W
GLASILO
KR.JČAN JKEGADELOVNEGA LJUDSTVA
O delavcih
in delavskih zastopnikih
Prav rudi poudarjajo, da; je človeška družba ipodtobna človeškemu organizmu, v .karterem deluje vsak del samostojno, vendair 'pa pod skupnim (vodstvom in v skupno korist. Ravno pri človeškem organ lamu se poznajo posledice, če so ruši -ta skupnost v ko-rost posameznih dolov. Posledice iso bo-, /P’ krize, katere potrebujejo včasih daljšega ali krajšega zdravljenja, včasih pa težkih operacij.
Ce tiaij predstavlja človeška družba ti ek ako tak organizem in nekako 'tako skupnost, potem je čisto jasno, da je ta skupnost napadena. Zairadi tega ito-iko družabnih bolezni. Siicer se jav-.!a]l<.> raZini zdravniki 'z raznimi recepti. Večina iteh zdravnikov je še starokopitna im se poslužuje starih receptov. Zaradi tega ne prinašajo v človeško družbo zdravja in ozdravljenja, ampak še večjo zmešnjavo.
Eden taktiih receptov jo način, kako hoče 'meščanstvo zajeti delavstvo iin ga ozdraviti raznih »revolucionar n ih« prizadevanj. Po kapitalistični miselnosti pokvarjeni meščani meni, da je namreč rojen voditelj. Naisiproti kaipit ali /.ni II je sicer ponižen isflujga, itoda drugod, če je treba, zlasti v veseli družbi, je tudi radikalen iin v,neto govori o razmih družabnih izpremembah. Seveda tie v javnosti aJi pa da 'bi ga slišal kdo od višjih. Torej tak imeščan zelo rad igra vodile,] j a. Zaito ni čudno, da irastejo pd časa do časa razne nameščenske j11 .delavske organizacije kot gobe ]x> dežju. Če pogledamo bliže v tako »delavsko« organizacijo, posebno v njeno vodstvo, bomo inašli v njej kake (ravnatelje, višje uradnike in slične »delavce«. Le pravih delavcev ne. Ce je že kateri, je le za figuro brez vsakega v.pliva m 'brez vsake besede.
Sicer tudi tako delavsko vodstvo povzroči kaka posvetovanja o delavskih zadevah. Na tuka posvetovanja vabi vse mogoče iljudii, seveda višje. Na lakih posvetovanjih sklepajo resolucije, ki jih priobčijo tudi v časopisju. Toda vse to je malomeščansko. Vse to dokazuje, kako si predstavlja meščain delavsko st rokovno organizacijo. Meni, tla se je pokazal zelo delavskega im radikalnega, če, sestavi mekaj boli j temeljitih resolucij ali člankov. Prepričam je ipa tudi, da bo delavstva brez pomisleku drvelo za njim. Zato govori v stanju takih halucinacij celo o vsem delavsifrvu.
Meščan sploh ne more pojmovati, kaj je delavska strokovna organizacija? Delavska strokovna organizacija £e pomeni ile iborbe za boljši košček 111 ha. Je veliko več. Delavska strok, organizacija se zaveda, da je v kapitalist ičnem gospodarstvu in družabnem redu nemogoče urediti gospodarstvo iin javno življenje tako, da bo v korist posamezniku An skupnosti. Dokler bo \ ladal ta retd, '1m> mogoče priboriti delavstvu le Tiekaj zJboljšainj za njegovo ■nik*^	političnih pravic pa sploh
Zaito smatra ddlovska stmkovna organizacija borbo za boljši gosipodair-I J (Položaj delavstva za postransko na-PSto'. Njena 'glavna naloga je, da vzgoji oel^vstvo v zavedne in samostojno nudeče člane svojega stanu. Delavska strokovna organizacija gre za tem, da odpravi skrbstvo meščanstva nad delavstvom; da izobrazi in izkleše iz delavstva samega delavske voditelje, po katerih naj uravnava delavstvo svoje zadeve vsepovsod.
Zrcalo o položaju slovenskega
delavstva
OUZD izdaja vsako leto ob obračunskem zaključku tudi zanimiv pregled gibanja članstva, zavarovanih plač iitd. Podaitki, zbrani v temi poročilu, kažejo v marsičem zelo značilno gospodarski položaj slovenskega delavca. Od leta 1925, ko urad izdaja statistiko o gibanju članstva, je bilo doseženo najivečje število' zavarovanih članov leta 1930 in 'to 97.688 zavarovancev. To število je v letih krize od 1931 do 1933 stalno padalo in v leitu 1933 padlo na 75.564 zavarovancev. Od leta 1954 dalije počasi zopet raste im jo lani dosegtlo 99.955 zavarovancev, torej san110 za 2.307 več kot letu 1930.
V	desetih letih zavarovanja je tedaj število zaposlenega delavstva, zavarovanega pri OUZD naraslo samo za 2007 ljudi. Filip Uralnik v svojih poročilih, ki jih je izdala Delavska zbornica v Ljubljani, ceini, da dosega petnajsto leto starosti, to je, da stopa na delovni trg v Sloveniji letno 21.000 ljudi. Od .toga jih 12.000 mi ipoitrebnih, oziroma so odveč /a kmečka gospodarstva. V kvalificirane poklice ocenjuje, da jih gre: moških 3800, žensk 1400, skupaj 5200 letno. Zainiimivo bi bilo ugotoviti, kam gre ta prirastek delovne ntoei. Saj vendar vemo, da gre velik del tudi v tovarne in obrt, katerih delavci so zavezani zavarovanju pri OUZD. Nasproti ,naj niž ji cenit vi narasta ljudi, ki gredo v kvalificirane poklice, bi tedaj dobili za 10 let okrog 50.000 novih delovnih moči. In vendar more delavsko zavarovanje zabeležiti za razdobje vseli 10 let prirast saimo 2307 ljudi.
Druga zanimivost v lem poročilu je razvoj povprečnih dnevno zavarovanih mezd. Dudi te se enako /. n a r as toni
članstva dvigajo, ako pada, pa 'znižujejo. Najvišja zavarovana mezda je bila v Jetu 1930, in sicer 26.25 dim, ki je še dalj kot članstvo padala, in sicer do leta 1935 in to na 22.40 din. V zadnjih treh letih se je mailo popravila, toda še vedno mi dosegla višine 26.45 din iz leta 1935, kajii v letu 1939 znaša 25.17 din in je torej še vedno nasproti letu 1930 nižja za 0.68 din.
Da je gospodarski položaj našega delavstva izredno slab, dokaizuje tudi tabela števila zavarovancev in na dan zavarovanih plač v letu 1939.
1.	razred	6.—	7.580
11. raiz red
III. razred
IV. razred V. razred
VI. razred Vil. razred Vili. razred IX. razred X. razred XI. raiz red XII. razred
Delavcev zavarovani IV—IX s povprečno dnevno zavarovano mezdo od 11.60 do 28.80 je 53.795. Računano na 25 delovnih dni zn asa njihov mesečni zaslužek od 375 do 750 din. Vsi ti deflavci so s svojimi zaslužki daleč pod fiziološko eksistenčnim minimumom delavca samca. Minimalni eksistenčni indeks za delavca samca je znašal v povprečju za Joto 1939 815 din. Največji zaslužki v navedenih mezdnih razredih so tedaj za 145 din nižji od minimalnega eksistenčnega minimuma in delavcev s temi zaslužki
Zato so si v svojih namenih in ciljih svobodne delavske strokovne organizacijo in od meščanstva odvisne >de-lavsike« strokovne organizacije popol-noniu nasprotne. Svobodne del. strok, organizacije hočejo imeti gospodarsko in notranjo samostojnega in borbenega delavca. Svobodne strokovne organizacijo hočejo vzgojiti nosilca inovega gospodarskega in družabnega redai. In zato hočejo prekvasiti svoje člane z vsemi tistimi duhovnim vrednotami, katerih mi v sedanjem družabnem (redu: spoštovanje nasproti človeku in odgovornost za njegovo usodo. Priznanje in varstvo neizpodbitnih naravnih in nravnih pravic človeka — pravico do dostojnega življenja in do vseh tistih sredstev, (ki pomenijo popolno izgraditev človeka: izobrazba itd.
Odgovornost za usodo družinske, narodne in državne skupnosti. Pripravljenost, da se .posameznik podvrže vodstvu za skupnost in da tudi z veseljem prevzame žntve za to skupnost.
Zato je tudi ustroj svobodnih delavskih strokovnih organizacij lako izveden, da moro vedno priti do izraza volja članov.
Nasprotno »delavske« strokovne organizacije, ki .so jih vzeli v zakup eksponenti meščanstva. Meščanstvo priznava kapitalistični družabni in gospodarski red Zaradi tega ga hoče tudi ohraniti. V svuiho itega se poslužuje vseh sredslev, da ga uspešno brani
pred napadi listih, ki so žrtve lega reda. Hoče ga prikazati kot edino pameten in za srečo človeštva Možen red. Poleg moči, ki izvira iz vladanja, hoče vpreči v njegovo obrambo tudi delavstvo, ki je najbolj izkoriščamo.
Zato ustanavlja meščanstvo na umeten način »delavske« .strokovne organizacije; na 'umeten način spravlja v vodstvo svoje eksponente, ustroj takih organizacij je pa talko izumetničen in tako sestavljen, da daje vso oblast Vodslvu, nasproti kateremu je članstvo brez moči.
Delavstvo se mora dobro zavedati, kaj pomenijo vabljivi glasovi, ki prihajajo iz itakih vrst v obliki rohnenja proti kapitalizmu, za svobodo delavstva, za demokracijo in .jiodobno. Vse to je umetna megla, ki naj prikrije delavstvu prave in resnične cilje takih »delavskih voditeljev«.
K sreči ne gre delavstvo za lakirni »delavskimi« voditelji. Sicer delajo videz, da so zelo močni. Toda močni so le toliko časa, dokler jih drže pod pazduho njihovi zaščitniki.. Kakor hitro bi minila ta opora, bi se njihova moč sesula kol zgradba, iki je brez temelja. Stavba njihova pa je brez temelja. Zlasti tisti delavci, fci se Obirajo okoli takih voditeljev, so ali prisilje-ni ali pa iz špekulacije, da bodo deležni le ali one ugodnosti. Torej ne prav priporočljivi značaji. Kolikor je pa poštenih delavcev, so padli med
je 14.461. Kaj pa ostali desettisoči, katerih zaslužki so še mnogo nižji?
Pa še lo je treba dodati: med lemi delavci, posebno v VIII. in IX. razredu je mnogo poročenih. Le kako maj le družine žive? Kolikor moremo soditi, je teh .največ v tekstilni industriji, kjer delata mož iin žena. Le na ita način je namreč mogoče, da se družine vizdrže. Samo 15% zavarovanih delavcev ima tedaj zaslužek za silo, ako smemo imenovati zaslužek za delavsko družimo 34 din na dan za primeren zaslužek. Mislim pa, da tega v nobenem primeru ne moremo.
Tret io ir/redno karakteristično slilko
manjša., t udi to dejstvo povsem jasno dokazuje, da iso delavske mezde še vedno nižje kot one iz leta 1930, katerih še dolgo ne bomo dosegli.
Kdor zna brati slična poročila, mu je takoj jasno, da delavstvo gospodarsko nazaduje in da je tudi v tem precejšen del težav, s katerimi se vsak dan baivimo. Ako namreč ni kupne moči širokih konsunienlov, kalere tvorijo v veliki večini ravno delavci, tudi ne more biti pravega gospodarskega napredka.	(Po »Sloveniji«)
tako družbo pomotoma in se je čim prej otresejo.
Ker je tak položaj, je dolžnost vseh tistih, ki nosijo v sdbi ponos in smisel za svoj delavski .stan ter se tudi zavedajo pomena tega stan.u, da z vsemi močmi širijo ideje svobodne strokovne organizacije. Ljudi morajo prepričati, da so v resnici izdajalci lastnih koristi in .koristi celotnega stanu, ako stoje izven svobodne strokovne organizacije. Zaveden, žrtev i;n Iki ja sposoben delavec more namreč priti le iz svobodnih delavskih strokovnih Organizacij.
Razmere in časi .so taki, da bodo vedno več zahtevali od delavstva. Kos bo lem zahtevam 'le zavedno delavstvo. Zalo delavstva ne smejo motiti razne, prav na prebrisan način od kapitalizma razširjane krilatice, češ strokovne organizacije so sedaj nepotrebne. Ravno nasprotno je res. Če so bile kedaj potrebne, so danes brezpogojno potrebne. Saj so od sedanjih razmer prizadeti tudii kapitalisti. Pa vendar se udejstvujejo vsepovsod organizirano. Še celo posameznim tovarnam diktira njihova organizacija, če, kedaj in koliko sinejo zvišati delavske plače. Ce je organizacija koristna za kapitaliste, tem bolj je za delavstvo.
Delavstvo se mora zavedali, da brez svobodne delavske strokovne organizacije ni delavske strokovne izobrazbe, ni delavske zavesti, pa tudi ne delavskih voditeljev.
(Stroko D na poročila
Tekstilno delavstvo v boju za svoj obstanek
{
Seja Strokovne zveze tekstilnega delavstva v Kranju
V	nedeljo 8. septembra so je vršila v Kranju iseja strokovne izveze 'tekstilnega delavstva, katere so se poleg ožjega odbora udeležili tudi zaupniki iz posameznih tekstilnih tovarn v Kranj n. Sejo je vodil predsednik tovariš Škofič Ciril iz Jairš. Posamezni zastopniki iz tovarn Jugobrune, Jugočeške, In taksa, škofjeloško predilnice, iz Jarš in Vira iso jx)dali poročila o položaju delavstva, delovnega časa in o pomanjkanju surovin.
Tov. Zorman je ipodail poročilo o delni imedstrokovnoga odlbora, v katereim so združen e krajevne strokovne organizacije. Medstrolkovini odbor je poslal vsem merodajnim čimiteljem, kakor kraljevski banski upravi (Inšpekciji dela) v Ljubi jami, Delavski zbornici, vsem okoliškim občinskim upravami in okrajnemu glavarstvu' v Kranju vlage za čiim hitrejšo ti>omoč 'tekstilnemu delavstvu. Tudi se je vršila v Krainju v občinski posvetovalnici anketa zastop-nilkov iz posameznih okoliških občim in krajevnih organizacij, na kateri se je 'razpravljalo o položaju tekstilnega delavstva'.
Kot izastapnik centrale je podal poročilo tov. Pestotnik o akciji strokovnih organizacij, ki gre iza temi, kako tekstilnemu delavstvu muditi čim hitrejšo pomoč. Na pobudo krajevnih organizacij v Mariboru in Kranju je JSZ takoj iskala stike z drugimi centralnimi strokovnimi organizacijami v Ljuibljani. Vršili so -se razgovori, na kateri h so se obravnavala vprašanja pomainjikainja surovin, zaradi odpustov in skrajšanja delovnega časa, o delavskih podporah, kakor tudi o povišanju dragimjiskih doklad.
Pretekli teden se je vršila rna banski upravi konferenca iz zvezo tekstil-nih delodajalcev. Tekstilni delodajalci so predloge delavske delegacije v načelu sprejeli, vendar se bo podrobni«. <> in ji!:	razprav,1 jaki	priVo-lnji
konferenci, kor se moraijo o predlogi h preje zaslišati elani organizacije. Na pobudo strokovnih organizacij se bo vršila tudi konferenca, na kateri se bo obravnavalo samo vprašanje, ki se nanaša na dajatve delavcem iz naslova OUZD in Javne borze dela. Prvi kor alki so narejeni. Potrebno je, da delavstvo od svoje strani podpre za-početo akcijo strokovnih organizacij s tem, da pristopi ponovno v strokovno borbo za izboljšanje svojega težkega položaja.
Nadalje je poiročal še strokovni tajnik tovariš' Rozman Jožko, da je sklep centrale JSZ, da se bodo seje Strokovne zveze tekstilnega delavstva zaradi izredno težkega položaja vršile v središčih tekstilne industrije. Taiko bodo imed delavstvom in centralo^ JSZ čim boljši stiki, kar je v teh časih nujno potrebno. Ni zadosti, da je delavstvo samo organizirano, ampak mora potom svojih organizacij samo tudi aktivno sodelovati. To delajo kovinarji im rudarji po svojih strokovnih zvezali. Nujno je. da delavstvo samo zna preračunali, koliko njihova delovna sila ustvarja in koliko dobi za to plače.
Po poročilih so posamezni tovariši razpravljali o itežikočali med tekstilnim delavstvom, posebno kar se tiče organiziranja. Po daljši debati se sklone, da se posamezni tovariši prihodnjo nedeljo zapet sestanejo k razgovorom, pri katerih si bodo določili za vsakega tovariša delo v posameznih tovarnah. S tem je položen nov temelj organizaciji dela v Kranju. Tovariši za uspešno delo je miuj.no, da vsak izvrši dano nalogo!
Zastopniki strokovnih organizacij^
informirajo predstavnike kranjskih
občin o težkem položaju tekstilnega
delavstva
Kranj, 3. septembra 1940.
Na iniciativo isvobodnih delavskih strokovnih organizacij se je v ponedeljek dne 2. septembra vršila v Krai-nju v mestni posvetovalnici gospodarska anketa zaradi položaja delavstva tekstilne industrije. Na anketi so bile zastopano vse občine kranjskega sreza. Delavstvo je bilo zastopano po predstavnikih strokovnih organizacij, katere so se v Kranju združile v Med-st roko vini odbor, da itako kolikor mogočo enotno delajo ina rešitvi in iz-
boljšanju toga težkega vprašanja. Predsednik Medstrokovnega odbora tov. Zorman je v daljšem referatu obrazložil (položaj tekstilnega delavstva.
V	svojem referatu jo predvsem poudarjal, kako vdikoga gospodarskega pomena je industrija ne samo za delavstvo, marveč tudi iza ostale sloje prebivalstva. Tako je navajal, da 4.600 delavcev, kolikor jih je trenutno zaposlenih v tekstilni industriji, zasluži letno nad 40 milijonov dinarjev. la znesek delavci takoj potrošijo za svoje življenjske potrebščine, kar je gotovo znak, da živi od toga velik del tudi obrtnega in ostalega prebivalstva. V kolikor bodo ti dohodki delavcem usahnili, v toliko bo tudi manj izdatkov, is čemer bo seveda tudi prizadeta obrt. Njegovo res izčrpno podano, poročilo o položaju delavstva tekstilne industrije so navzoči z velikim razumevanjem vzeli na znam j e.
Od strani zastopnikov občin jo v glavnem govoril senator g. Brodar. Poročal je o načinu prehrano Slovenijo im kako naj bi se odpomoglo brez-
Težak položaj mestnega
Mestni delavci v Ljubljani so poslali županu vlogo z zahtevami za ■zboljšanje svojega položaja. V vlogi navajajo imed drugim:
1. Da se jo v zadnjih 10 letih, leto iza letom poslabševala delovno razmerje delavcem mestnih podjetij.
2. Da se je na prošnje ali vloge organizacijam, zaupnikom kakor tudi posameznikom le redko kdaj odgovarjalo, ne pismeno niti ustmeno.
3. Mestno delavstvo nima nobenega enotnega službenega reda, ne pragmatike, tudi mirna kolektivne pogodbe, kalkor jiih ima delavstvo v zasebnih podjetjih. Delavstvo se ne more zakonito sklicevati, kaj imi pripada v teku let v službi, kalkor: kakšna plača pritiče delavcu po petih ali desetih letih službe. Avtomatično napredovanje .se no izvaja, kdo lahko postane stalen, kdo lahko pride v stalni kader mestnega delavstva. Kdo sme praznovati praznike, kateri so plačani itd. Sicer pojasnjujejo- vse to razne Okrožnice, ki so izdajajo od slučaja do slu-čaja, a teh jo toliiko in iso tako raizlic-ne, da je objektivni pregled nemogoč, posebno še zato, ker večina teh ne pride v roke delavskim zastopnikom.
4. V vseli mestnih podjetjih se je skozi desetletja vpisovalo ina plačilnih kuvertah vso dohodke im odtegljaje, tako da je imel delavec natančen pregled, kaj se mu odteguje im zakaj. To vpisovanje je pri nekaterih podjetjih odpadlo. Od leta 1024. dalje do zadnjih let je dobivalo delavstvo plačo vsak toden v petek, to pa zaradi tega, da je delavčeva žena lahko v soboto kupila živež na trgu. Iz katerih razlogov se je ta dobrina pri nekaterih mestnih edinicah ulkinila, nam ni znano. Pri nekaterih mestnih podjetjih se je uvedlo namesto petka sobotni plačilni dan in to popoldne, ko je trg za nakup zaprt.
V	poslabševali ju delavskih pravic pa so šli šo dalje. Pred letom se je uvedlo namesto tedenskega, štirinajstdnevno izplačevanje, te dni ko-'nec junija pa smo morali podpisati okrožnico, s katero nas mestno poglavarstvo Obvešča, da se uvede mesečno izplačevanje. Kdor je gospodaril kdaj s 1000 din mesečno, temu bo dobro znamo, kaj je boljše, ali vsak teden 250 din ali samo enkrat na mesec 1000 din. Mesečno izplačevanje se' je uvedlo, čeprav se je iz najkompetent-.nojšega mesta obljubilo delavskim zastopnikom, da se mesečno izplačevanje no bo vpeljalo.
5. Vsa zasebna podjetja, kakor itudi nekatere občine so regulirale svojim delavcem njihove prejemke navzgor, dooim se v naši občini na tozadevne prošnje niti ne odgovarja. Pred tremi leti so se nam reduciralo urne mezdo navzdol z motivacijlo, da je najprej treba rešiti mestne finance. Obljubilo so nam je tedaj iz najvišjega mesta, da bo ta žrtov trajala samo eno leto. Ker so od tedaj že pretekla tri leta in na obljube še čakamo, mislimo, da je prišel čas, da se nam morajo izboljšati plače vsaj v toliko, da mei bomb' prisiljeni beračiti v prostem času.
posel,nomu tekstilnemu delavstvu. Predlagal jo, da bi so morda to izvršilo z javnimi doli. Delavska delegacija pa je bila mnenja, da ta način rešitve no bo učinkovit, ker jo v tej panogi industrijo zaposlenil največ žensk, katerih so ne da zaposliti pri javnih delih.
Po daljši debati je anketa sprejela resolucijo, ki jo bila t|>osla,na odločujočim čini tel jem. Ta resol ucija se glasi:
1. Vlada naj takoj izda z zakonsko močjo odredlx> o podpori brezposelnemu delavstvu.	•
2. Vlada naj takoj izda poseben odlok z zakonsko močjo, da se prepreči eventualna selitev industrije ma jug.
3. Oblast naj skuša takoj omejiti zaposlitev tistih tujcev, ki niso nujno potrebni in ina/ se zaposlijo v prvi vrsti naši ljudje.
4. Izda naj so uredba z zakonsko močjo o zaščiti tistih delavcev, ki so brezposelni in jim zaradi tega grozi preselitev zaradi zaostanka najemnino.
5. Nujno so zahteva, da se uredil vprašanje prehrane prebivalstva za vso Slovenijo.
Ob tej priliki so tako zastopniki občim kot strokovnih organizacij izrazili željo, da bi se .slične ankete večkrat sklicale, kjer bi predstavniki delavstva in Občin izmenjali misli, kar bi (gotovo bilo v korist splošnemu napredku našega kraja.
ljubljanskega delavstva
Na zgoraj navedene ugotovitve je sprejel akcijski odlw>r resolucijo:
1. Da mestno poglavarstvo na prošnje odgovarja v predpisanem roku.
2. Da se .sporazumno z delavskimi zastopniki izda za vsa mestna plodjetja službeni red.
5. Izda naj se ukaz vsem šefom mestnih edinic, da se zopet izplačujejo mezde tedensko in to v petek, na plačilnih kuvertah pa se maj navedejo vsi dohodki im odtegljaji.
4.	Vsem mestnim delavcem naj se povišajo ume imezdo in sicer v toliko, kot so (poskočile cene življenjskim potrebščinam.
"S. V tplku 14 dni naj se določi iko-miisija, 'katera bo skupno z delavskimi zastopniki razpravljala o zvišanju urne mezde mestnega delavstva. V omenjenem roku naj se tudi določi dan obravnavo delavskih žalitev.
6. Ako do toga rloka ne dobimo po-voljnega odgovora, bomo prisiljeni zaprositi kr. bansko upravo za posredovanje.
7. Ugotavljamo, da. raz,polaga mestno delavstvo sedaj še samo s pičlimi 50% tiste kupne moči, ki jo jo imelo šo leta 1956., predno so se nami plače reducirale, zato je naša akcija popolnoma upravičena.
8. O vsebini te resolucije smo si dovolili obvestiti tudi vse mestne svetovalce, kakor tudi Delavsko zbornico v Ljubljani.
Važno
za porodnice-elanlce OUZD
Porodnice članice OUZD se premalo zavedajo, da obstoja konvencija o zaposlitvi žen pred in po porodu. Clen tretji te konvencije odreja, da mora uživati žena za čas, ko bo doma prhnemo vzdrževanje. Zema^ ima i|>a pravico, da pusti delo, če prinese potrdilo od zdravnika, da bo verjetno rodila v teku šestih tednov.
Ni pa izključeno, da se zdravnik zmoti iin rodi žena prej ali pozneje. Če rodi pozneje, na primer šole čez 7 ali 8 tednov, je izostala od dela po tuji krivdi. Zaradi tega določa konvencija naslednje:
Pogreška zdravnika ali babico pri določevanju dneva poroda ne more uničiti pravico žene, da prejme nadomestilo, katero ji pripada od dneva, ko je zdravnik ugotovil, kedaj bo porod, pa do dineva poiroda.
OUZD v Ljubljani prakticira talko: Za dobo 6 tednov pred .porodom dobiva porodnica predpisano predporodnim), za čas od dneva, ko je zapustila delo, pa do dneva, ko začne teci sest-tedenska predporodna doba, hranari-no po tistem mezdnem razredu, v katerem je bila zavarovana, ko je zapustila delo.	.
Moglo bi se pripetiti, da ibi zdravnik zahteval od take porodnice, da podpiše izjavo, da se odpoveduje lirana-rirni za primer, da bi ne bil porod v dobi 6 tednov. Zaradi tega je dolžnost voditeljev skupin, da opozore porodnice, da ne podpisujejo takih izjav.
Orožne vaje in §219 obrtnega zakona
Sodba
Okrajmo sodišče v Kranjiu jo po sodniku Poljancu F ramen kot sodniku^ v pravni stvari tožeče stranke Potočnika Ernesta, delavca, Mala Ru-pa št. 35, zastopanem po dr. Jožetu Vilfanu, odvetniku v Kranju, zoper toženo stranko Kavko Karola, stavbenika v Ljubljani, Žibertova 17, ki jo zastopa dr. Anton Megušar, odvetnik v Kranju, zaradi 683 din s pripad. odn. po delni priznalni sodbi in delnem plačilu šo zaradi 521 din s prip. ,po ustni sporni razpravi, opravi jeni iz obema strankama, razsodilo:
I.	Zavrne se tožbeni izahteveh, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 521 din s 5% obrestmi od 25. III. 1940 daljo in pravdne stroške, vse v 15 dneh pod izvršbo.
Obrazložitev
Potom, ko je bila na predlog tožnika vsled priznanja toženca izdana delna priznalna sodiba in je tožnik na zadnji razpravi zahteval zaradi svojega sp rečen ja .zaradi bolezni le šo 15 din brez obresti in tozadevni zahtevek skrčil na ta znesek ter je toženec to takoj plačal, je ostal nerešen še tožnikov zahtevek na plačilo mezde za prvi teden tožnikovega sprečenja v pogledu pri tožencu povzročenega vsled državnega vpoklica tožnika in mudenja na vojaških orožnih vajah.
V tem poigledu ni sporno, da je bil tožnik vsled vršenja vojaških orožnih vaj, na katere je bil poklican, sprečen vršiti službo pri tožencu od 3. IX. 1939 do 22. X. 1939 in da bi v prvem tednu tega sprečen ja pri tožencu zaslužil 521 din. Ni tudi sporno, da tožnikovo službeno razmerje pri tožencu ni trajalo še eno leto, pač pa je trajalo službovanje že več kot 14 dni. Bi) je po lastnih trditvah v službi pri tožencu od 2. III. 1939 dalje.
Tožnik temelji svoj zahtevek na § 219 O. z., toženec pa stoji na stališču, da za primer isprečenja radi vojaških orožnih vaj ne velja § 219. O. z. marveč le § 221 O. z. Ni namreč sporno, da jo bil tožnik pomožni delavec v smislu O. z
Odločilo § 219 O. iz. je -posneto iz
določila S 1154 b. o. d. z., ono iz § 221. O. z. pa iz 4. odstavka § 8. zakona o trgovskih pomočnikih. Nap ram § 1154 b o. d. z., je veljalo določilo § 8, 4. odstavek izak. o trg. .pomočnikih kot specialno določilo (lex specialis), ki je urejalo posebej- pravice službojemnika za posebni primer .sprečen ja od dela, t. j. sprečenja vsled vojaških orožnih vaj, katero sprečenje je zakonodajalec zaradi njegove svojstvenosti izvzel iz splošno norme in ,ga posebej uredil.
Za tako sprečenje posebne vrste ne velja splošna norma, marveč oba specialno za tako sprečenje izdana (Klang kom. h § 1154b o. d. z.). Materija o pravicah delojemalca zaradi sprečenja vsled orožnih vaj in dolžnosti delodajalca ob takem .sprečenju je bila torej posebej urejena v 4. odstavku 8. z. o. trg. pom. za to vrsto službo-jemalcev in je prav tako posebej urejena za službo jemalce po O. z. v § 221
O.	z. To določilo ni dopolmnjoče ali razširjaoče ono iz § 219 O. z., marveč specialno napram temu ter .ureja pravice dolžnosti pogodbenikov izčrpno in očividno namenoma ločeno od onih v § 219. O. z.
Potem takem določilo § 219 O. z. iza sprečenje od dela vsled vojaških vožb ne velja, ker obstoji za tako sprečenje posebno določilo § 221 O. z.
To pa n.i sporno in izhaja iz trditev tožnika, da službeno razmerje ni trajalo še loto dni, kar postavlja § ?21.
O.	z. kot pogoj za ohranitev pravico do moke meje prejemkov za časa spreden ja — im to v nasprotju s § 219 O. z. ter stavlja kot pogoj pri drugih sipre-čenjih le predhodno 14 dnevno služr bovan.je —, je tožbeni zahtevek neupravičen.
Tožniku so bili v delni priznalni sodbi že priznani tozadevni pravdni stroški, še nerešeni presežek, 15 din pa lii povzročil nobenih posebnih stroškov.
Sodba
V imenu Njegovega Veličanstva kralja
Okrožno kot prizivno sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom sos. dr. Šenka, v navzočnosti sos. Bar.iče-viča in sos. dr. Grobelnika v pravdi tožnik a: Potočnika Ernesta, delavca, Mala Ruipa 35 po dr. Vilfanu J., odvetniku v Kranju, zoper toženca: Karla Kavko, stavbenika, Ljubljana, Ziber-tova 17, po dr. Megušarju A„ odvet-
Viničarski sklad
niku v Kranju, zaradi 521 din, visled priziva tožnika, zoper sodbo o. s. v Kranju od 29. IV. 1940 P 231/40-6, potem ko sta se stranki odpovedali ustni prizivni razpravi, v nejavni seji razsodilo:
Prizivu se ugodi, pobijana sodba se tako spremeni, da je toženec dolžan plačati dolžniku 521 din s 5% obrestmi od 25. III. 1940 dalje, na pravdnih stroških din 184.50 in na prizivnih stroških din 86.25, vse v 15 dneh pod izvršijo.
Obrazložitev
Pravno stališče prve stopnje glede razlage §§ 219 in 221. ob. zak. ni pravilno. Pod dejanski stan § 219. ob. zak. spada gotovo tudi odsotnost delojemalca vsled orožnih vaj, kajti tudi tako okolnost jo smatrati v tem smislu, da
Škofja Loka
Strokovna zveza oblačilnega delavstva je začela z delom. V inedeljo dne
8.	septembra je bil ob 15. v prostorih krajevne .skupine oblačilnega delavstva 'v Škofji Lolki Občni zbor Strokovne zveze oblačilnega delavstva. Delegat je Oblačilnih sikupin iz Škofje Loke, rržiča in Kranja so orisali položaj Lil izvolili ožji ter širši odiboir, ki bo imel nalogo urediti vse potrebno, da bo delo zveze kar na j uspešnejše. Zastopnik centrale tov. tajinilk Rozman je ipojasnil namen in dialoge strokovnih zvez.
Vir
V	nedelljo 15. septembra ob 8 zjutraj bo članski sestanek naše skupine v običajnih prostorih. Vse članstvo se opozarja, da se sestanka polnoštevilno udeleži. Sestanek je zelo važen zaradi mezdnega gibanja, ki smo ga zaipočeli. Zavedajmo se, da si le potom organizacije delavstvo ziboljša .svoj težki položaj. — Strokovna skupina tekstilnega delavstva na Viru.
Laško
Zalivala. Podpisani Brečko Miha, član skupine rudarjev Huda jama, se strokovni skupini iin tudi JSZ islkreno zahvaljujem za njeno vsestransko podporo v moji dolgotrajni bolezni. Vsakomur ipriijKjraču.in, da kot član plačuje tildi podporni fond. Kolike vrednosti je to, bo vedel vsak ceniti šele takrat, ko pride v stisko, v kakršni sem se in se še nahajam jaz že celili 9 mesecev. Za tsolidno in točno izplačilo se tuka jšnjemu odboru iskreno zahvaljujem in res svobodno delavsko strokovno «r-
S Celjani na izletu
Naši celjski tovariši imajo zelo lepo navado, da vsako leto napravijo skupen izlet v kak oddaljen kraj. Ti njihovi izleti so predvsem družabnega značaja, da nekaj ur preživijo skupaj v prosti naravi iin se tako tovarištvo v njihovih vrstah utrdi tudi v prijetnih veselih uricah. Celo ileto namreč naši tovariši v Celju skoro nedeljo za nedeljo hodijo po deilavskih sestankih skupim JSZ v celjskem okolišu in so redko doma. Vsako sredo v tednu -se zberejo na domači sestanek, \jer razmiotrivajo skupaj pereča strokovna in organizacijska vprašanja. Vsako leto eno nedeljo pa se ziberejo, da skupaj napravijo izlet, ki pa končno, kakor jo pokazal letošnji .izlet, ni le družabnega značaja, ampak v veliki mori tudi poučnega, pni katerem spozinavajo zgodovinsko in naravno lepote naše slovenske domovine.
Na letošnji izlet so Celjani povabili v svojo sredo tudi mene. Ne vem kako so zvedeli, da imam prav v tem času dopust in mi je seveda tako veliko laže, da se jim pridružim. Ker so odhajali iz Celja že ob pol 6 z jutraj, sem moral prditi k njim že v soboto zvečer. Tovoriš Jnrac mi je postregel s prenočiščem > tako simo so dobili ob določeni uri že pred celjskim kolodvorom. \ avtobus mestnega podjetja ®e nas je n<i l>ra !o trideset, no.ka j udeležencev smo še pobrali v bližnji celj-^ki okolici, Celjani sami «o pa sedli na avtobus pred kolodvorom. Prinesli lS ®®bo j veliko slovensko zastavo in rdečo zastavo, vezeno z belim križem 1,1 kladivom našega zinaka.
■'Osta megla je ležala nad pokraji-.Tl<) l>o dolinah im kotlinah ko sino odbrzeli z avtobusom poti spretnim vodstvom g. Avbirehita proti Vojniku in znanim Konjicam v smeri Ptujslke gore. V družbi je pač zelo manjkalo.tovariša Hočevarja; ki je prav pred izletom moral k vojakom in tov. Jura-
je bil le ta zadržan od dela brez svoje krivde iz važnega razloga. Res sicer § 221. ob. zak. izrečno obravnava odsotnost službojemalca zaradi orožnih vaj, vendar gre tu ile za specialen primer, v katerem je službojemalec v službi vsaj 1 leto, dočiim se § 219. ob. zak. zadovoljuje že s skrajšano zaposlitvijo. Res je sicer, da se orožne vaje tičejo tudi državo in vsega naroda in da mora vsakdo temu doprinesti svoje žrtve, ne sledi pa iz tega, da bi to žrtev moral doprinesti ravno socialno šibkejši delavec.
Zaradi tega je bilo prizivu spričo sicer nespornega zneska ugoditi.
Izrek o stroških se opira na §§ 143, 152 opp.
V	Ljubljani, 19. junija 1940.
ganiizacijo, kakor jo JSZ, vsakemu, ki še Jii njen član, toplo priporočam. Tovariši, ne oklevajte, imarvoč korajžno z vso agilnostjo na delo za porast in proč vit JSZ. V slogi je moč in v organizaciji naša oporam podpora in rešitev. Z rudarskim: »Srečno!« Brečko Miha, Trnov hrib, Sv, Jedent, pošta Laško.
Šmartno ob Dreti
Vse člane naše lesne skupine opozarjamo, 'da bo v inedeljo 15. t. m. ob
2.	popoldne v prostorih pri Rojtmu v Šmartnem v Zadrešlki dolini 'članski sestanelk. Člane prosimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže in da ob tej priliki poravnajo tudi zaostalo članarino. Na sestanek ba prišel zastopnik JSZ iz centrale. Poleg članov vabite na sestanek tudi ostale tovariše, ki še niso v .naših vrstah, da ise nam bodo 'pridružili. Ker odhaja zastopnik JSZ ha večerni vlak, bodite točni.
Sorica
V nedeljo 15. t. nn. bo tov. blagajnik v prostorih gostilne Fajfair v Sorici sprejemali članarino, istočasno lbo sprejemal naročila za delavski koledarček za leto 1941. Glede ma to naprošamo tovariše, naj se dotični, ki bodo prišli ta dan v Sorico, oglase v prostorih gostilne Fajfar in urede svoje obveznosti do organizacije.	Blagajnik.
Solčava
V nedeljo 15. septembra bo ob 9 zjutraj članski sestanek naše skupine v gostilni Poličnik, p. d. Kautman. Pridite vsi in točno! S seboj prinesite legitimacije, da poravnate članarino. Na sestanek pride zatsopmik iiz Ljubljane.
ča, ki se je kot celjski poverjenik podružnice Zvezne organizacije tiskarjev moral udeležiti tiskarske proslave v Zagrebu. Toda kljub temu družabnost ni trpel a. Skrbel je za njo tov. Ciril Debeljak, ki nam je na eni strani prav strokovnjaško razlagal pokrajino, po kateri smo vozili, na drugi strani pa skrbet tudi za smeh in kratek čas. Ob osmi uri zjutraj smo imeli že prvo postajo in sicer tik (pod ptnj-sikogorsko cerkvijo. Po kratkem odmoru pri božjepotni cerkvi, katere znamenitosti in lepoto, predvsem iz zgodovinsko istrami, nam je razložil prav strokovnjaško tov. Kusterle, smo odšli ik sv. imaši. V cerikvi smo se pridružili ljudskemu petju in se tudi v tihi molitvi priporočili milostni Materi božji s Ptujske gore. Po sv. maši smo se ponovno zadržali pri zgodovinski cerkvi in z velikim zanimanjem poslušali tov. Kustenla, ki nami je .razlagal 'Zgodovino oltarja, ki stoji zunaj cerkve in tudi sramotilnega stebra, na katerem so nekdaj delali poko rozu svoje grehe privezani grešni-Na tem stebru privezani grešniki so bili izpostavljeni javnemu sramotenju vseh mimoidočih in vsakdo je takega obsojenca tudi lahko svobodno udaril. Steber še danes stoji v naravni velikosti in govori v.sem in vsakomur o preminulih časih. Na Ptujski gori .se vršijo vsako leto med šmarnimi mašami velike pobožnosti,. Romarji pridejo od vseh krajev tudi iz daljne okolice im se priporočajo varstvu Maitero božje. Tudi to nedeljo je bilo polno ljudi, mož in žena, fantov in deklet. Prav to nedeljo si je izbrala tudi ZZD, sl«,'ven.ski del Jugorasa, za svoje lastno romanje, ki pa se je. kakor beremo v časopisih, spremenilo v delavsko agitacijski tabor. Ni nam čas dopuščal, da bi se pomudili pri' nameravam eni taboru, videli smo ,le še nekdanjega funkcionarja v Strokovni zvezi viničarjev JSZ g. Košnika, ki je prav marljivo ustvarjal med romarji
V Službenem listu ljubljanske banske uprave z dne 24. avgusta 1940 je izšel pravilnik o viničarskem skladu.
Višina prispevkov
(Člen 1.)
Prispevek znaša 100 din od pol ha vinograda, ki ga obdeluje viničar. Ta prispevek plača imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda kot to določata §S 39. in 40 viničarskega reda. Prispevek se plača na podlagi odloka okrajnega glavarstva, v čigar območju je vinograd, ki ga obdeluje viničar. Ce je vinograd na ozemlju dveh ali več okrajnih glavarstev, izda odlok tisto okrajno glavarstvo, v čigar območju viničar stalno biva.
Do kedaj se mora plačati prispevek
(Člen 2.)
Imetnik vinograda mora plačati prispevek redoma najkasneje do 31. oktobra vsakega leta.
Okrajno glavarstvo mora zbrati vse potrebne podatke o površini vinogradov, ki jih obdelujejo viničarji, in dostaviti najkasneje do 1. septembra vsakega leta zavezanemu imetniku vinograda plačilni odlok. V odloku mora biti navedena površina vinograda in znesek, ki ga je treba plačati. Če imetnik vinograda me biva na ozemlju naše države, jo dostaviti plačilni odlok njegovemu pooblaščencu oziroma njegovemu pravnemu zastopniku.
Imetnik vinograda je dolžan plačati pavšalni znesek v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga.
Pritožba proti plačilnemu odloku
(Člen 3.)
Pritožba proti plačilnemu odloku je dopustna na kr. bansko upravo po določbah zakona o občnem upravnem postopku. Odlok je dostaviti proti vro-čilnici.
Komu se plača prispevek?
(Člen 4.)
Prispevek so plača tistemu okrajnemu glavarstvu, ki je izstavilo plačilni odlok. Okr. glavarstvo ugotovi, če je vplačani znesek v skladu s plačilnim nalogom, in ga vpiše v kontrolno knjigo ter nato preodkaže viničarskemu skladu.
V primeru neplačila mora okrajno glavarstvo prispevek izterjati.
Dohodki sklada in kje se nalaga
gotovina
(člena 5. in 6.)
Gotovina sklada se nalaga pri Hranilnici dravske banovine. Dohodki sklada pa so: 1. prispevki; 2. morebitni izredni dohodki, n. pr. .podpore dr-
zaniiinanje za tabor. Videli smo še fanta, ki je brez vsakega zanimanja romarjev nesel zeleno zastavo v cerkev, pa jo že zabrnel motor našega avtobusa. Odpel jali smo se proti Ptuju.
Po kratki vožnji smo zopet izpraznili naše vozilo. Postanek v Ptuju je bil predvsem namenjen znamenitostim mesta. Pod vodstvom tov. Kustenla im s pomočjo tov. Mirniku, ki sta mama bila zopet na razpolago s svojim obširnimi znanjem o zgodovinskih v red -nostih Ptuja, ki je pratv za prav sama zgodovina, srno si ogledali prav natančno imuzej in ptujski grad. Kmalu po kosilu smo se že zopet peljali proti Sv. Vidu v Halozah.
Tudi tu nas je zanimala vinorodna okolica s svojimi kilopotci, ki so že pričeli svojo znano pesem. Po cesti smo videli hoditi m ob ro j mladih deklet, ki so »le s trebuhom za kruhom. Kakor v lepi Savinjski dolini hodijo dekleta iz vseh krajev na obiranje hmelja, da zaslužijo kake dinarje, tako hodijo tu prav sedaj h posameznim kmetom, da kepi j e jo in spravljajo krompir. Težak je kruh našega delovnega človeka v teh krajih, ki si le v trudu in znoju služi svoj vsakdanji krulh. Koliko pa je v ietiu mesecev, v katerih ta delovni človek ne zasluži prav ničesar, trpi pomanjkanje in tudi — glad. Mogočen klopotec na vrhu hriba, ki sem ga prav dobro slišal tudi 'v Št. Vid, pa mi je naznanjal, da se tudi viničarjem približuje konec sezone im pričetek trdega življenja.
Poslovili smo se še po kratkem ogledu cerkve sv. Vida in avtobus usmerili proti Rogatcu im Rogaški Slatini. Vesel .sem bil tega dejstva, bom vsaj enkrat v svojem življenju videl tudi kraj, ki jo na videz za marsikoga ne-besa na zemlji, po pripovedovanju tovarišev pa tudi — pekel. Dobrodušni tovariš mi jo pojasnjevali, da je tudi tu veliko življenjsko tragike, katere pa delovni človek me pozna. Na /kratko smo si ogledali površno šliiko naše
zave, banovine, občin; 3. denarne kazni; 4. obresti od naložene gotovine sklada.
Kdo razpolaga s skladom?
(Člen 7.)
Z viničarskim skladom iraizpolaga ban.
Zakaj se sme uporabljati sklad?
(Člen 8.)
Sredstva sklada so smejo uporabljati:
1. Za podpiranje viničarjev in njihovih svojcev v primeru dolgotrajne liolezni, onemoglosti in smrti.
2. V kritje stroškov, združenih z upravljanjem in uporabljanjem tega sklada.
Kdaj stopi pravilnik v veljavo?
(Člen 11.)
Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenem listu« kr. banske upravo dravske banovine. Torej je stopil pravilnik v veljavo in dobil obvezno moč dne 24. avgusta 1940.
Kdo je izvzet od plačila prispevka?
(§ 40. viničarskega reda.)
Od plačila prispevka so izvzeti naslednji imetniki vinogradov:
1. Imetnik, ki je po svojem glavnem poklicu kmet oziroma vinogradnik.
Za kmeta oziroma vinogradnika se smatra, kdor obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine, ali kdor obdeluje zemljo s pomočjo tuje delovne siile, pa je sam ali slo njegovi rodbinski Člani fizično pretežno zaposleni v poljedelskih alli vinogradniških delih.
Za kmeta se štejejo tudi osebe, ki morajo zaradi bolezni, starosti ali drugih neizbežnih razlogov obdelovati zemljo s tujimi močmi, ter nedoletni otroci kmetov in zapuščine za fcmeti.
2. V nobenem primeru se ne šteje za kmeta oseba, ki ima dohodek iz razmerja stalne javne ali zasebne službe ali zaradi njega (upokojenec), če znašajo prejemki iz tega razmerja več kot 18.000 din letno.
Za kmeta se ne štejejo pravne osebe. Vendar pa no plačujejo prispevke za tiste vinograde, ki jih uživajo fizične osebe, če tvori po zakonskih predpisih donos teh vinogradov del plače uživalcev, oziroma ise jim ta donos šteje v plače.
3. Prispevka ne plačujejo tudi cerkvene imovine, če je .donos vinograda določen za vzdrževanje cerkve in za kritje stroškov bogoslužja.
Samostanska imovi.na se ne šteje med cerkveno imOVimo in mora plačevati prispevek. Izjema je seveda tam, kjer je samostan farna cerlkev.
Rogaške Slatine. Tovariš nam je pokazal hotel, v katerem je dnevna najemnina za sobe 200 din, v drugem nadstropju pa po 150 din itd., seveda brez hrane. Razumljivo nam je bilo, da tu zastonj iščemo kakega tovariša z minimalno imezdo. Zato nas obiskovalci in »šetalek niso zanimali. Po posredovanju tovariša smo si z zanimanjem ogledali lle šo vrelce rogaške slatine in se mapiili .sveže vode prav pri izviru. V mraku smo zopet zapustili to znano zdravilišče bogatih in odličnih l judi. Z vozilom smo krenili proti Šmarju pri Jelšah. Kratek postanek smo namenili večer j i. Od tu nam je bil cilij Cellje.
Zadovoljni in veseli nad uspelim izletom smo izpraznili avtobus v Celju. Toplo smo se zahvalili' vodniku avtobusa, prisrčno se .med seboj poslovili z vročo željo, da bi nam nadaljinii svetovni dogodki ne slkaliili prihodnjega izleta v letu 1941. Če še povem, da je vsa vožnja od Celja, preko Konjic, Ptujske gore, Ptuja, Sv. Vida, Rogaško Slatine, Šmarja do Celja veljala za posameznika le 40 din in da smo ]K»]eg tega živeli prav proletarsko s tem, s čemer smo si napolnili svoje »taške«, l>o vsakdo vedel, da je bil izlet zelo poceni, sicer pa po pouku zelo bogat. Ta nedelja bo ostala vsem v lepem spominu, posebno pa tudi meni, ki sem prav ta dan užil nekaj prav veselih uric svojega dopustu. Zaradi pozne uire sem moral prenočiti zapet pri tovarišu Juraču, ki pa me jo že čakal doma. Kake ]>ol ure sva s tov. Jožetom posvetila še kraitkemu pregledu svetovnih dogodkov in naši Jugoslovanski strokovni zvezi. Zjutraj ob zgodnji uri so mo tov. Mirnik, Debeljak iinjurač spremili do kolodvora in Savinjčan me je odpeljal proti Na-zarjem, odtod pa brat preko Gornjega grada in Črnivca do Kamnika, od koder sem jo miaihmiil zopet proti Ljubljani k »gepeljnu« JSZ in k delu za vsakdanji kruh.	S. Žumer.
rOo rt tu ih krajih
('JlazgledL—
Začel se je glavni napad na Anglijo
ob začetku 'tega itedirm Obenem se je začel verjetno ttudi odločilni boj sedanje vojne, ikolilkor ,se tiče evropske-ga bojišču. Mesec dni pred tem so že bili letalski (boji nad Anglijo im nad Nemčijo. V nedeljo so se naipadi meniškega letalstva pomnožili. Glavno mesto London jo iprvič v vojni imelo nepretrgani napad, ki jo itrujal nad 8 tir. Nemški bornimiki so prenašali po 2000 kilogramov razstreliv nad angleško gilavino mesto. Nemci so o tem napadli sporočili naslednje: Angleška obramba je biila prebiita ina južni strani. Bilo jo itežko prebiti obroč obrambe okrog Londona. Angleži so branili svoje glavno mesito z ž.ilavo ogorčenostjo. Ogromna škoda, ki jo bila prizadejana angleškemu glavinomu mestu je morala biti plačana z žrtvami. Toda važno je, da so nemški letalci bombardirali London podnevi.
Nad vso londonsko oblastjo se niso moigli razprostreti nemški napadi, pravi angleško poročilo. Nemci so napadli v dveh sunkih, v prvem je bilo okrog 150 letal, v drugem oikroig 200 letal. Angleško 'poročilo poroča, da so nasprotnikove izgube zelo velike. Obenem poroča tudi o velikih in zelo številnih angleških n upad ih nad 'nemškimi industrijskimi središči An pristanišči. Angleška poročila pravijo, da jo bilo po napadih veliko požarov, poškodovano pa da so bile predvsem privatne stanovanjsko hiše. Prvi dan je bilo 400 mrtvih in 1300 težko ranjenih. Nemški časopisi poročajo, da je nastopilo lepo vreme in da vlada splošno zaupanje, da bo Nemčija obračunala z Anglijo v enem mesecu. Obenem priznavajo, da mudijo Angleži ogorčen odpor.
Kdaj bosta Italija in Japonska posegli z odločilnimi napadi v sedanjo vojno? Italija vodi žo dalje čaisa priprave za napad na Egipt in ostale važno točke za angleško mornarico v Sredozemlju. Vendar so vsi dosedanji napadi bili le pripravljalnega) pomena. Svojčas so napovedovali iliisti, da bo obenem z glavnim ,nemškimi napadom na Anglijo pričel tudi italijanski napad bodisi, mu Gibraltar, na Malto ali na Egipt. Poseg Japonske, iki se pripravlja že vise leto, da prione z osvajanjem ilx>disi Indokiino ali pa 'tujih kolonij v Tibetu oceanu, bo pomenil iraizširjemje vojne v svetovno vojno velikega obsega. Kadar se zgane Japonska bo morala poseči v vojno tudi Amerika. Pred končno odločitvijo bo obenem 'takrat postavljena tudi Rusija..	_
En teden notranjepolitičnega razvoju v Romuniji je pripeljal do tega, da jo miiotral kralj Karol prepustiti swj prestol sinu Mihaelu ter oditi v Švico. Demonstracije, ki so se pričele po visej Romuniji po razsodbi, koliko ozenulja mora Romunija odstopiti Madžarski, -so bilo od dne do dne večje. Nastopali je moralo že vojaštvo. Vlada jo morala odstopili na zahteve od znotraj in od zunaj. Vlado jo sestavil
Delavci in kmetje, zavedajte
se, da je z Vašimi prispevki
in Vašo pomočjo ustanovljena
Delavsko kmečka zadruga v Zagorju
Prodajalne Zaigor je-Čolniče
Vam preskrbijo vise potrebno
in vse Vaše odvisne pridelke
odkupijo po n a j vi« j i ceni.
Delež 20 din — pristopnina 10 din.
Pridobivajte člane!
Ustvarjajte si bodočnost!
general Antonescu, ki je prijatelj Železne garde, organizacije, ki zastopa politiko popolne naslonitve Romunije na politiko osi Rim-Berlin. Novi devetnajstletni kralj Mihael je najprej 'podpisal uikaiz, da ima general Anto-nesou diktatorska pooblastila. Romunija je s tem postala sestaven del nemškega političnega in gospodarskega področja. Vendar položaj v Romuniji še ni razčiščen. Anitonescu želi sestaviti vlado vseh glavnih strank, dočim hoče Želeizna garda imeti popolno večino v vladi. Sodijo pa, da se vprašanje kdo bo zavzel popolno premoč v Romuniji, ne bo razčistilo do konoa, dokler Bolgarija in Madžarska no zasedeta vsega odstopljenega ozemlja. Ni znano kakšno stališče ibo zavzel vod ja naj večje kmečke st ranko Maniu, ki ni zastopnik politike oisišoa.
V Turčiji presojajo romunske dogodke zelo pazljivo. Listi pišejo, da ima general Anitonescu zelo težko nalogo, ako bo res hotel pomiriti duhove po razkosanj u, ki ga je doživela Romunija. Kralj Karol se je moral umakniti, ker je bil na poti, da se izpelje narodno-socialistični režim v Romuniji. Turški listi o vseli dogodkih pišejo zelo obširno ter ine prikrivajo vznemirjenosti Turčije zaradi naraščanja nemškega vpliva v Romuniji. Nemški vpliv sega že po zadnjih dogodkih ina obale Ornega morja.
Italijanske opombe k dogodkom v Romuniji so zanimive in pravijo, da jo razvoj v Romuniji že velikokrat pokazal presenečenja. Zaradi tega je treba na položaj v Romuniji gledati s pridržkom bolj kot v kaki drugi državi. Razvoj v Romuniji pa je velike važnosti za nadaljnje politično stanje na jugovzhodu Evrope.
Ni res, pravi ruska poročevalska agencija, da bi se bila isesitala Stalin in nemški poslanik v Moskvi na važne politične razgovore. Ruski poročevalski urad je obenem objavil, da Stalin že več mesecev ni bil skupaj z nemškimi poslanikom von Schiuilenber-gom.
Amerika in Anglija vedno tesneje sodelujeta. Amerika z vsemi razpoložljivimi sredstvi (podpira Ainigilijo* Te
dni jo sprejela Anglija prve od 50 križark, ki jih je Amerika odstopila Angliji. Anglija pa je odstopita Ameriki nekaj otokov, ki so važni za obrambo Amerike. Amerika se vedno bolj približuje vstopu v vojno. Predvsem se Amerika pripravlja na spopad z Japonsko.
Važni posveti so se začeli tudi med Ameriko in Rusijo. Gotovo so obravnavajo vprašanja, kakšno stališče bi zavzeli ena in druga država, čo bi Japonska še to jesen začela z vojno v Tihem oceanu ali ob Zahodni Indiji.
Maribor
Podpisana so tem poitoim ponovno najislkreneje zahvaljujeva za sprejete čestitko tako godbenemu odseku JSZ, njegovemu predsedniku in kapelniku, kakor tudi vsem ostalim tovarišem in tovarišicam. Rupert in Tončka Lipnik.
Najvišje cene za meso, mast, slanino in moko za dravsko banovino
Dno 7. sptembra 1940 je izšla uredba^ s katero so določene najvišje cene za meso, mast, slanino in moko.
Cene iso naslednje:
1. Goveje meso: a) za meso prve_ vrsto 'Sprednjega dela 10 dim, zadnjega 18 din za 1 kg;
ib) za uneso druge vrste sprednjega dela 13 din, zadnjega 15 din za 1 kg;
c) v mesnicah, v katerih prodajajo meso spodnjega in izaidnjega dela po enalki ceni in je ito v ceniku izrecno /navedeno, stane 1 kg mesa I. vrste največ 17 din, 11. vsrte največ 14 din.
Meso prve vrste je meso od volov in itelic, vise ostalo je meso druge vrste.
Višina priklade se ravna po kakovosti mesa od 5 do 25 odstotkov.
Teletina: a) 1 kg telečjega mesa s hrbta sme stati 18 din, za stegno in pleča 16 din, za vrat in prsa 14 din;
b) v mesarijah, kjer prodajajo telečje meso po enotni ceni in je to označeno v ceniku, isme znašati cena največ 16 din za 1 kg.
Prikladu se ravna po kakovosti mesa in znaša od 10 do 25 odstotkov.
Svinjsko meso, slanina in mast. Cena za svinjsko meso sme za 1 kg znašati največ: a) za hrbet 20 din; za stegno 18 din; c) za pleče, {lam, rebra 16 din; d) za slanino in salo 22 dim; e) za unuisit 24 din.
Piri masti, ki se uvaža v banovino,
no smo znašati razlika med nabavno in prodajmo ceno pri grosisitu več kot 1 din, pri detajlistu pa 2 din.
Navedene cene veljajo za vsa mesta s sedeži okrajnih glavarstev im izpostav, za št. Vid nad Ljubljano, Polje, Ježico, Dobrovo, Vrhniko, Staro Loko, Tržič, Lesce, Koroško Beilo, Jesenice, Dav je-Mojstrano, Kranjsko goro, Bled, Bohinjsko Bisitrico, Brezje, Domžale, Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje, Zidani mosit, Hrastnik, Radeče, Žalec, Teharje, Šoštanj, Vitanje, Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Rakek, Metlika, Planina, Žiiri.
V vseh ostalih krajih banovine se mora meso razun svinjske masti in slanino prodajali za 1 din niže. V Ljubljani so. smejo pa cene za svinjsko meso, slanino in mast zvišati za 1 din piri kg.
Moka: Do določitve maksimalnih cen molke so določajo za miline v dravski 'banovini za prodajo na veliko naslednje cene:
a) za belo moko (zdrob) 7.55 din; b) za krušno im enotno moko 3.90 din; c) za otiobe 2 din za kg.
Te cene veljajo firanko imlin brez vreč.
Torej moka bo v nadrobni prodaji obdržala približno isto cene kot sedaj.
iZapisAL
Milil OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR LETOS POZOR! »Durkopp«, »Triuimpf«,
»Styria«, »Avstrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižjii ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110
JANKO OREŠIČ, knjigoveznica in kar-tonaža, Ljubljana. Izdelovanje različnih velikosti albumov za znamke, vezava knjig, trgovskih zapisnikov itd. Specialna delavnica za izdelovanje kaset za jedilno orodje, etuijev za kelihe, ciborije in monštrance.
Za rudarske 'staroupokojencc
13. avgusta 1940 se je oglasila de-puitacija staroupokojenev, katero je vodil član banskega sveta Križnik, na glavni bratovski skladnici in banovini. G. ban je deputaciji obljubil votirati izredno iz bednostnega fonda 200.000 din kot enkratni prispevek k draginj-ski dokladi tem upokojencem. Glavna bratovska skladnica pa je naknadno votirala 200.00 din. Iz skupne vsoite 400.000 din bodo rudarski staroupoko-jenci, kateri prejemajo doklado iiz Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje, dobili enkratno meseca oktobra 30% povišice kot dragonjsko doklado.
Povišico, katero so prejeli v mesecu juliju, to je 20%, pa je dala sama Glavna bratovska skladnica.
Anketa, ki se je vršila v mesecu juniju pri Delavski zbornici, je imela namen pritegniti tudi industrijo, da prispeva za upokojence. Na žalosit pa se jo industrija temu uprla in ni do sedaj prispevala za svoje onemogle in oslabele delavce prav nič. Samo skilad-nica im banovina jim nudita pomoč, seveda v kolikor je to mogoče storiti. Toliko je vreden upokojen rudar, ki jo ustvarjal dobičke podjetju, da se ga mora podpirati z javnimi dajatva-
Plsmo anonimnemu avtorju
Dragi neznanec!
Pogosto si oni blagovolil že posvetiti v svojem časopisu svojo pažmjo, posebno v zadnjem času si postal neutruden in neprestano opozarjaš na mene, da sem postal žo celo »znani mediicinec«. Danes Ti pišem tole kratko, a iskreno pismo in mislim, da ga ne bo treba pisati nikoli več.
Ker sva že pri »znanem medicincu«, ki jo torej blizu medicini, se ustaviva kar pri njej naprej. Neprestano si me v svojih člankih, ki so me odkrivali v vseli mogočih lučeh, dolžil te ali one hereai je in zablode. Bil .spim že v Tvojem časopisu »modernist«, potem »nemoralen tip«, prepogosto _ »komunist« ali pa vsaj »fi.lokomunist« in, ne spomnim se več, Ikaj vse. Vsega tega m me Ti obdolžil, pa četudi se prav inič ne poznava. Podobni razvadi pravimo tudi sumničenje. In, dovoli, da ugoitof-vimi to, pojave neprestanega sumničenja štejemo v medicini prav taiko v področjo psihopatologije in v kompleks manjvrednosti, kaikor štejemo n. pr. kleptomanijo. Nov sicer je pa Tvoje sumničenje možno podobno v marsikaterem pogledal 'tej zadnji duševni bolezini.
In še nekaj, kar prav tako tam g ir a psihopatologijo. To jo Tvoja anonimnost! Rad bi Ti pa povedal o njej nekaj iz moralnega vidika! Prav za prav bi morala načeti vprašanje časnikarsko morale! Vsekakor je zelo malo moralno anoniimmo človeku, ki se upa čitljivo im razumljivo vsem Slovencem pod svojo članke podpisovati. Im poiglej, dragi moj neznani »prijatelj«, jaz sem se stalno podpisovali, medtem ko si Ti vztrajal doslej dosledno v skrivinostni anoniiimnosti! Ali le je morda strah ali pa celo sram svojih »duševnih produktov« (saj razumskih ;jih v resnici ne imorem imenovati!)'' Pa tudi katoliško prav nič ni Tvoje počenjanje! Aili nisi morda nikoli pomislil, da si mi prepogosto storil veliko krivico? Mordu pa vendar ni zaradi Tvojo »pravovernosti« positala Tvoja vest tako »kosmata«?
Tole sem Ti želel sporočiti! Ker si ostal vse doslej anonimen (in ker vem, da boš ostal tudi v prihodnje!), Ti imornin posilati to pismo tu v »Delavski pravici«, ki Ti je strašen trn v peti. Oprosti, Tvoja preljuba »načelna anonimnost« je kriva, če bodo o tem,
kar bi si morala povedati med seboj, brali 'tudi drugi.
Lepe pozdrave Ti pošiljam, dragi »načelni' neznanec«!
Musek K. Vitko, »znani medicimec«.
Zahteve slovenskega delavstva
Pod tem naslovom je priobčil nedeljski »Slovenec« neke resolucije, ki so bile sprejete na plenarni seji ZZD. Te seje so se udeležili po tem poročilu naslednji delavci: Sejo jo vodil prvi podpredsednik ZZD Jože Langus, ravna-i<*>1j nžiitniin-slkeigft urada y Ljuibljami.
Referate sita imela: Križman Andrej, urednik »Slovenskega delavca« in kaplan v Ljubnem na Gorenjskem, ter Smersu Rudolf, pravni referent OUZD v Ljubljani in bivši poslanec.
Seje iso se udeležili nadalje: senator Brodar Janez, tajnik Kmečke zveze I. Fine, vodja meščanske šole v Slo-vemjgrudcu in bivši narodni poslanec Teuerschuh, odvetnik v Radovljici im bivši narodni poslanec dr. Al. Šmajd,-Jugoras jo zastopal cemitralni tajnik R. Mihiitovac.
.Na tej seji '»slovenskega delavstva« so 'bile sprejete tudi resolucije, ki zahtevajo znižanje cen življenjskih potrebščin; novo minimalno plačo 4 din na uro; zagotovitev dela vsaj po minimalni mezdi, preskrbo industrije s surovinami, preprečitev selitev domače industrijo na jug.
Slučajno so te zahiteve res zahteve slovenskega delavstva, ker so jih svobodne delavske strokovne organizacije že davno in poitiovino postavile.
Vsem skupinam sporočamo, da do 30. septembra gotovo sporoče, koliko komadov delavskega koledarčka hočejo razpečati. Koledarček bo zanimiv in bo vseboval potrebne podatke, ki jih pa mora vsak delavec vedeti in imeti pri rokah. Zuto storite vse, da se naš koledarček v čini večjem številu uveljavi med delavstvom.
Podatke moramo imeti do konca septembra zaradi določitve naklade. Tiste skupine, ki zbirajo inserate, naj jih čim prej pošljejo, gotovo pa do 30. septembra.
l^PRAVICA.
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
mi, industrija pa gleda sestradane ljudi brez srca.	.
Upokojenci so hvaležni upravi Glavno bratovske skladnuce lin g. banu za pomoč. Ponovno pa apelirajo na zastopnike industrije, da jim tudi oni kar privoščijo. Prepričani smo upokojenci, da bi vsa podjetja, rudarska in plavžarska gotovo spravila skupaj vsoto 400.000 din in nam jo dala vsaj za Božič. Videli bomo, koliko je sočutja za nas, ki smo pridno delali po 20 in 30 let za dobičke podjetij.
Upokojenci.
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru prnznika dan prej. ~: Ur'BdniStvo in uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva centa 2*2-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, MikloSičeva 12-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka poSt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna Številka 1 din. Naročnina: xa 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 diu. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. List urejuje in zanj odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja la konzorolj »Delavske pravice, Srečko ?jmer, Ljubljana. Tlaka Zadružna tiskarna r.i.io.1 ▼ Ljubljani, Tyrlava o. 17 (Maki Bleja*)