstopa v šolo. - Projekt Zlati sonček za otroke od petega leta dalje, ki se potem nadaljuje še v osnovni šoli. V sklopu dejavnosti Zlatega sončka bomo izpeljali plavalni tečaj. Letos se bomo vključili še v program Hura prosti čas!, ki ga ponuja Zavod za šport Slovenije, v okviru katerega bomo izpeljali zimovanje. Že 2 leti smo aktivno sodelovali z Ustanovo - Fundacija za pomoč otrokom, tako da smo zbirali star papir, katerega izkupiček je bil dan za pomoč otrokom naših slovenskih družin. Bili smo zelo uspešni, saj smo bili celo 3. v Sloveniji po količini zbranega papirja med vsemi sodelujočimi. To nas je spodbudilo, da smo se v letošnjem letu vključili v projekt UNICEF-a Punčka iz cunj, s katerim želimo otroke naučiti sprejemati različnost, navajati strpnosti, medsebojne pomoči in solidarnosti. Tako bomo uresničevali načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo multikulturaliz-ma. Punčke, ki jih bomo izdelali skupaj z otroki in starši, bomo podarili UNICEF-u, ti jih bodo prodali in z izkupičkom pomagali otrokom iz ogroženih delov sveta in jim s tem zagotovili cepljenje proti 6 nalezljivim otroškimi boleznimi (1 punčka - cepivo za enega otroka) S starši si želimo dobrega sodelovanja, kot smo ga imeli do sedaj, in da se čimveč vključujejo pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu, seveda z upoštevanjem strokovne avtonomnosti vrtca. Starši, vrata vrtca so vam odprta - pridite, pogovarjajte in igrajte se z nami, kajti delo in učenje vaših otrok j e igra. Z igro in ob igri otrok osebnostno, intelektualno in telesno raste in se razvija. »Otrok se ne more učiti iz naših izkušenj, učiti se mora iz svojih. Doživeti mora svoje uspehe in delati svoje napake!« (T. Kahn). Otrok prvič zapusti družinsko zavetje, ko vstopi v vrtec. Kakšen je ta korak, je odvisno od Vas in nas. Otrok se v vrtcu sreča z drugačnim okoljem, drugimi ljudmi in zahtevami. Mnogokrat je zato zbegan, negotov in žalosten. Prav v teh trenutkih smo mu dolžni biti v oporo, ga razumeti in mu ohranjati občutek varnosti in sprejetosti. Le tako se bo vaš otrok v vrtcu dobro počutil. Šolsko leto 2005/2006 smo začeli v Vrtcu Kidričevo z enoto v Cirkovcah z enajstimi oddelki, ki so polno zasedeni. V Kidričevem imamo 8 oddelkov(3 jaslične in 5 vrteških), v Cirkovcah pa 3 oddelke (1 jaslični in 2 vrteška). Nekaj otrok nam je ostalo zunaj, tisti pa, ki so potrebovali izmenski vrtec, so si poiskali vrtec, ki jim je to lahko ponudil. Mi jim zaradi prostorske stiske tega ne moremo nuditi. Upam, da bomo kmalu začeli z izgradnjo novega - sodobnega in otrokom prijaznega vrtca na lokaciji ob sedanjem vrtcu, kjer bomo pridobili več prostorov in hkrati zadovoljili povpraševanju in potrebam po vzgoji in varstvu predšolskega otroka v Kidričevem. Pravica pravic je pravica živeti, biti otrok, za srečo rojen, ata in mamo ob sebi imeti in jima padati veselo v objem. Biti duša v svetu brez duše, majhna svetloba sredi teme ali vsaj kaplja v obdobju suše, ne biti nihče, a otrok, kije vse! (Tone Pavček) Ravnateljica Neža Šešo Veselje ob vstopu v šolo Z novim šolskim letom stopamo novim ciljem naproti. Kot je to že običajno, je za nekatere otroke pričetek šolskega leta še poseben dogodek, saj kot prvošolci vstopajo v hram učenosti prvič, z različnimi občutki, pričakovanji in željami. Ponosni prvošolci pred svojim »drugim domom V šolskem letu 2005/2006 je naša šola bogatejša za 36 znanja željnih prvošolcev (21 v matični šoli in 15 v podružnici), kar zadostuje za en oddelek v Kidričevem in enega v Lovrencu. Sicer pa je trenutno številčno stanje učencev 378, razdeljenih v 22 oddelkov (311 v Kidričevem in 67 v podružnični šoli Lovrenc). S tem šolskim letom smo dokončno stopili v popolno devetletko, kar pomeni, da izvajamo samo program 9-letne osnovne šole. Še naprej ostajamo mentorska šola in smo nosilci mentorske mreže šol, ki vključuje 20 osnovnih šol. Tem svetujemo in pomagamo pri vključevanju v program devetletke. Alenka Kutnjak Ob sprejemu prvošolcev PLANINSKA SKUPINA OŠ KIDRIČEVO Kdaj gremo spet na naslednji izlet? To je vprašanje, ki ga vedno znova postavljajo učenci, planinci, vključeni v našo planinsko skupino. Deluje že vrsto let, pod okriljem Planinskega društva (PD) Ptuj, ki je tudi organizator in izvajalec pohodov, hkrati pa nam nudi usposobljene planinske vodnike, kadar sami izberemo želeni cilj. V planinsko skupino so vključeni učenci od 3. do 9. razreda, če pa starši izrazijo željo, se nam lahko pridružijo tudi mlajši učenci. Cilji pohodov so izbrani primerno otrokom in njihovi vzdržljivosti, sicer pa se lahko pohvalimo tudi že z višino do 2000 metrov. Izleti so občasno tudi dvodnevni z bivanjem v planinskih kočah, kar ima še poseben čar; žal pa so ti tudi finančno zahtevnejši in zato manj obiskani. Pohodi so prava sprostitev po naporih šolskega dela, zato smo zmeraj veseli, ko nas PD Ptuj povabi na izlet. To se zgodi vsak mesec od septembra do junija, občasno tudi dvakrat v mesecu. Lahko se nam pridružite tudi ostali, informacije o izletih lahko dobite pri Alenki Kutnjak in Matej ki Pi-šek, mentoricah planinske skupine OŠ Kidričevo in podružnične šole Lovrenc na Dr. polju. Alenka Kutnjak, mentorica planinske skupine Unescov tabor v Piranu Naša šola OŠ Cirkovce je že nekaj let včlanjena v mrežo Unesco šol. Skozi celo šolsko leto pod vodstvom mentoric Tatjane Novak in Lilijane Brglez potekajo aktivnosti na tem področju. V začetku julija sva se Lara Brglez in Maja Jurtela udeležili Unesco tabora v Piranu. Sodelovalo je več kot 80 učencev osnovnih in srednjih šol iz Slovenije in Italije. Tabor je potekal pod geslom Dediščina v rokah mladih -Mladi posvojijo spomenik. Šole so si izbrale različne spo- menike iz njihove kulturne in naravne dediščine, ki so nam jih tudi predstavili. Mi smo posvojili folkloro in ploharijo v Cirkovcah. Osrednja aktivnost tabora pa je bila snemanje treh kratkih filmov, katerih scenarije smo napisali sami. Filmi so se nam zelo posrečili. Delo je bilo precej naporno, kljub temu pa smo našli čas za druženje in preživeli tabor poln doživetij. Maja Jurtela Vzgoja in izobraževanje Unesco šola - OŠ Cirkovce OŠ Cirkovce je bila sprejeta v Unesco mrežo šol na osrednji slovesnosti ob dnevu človekovih pravic 10. decembra 2003 v Ljubljani. Šole se združujejo v ASPnet zvezo, da bi si med seboj pomagale in skupaj uresničevale temeljni Unesco ASPnet cilj. ASPnet deluje po vsem svetu in tudi pri nas, center je na sedežu Unesca v Parizu. Temeljni Unesco ASPnet cilj je uveljaviti kulturo miru in nenasilja ter naučiti se skrbeti za ohranitev skupnega doma - planeta Zemlje. Prihodnost bodočih rodov bo skupna, zato se moramo naučiti živeti skupaj, naučiti se deliti med seboj. V okviru Unesco ASPnet mreže se vključujemo v različne akcije in projekte na nacionalnem in mednarodnem nivoju. V šolskem letu 2004/2005 smo nadaljevali projekt Moje pravice in tako obširno obravnavali eno izmed obveznih tem. V projektnih aktivnostih so sodelovali vsi učenci in večina učiteljic in učiteljev. Vsebine so se izvajale tudi v povezavi s šolsko skupnostjo, otroškim parlamentom in Unescovimi projekti. Pomembno vlogo pri povezovanju učencev in posredovanju informacij je imela šolska skupnost, ki je delovala zelo aktivno. Na sestankih so učenci obravnavali tudi pobude, predloge in pripombe. Pripravili so sprejem prvošolcev v šolsko skupnost, jih obdarili s simboličnimi darili, ki so jih izdelali predstavniki šolske skupnosti. Učenci so izvedli ankete o njihovih problemih, rezultate pa predstavili na osrednjem panoju in šolski spletni strani. Učenci so pripravili sprejem za naj starejša krajana, ki sta jim pripovedovala o svoji mladosti in težkem življenju. Zavzeto so ju poslušali in zasuli z vprašanji. Učenci so bili aktivni tudi v šolskem parlamentu. V oddelčnih skupnostih so obravnavali dano problematiko in pripravili pov-■ zetke svojih ugotovitev ter predstavitveni plakat, prosojnice ali igro vlog. Otroški parlament smo izvedli 16. 12.2004. Razvnela se je burna debata. Parlamentarci so še predlagali predstavnike za občinski parlament in oblikovali ključne točke - sklepe. Občinski otroški parlament so sestavljali učenci OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo. Učenci so predstavili sklepe, diskutirali in demokratično izvolili dva predstavnika za medobčinski otroški parlament, iz vsake šole enega. V preteklem šolskem letu pa smo izvedli še druge aktivnosti. Septembra smo se pridružili svetovni akciji ENO tree planting in posadili drevo kot simbol miru. V tednu otroka so učenci v pisanem popoldnevu aktivno sodelovali v različnih delavnicah, novembra smo izvedli akcijsko slikanje posvečeno mednarodnem dnevu strpnosti. Marca so učenci v okviru Pomladnega dne v Evropi zvonili z zvončkom miru. Učenke prostovoljke so vodile ustvarjalne delavnice, na katerih so svoje vrstnike in starše učile ustvarjalnih spretnosti. Sodelovali smo v nacionalnem projektu Mladi posvojijo spomenik. Učenci so z mentorico Liljano Brglez in v sodelovanju z Marijo Jurtela pripravili filmski zapis našega posvojenega spomenika - folklore, ki so ga v okviru nacionalnega projekta vključili na videokaseto posvojenih spomenikov slovenskih Unesco ASPnet šol. Sodelovali smo tudi na 6. nacionalnem srečanju in Unescovem taboru Dediščine v rokah mladih. To je samo nekaj aktivnosti, ki so se izvajale izven pouka. Verjemite, da učencem naše šole tudi po pouku ni dolgčas. Tatjana Novak, koordinatorka Unesco ASPnet dejavnosti v OŠ Cirkovce Kipar v Cirkovcah V ponedeljek je na Šolo prišel kipar Janez Grauf. Iz lesa je začel delati kip. Delal je in delal. Vsak dan smo ga šli gledat, dokler ni bil kip končan. Iz debla je izklesal geometrijska telesa. V petek smo se ob kipu, ki stoji na šolskem dvorišču, fotografirali. y Ajda, Maja, Eva, Nika in Melani 2. razred OŠ Cirkovce Leon Pišek - slovenski slikar avtodidakt Leon Pišek je že zgodaj odkril svoj specifični likovni izraz v smislu formalne sinteze naivnega slikarstva in ekspresionistične oblikovne deformacije. Človeške like, ki so zmeraj prepoznavno kmetsko oblečeni, najpogosteje vključuje v podeželske vedute oziroma krajino, ki jo lahko v večini primerov prepoznamo kot Dravsko dolino, Slovenske gorice ali Haloze. Praviloma tipizirane, rustikalno stilizirane človeške figure so prepoznavne po ž’lutkasti” členjenosti na manjše ploskovne enote, pri čemer imajo lica značilno sploščeno hruškasto obliko, med mandljastima očema pa izstopa izrazit nos, ki se nadaljuje v ločno oblikovani obrvi. Neredko lahko kažejo posamezne figure tudi portretne značilnosti v realističnejši maniri, ki pa likovni celoti posredujejo skorajda fantazmagorično učinkovanje. Občutje nadstvarno-sti hkrati posreduje ekspresiven, ponekod pastelen, drugod žareč kolorit. Leon Pišek je zelo aktiven ne le kot likovni ustvarjalec, marveč tudi na področju samostojnega in skupinskega razstavljanja ter udeleževanja na likovnih kolonijah in simpozijih, tako doma kot tudi na tujem, prejel pa je tudi več nagrad in priznanj. Za razliko od večine lokalno specifičnih likovnikov se Leon Pišek, s prepoznavnim likovnim izrazom, poleg značilnosti pokrajine ali naselij, posveča preprostemu domačemu človeku in tako eden med redkimi ustvarjalci ohranja motiviko kmečkega žanra. Mario Berdič, likovni kritik Avtorjev opis slike: Slika prikazuje kompozicijo treh; očeta, mame in sina za mizo, vse tri skupaj pa pred klasično gričevnato slovensko krajino. V sredini je oče, ki v spominu na pustni torek, ko so bili še vsi trije na pustovanju na Ptuju, želi kaj popiti. Žena naslikana levo mu to želi preprečiti, saj si želi še kakšen telesni užitek preden zadrema v spanec po naporni noči. Sin na desni strani slike se za vse skupaj ne zmeni ter našemljen še vedno raja naokoli. Slika je naslikana v difuzni svetlobi sredinega jutra. Leon Pišek, PO PUSTU ali SVEČNICA, olje, platno, 70x55 cm. Slika je ročno izdelan original v tehniki olje na platnu, opremljena je z okvirjem ter jo je moč kupiti za 250.000 SIT. Kontakt za naročilo: 051 216 371.