Dopisi. Od Savine. 23. aprila. (Dr. Vošnjak, njegovi volilci in Jezuitje.) Vsak poslanec ima dolžnost, želje in koristi svojib volilcev I dobro zastopati in tako govoriti, kakor bi večina njegovih volilcev govorila in to tirjati, kar bi oni na njegovem mestu tirjali. Komaj pa je poslanec nase Savinske doline in Posavja za nove ,,verske" po8taye glasoval in s tem pokazal, da koristi slovenske domovine ne pozna, ako narodno dubovenstvo ,,policijski nadoblasti" izda, je že drugič | mabnil po kat. cerkvi, ko je glasoval tudi za to, da se redovniki družbe Jezusove ali Jezuitje iz našega cesarstva iztirajo, kakor bi bili sami tuji \ in nevarni hudobneži, kteri našej slovenskej do- ; movini škodo delajo. i Poglejmo na dela častitih očetov Jezuitov in volilce dr. Vošnjak-a, ter se vprašajmo: je-li res Vošnjak govoril v smislu večine svojih sloven- j skib volilcev? Odgovor: gotovo da ne, ako naši možje celo nepiistransko stvar prevdariti bočejo. Znano je, da v zgornji Savinski dolini so za dr. Voaujaka glasovali Mozirjani in Rečičani, in o teh vemo, da sami in njih rodbine rade vsako leto večkrat grejo v bližnjo cerkev sv. Frančiška, ter se veselijo lepe božje biše in še posebno krasne mašne obleke, najlepaega keliba in najdražje monatrance blizo in daleč. Znano pa je, da so ta najdražji kinč vseb cerkev v nasej Savinski dolini pripravili Jezuitje, ker so prve misijone v naših krajih ravno pri sv. Francišku imeli, ob kterib se je veliko 1000 ljudi sbajalo, da so potrebnih božjih naukov poslušali. Cesarji, kraljice, knezinje in grofice so iz dornačil)_ krajev, iz Francoskega, Laškega, Polskega in Ceskega dragocenosti semkaj pošiljali, da se je tukaj Bogu dostojna pobožnost obhajala. Ti spominki nekdanje slave svetiača pri sv. Frančišku, čeravno jih je mnogo za Jožefa II. uplenjenib bilo, so še do denešnjega dne slava ljudstvu po Savinski dolini! Al torej ljudstvo odobrava postopanje poslanca, ki naslednike onih velikih dobrotnikov našega kraja preganja? Vpraaajte ljudstvo, in slišali boste: To je grdo, nebvaležno, nesramno! Volili so dr. Voanjaka za poslanca tudi možje od sv. Jurja pri Rifniku razun treb. Tukaj so pred dvema letoma imeli trije slovenski očetje: Stare, Kos in Valjavec misijon, kterega se je na tisoče ljudstva vdeležilo. Resnice sv. vere so se v najlepši slovenščini ljudem razlagale, tisoč in tisoč ljudi je dobilo mir vesti. Vpraaajte jih, ali odobravajo Voanjakovo postopanje, da se izvrstni narodni učitelji iz dežele preženejo? Ne! bodo rekli ¦ poženite rajai Voanjaka iz državnega zbora! — Poglejmo Posavčane, Sevničane in njib soaede, o kterih se po najzanesljivšib virih priča, da so po nepoštenem potu zapeljani vsi glasovali za dr. Vošnjaka, bodo-li ti pritrdili Vosnjaku? Brali smo, da &ta dva čast. Jezuita sveti misijon imela v Sevnici in to v veliko veselje vsem dobrini kristijanom tistega kraja, in da je tamošnja cer kev bila vedno natlačena vernih, med kterimi so brez dvoma bili tudi volilci dra. Vošnjaka in volilni možje. Dajte ljudem, ki so čuli častita oČeta Jezusove družbe predigovati, ki so vidili nju sveto gorečnost za čast Božjo in zveličanje dua, — dajte — pravimo — tem ljudem na glasovanje, ali so za to, da se izvrstni dušni pastirji Jezusove družbe kot hudobneži iz Avstrije pretirajo, kakor hoče Vošnjak z drugimi liberalci v državnem zboru? Ne! poreče ljudstvo, — rajše naj Vošnjak kopita pobere, ker ne braui, marveč še pobija naše p r a v e koristi in s svojim postopanjem škoduje slovenski domovini in katoliaki cerkvi, ker pomaga strahovati ljudstva najboljše prijatelje: narodne dubovnike in mnogo skušene in učene misijonarje, čč. oo. Jezuite! Takošni so torej liberalni poslanci: oni le svoje muhe lovijo, kar je pa ljudstvu na piavo korist, česar si želi in potrebuje, za to jim je deveta briga, ako čutijo, da to Fuksom, Kronavvetterjem in Koppom ni po volji! So mar to zaatopniki lj udstva? Iz Ljutomera. 0 b 5 n i zbor tukajane okrajne založnice bil je dne 26. t. m. ob 3. uri popoldue. Kmalu popoldne je nekoliko deževalo, alj snidlo se je vendar blizo 200 društvenikov, tako da so napolnili dve šolski sobi in se jib je moralo precej zunaj na vhodu stati. Pri seji bila sta: c. kr. komisar g. Kolenc, in c. kr. notar g. Hochtl in sicer slednji, kakor slisim, — kot naprošen poverjenec, ki ima pravilno in postavno postopanje občnega zbora potrditi. Hitro po tretji uri začne predsednik, gosp. Kukovec, zbor, pozdravi društvenike s primernim govorom, razklada navduseno dolžnosti in pravice občnega zbora, vspeh dozdanjega delovanja, potrebo in korisi reorganiziranja društva na podlagi nove društvene postave in prejde poteru na dnevni red, kterega prva točkaje bila računo delovanji društva od njegovega začetka do konca lanskega leta. Razkladanje računa prepusti g. predsednik g. Gomilšek-u, kot tajniku društva. Račun, kterega je ,,Slov. Gosp." razglasil, je bil v vseh stavkib enoglasno sprejet in potrjen. Pioti vserau pričakovanju lepi uspeb druatva osupnil je ves zbor in vsak je ob- čutil dolžno zabvalo proti tistim, kteri so s trudom in velikim požrtvovanjem ne samo mnogokoristno druatvo v djanje spravili, ampak ga tudi brez vsake laatne koristi na vse strani obširno in vspeš-  no vodili. Druga točka bilaje prememba pra-  vil. Ko je g. predsednik temeljito in točno raz-  ložil organizem društva in vsakemu lehko  umevno razjasnil, zakaj da je ena alj druga do- ločba v novih pravilih postavljena, je zopet zbor enoglasno predložena pravila potrdil. Potem so bili voljeni druatveni zastopniki: naeelnik, denarničar, nadglednik in njih namestniki in na zadnje še 15 odboruikov. Imena hočem prihodnjič priobčiti. V najlepaeni redu in s po- polnim zadovoljenjem drtištvenikov bila je konečno  seja sklenjena ob pol sedmih zvečer. Dostaviti  moram še, kar je bilo po vsem pozuati, da se je založnica ljutomerska ta dan močno vživila  ter se postavila na trdne podlage, da bo vsled  novih piavil prihodnjič še zdatniše delovala. Porok  je temu tudi novoizvoljeno zastopuištvo, ktereinu  je sopet načelnik g. Kuko vec. Slavuemu odboru,  posebno pa g. predsedniku Kukovcu, izrekamo naj-  srčnišo zabvalo za njegovo dosedanjo ncutrudljivo, vrlo delovauje! Iz Zreč dne 18 t. m. (Še nekaj o misjonu.) Poročilu o misijonu v Zrečah v štey. 16. ,,Gosp." naj dostavim to, daje misijon, kakor vaaka dobra reč, tudi svojib nasprotnikov imel. Gosp. župnik kot kateket je dve šolski uri, ob katerih zavolj misijonskib opravil ni mogel v šolo priti, goap. učitelju proti temu odstopil, da se dve primerni uri za poduk šolske mladine v cerkvi odločite. Moder g. učitelj je bil s tem zadovoljen, ker aolski poduk a tem ni bil prikrajšan. Alj posluaajte, kaj da je tukajšni šolski ogleda — g. G. W. od sebe dal*. ,,Wird gegen eine Religionsubung mit Schiilern durch Jesuiten unbedingt protestirt, sowie aucb der Besucb der Vortrage in der Kirche den Schlilern verbothen." To se pravi: nProti pobožitim vajam^ učencev po Jezuitib se brezpogojno oporeka. Solskim otrokom se tudi prepoveduje, govore v cerkvi poslušati!" — Res čuden pa resničen ukaz! Stariši so pa vendar otroke v cerkev pošiljali, ker so hoteli, da se dobrote sv. misijona udeležijo. Priali so bili tudi ob času sv. miaijona na praznik ozuanenja Device Marije Konjiaki ,,feuerveristi" prvokrat v paradi v Zreče. Ko ao ljudje slišali niib petje v bližni krčmi in pri odprtem oknu ,,živijo" kričanje, jih je to močno vžalilo, toliko bolj, ker se je govorilo, da jih je Zrečan G. W. bil napotil v Zreče priti. Poslednji dan, ob času žegnovanja miaijonskega križa, se je tudi neki vinjen faran pri cerkvi nespodobno obnašal. Na veliki petek ob 1. uri se jc bolan vlegel, in že o pol 5. uri je umrl! Ravno na osmino sklepa svetega misijona so ga v zemljo zagrnili. Bog mu naj bo usmiljen sodnik! Gospodjo misijonarji so pvi ljudeb v nepo- zabljiTem spominu ostali. Kako se bodo pač 5udili slišati, da ravno zdaj t državnem zboru liberalni poslanci piedlagajo, čč. oo. Jezuite pregnati iz Avstrije! To ia marsikaj druga bode ljudem Tendar oči odprlo in bodo spoznali, da liberalizem nič druga ni, kakor sovraštvo proti krščanstvu in kat. cerkvi! Iz Konjic 28. apr. (Mil. knezoškof LaTantinski) so se v posebnem pismu od dne 15. apr. kat. pol. drustvu t Konjicah za njegOTO pismo udanosti zabvaliti blagovolili. Med di-ugim pisejo : nZ Teseljem izrečem, da me je to pismo sinovske udanosti in krepkega cerkvenega duha jako potolažilo, in gotovo smem zaupati, da bode sl. kat. pol. društvo tudi zauaprej in Tselej v djanji pokazalo, da zvestobadoeerkve ljubezni dodomoTine nikakor ne overa, in da le tisti, kateri iz vsega srca Bogu da, kar je Božjega, bo dal z radodarno Toljo tudi Tselej cesaiju, kar je cesarjeTega."