PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Urodailki la uprovnUkl proatocii mi South Lavadals in. Offlsa of Poblisatloai t667^ftoatb UfnsUk Ato. Bubtcrkption |«.00 Y«orly STEV.—NUMBKR SSI (ki obkrožili kugo italijansko bazo Jalinje angleike cene izkrcale na Kreti UtNlK Z BEGUNCI POTOPLJEN IfENE, 26. nov.—Grške čete, udirajo v vseh kj-ajih nu »to šolgi fronti v Albaniji, so približale Argyrokaatronu, i italijanski baai v južni liji. se glasi danes objav-poročilo- Poveljstvo angleške sile v Atenah nazna-bonbni napad na Durazzo, , pomorsko bazo ob alban-obrežju. Bombe, katero ao Angleži, so poškodovale italijanski parnik. lialjnje angleike čete so se Mj izkrcale na grškem otoku a Nekateri krogi napovedu-pomorsko ofenzivo In moino tui% strategičnih Dodeka-i otokov, ki leže med Grčijo ii jo. v JUFA, PALESTINA, 2«. nov. Urnik Patria, na katerem so uhajalo 1771 židovskih be-m, se je včeraj potopil v žulji iuki kot posledica eksplo-kohko beguncev je izgubi-rijenje, ni znano. ; „ galun. Grčija, 26. nov.—Grški i napadajo Italijane s tako da bo polovica Albanije kidanjih rokah. Grčija vodi crfen-vojno, da požene Mussoli-armade iz Albanije, toovno poveljstvo pravi, da grike in angleške bojne ladje tirale vzhodni konec Svedo-| morja. Egejskassorjo« postalo "grško jezero" in ita-laski Dodekaneški otoki so liirani. Othrida. albansko-jugoslovan-i seja, 25. nov.—Grški težki •vi in angleški letalci aipajo *ie in bombe na bežeče Itali-k, ki so bili včeraj potisnjeni Podffradca. Grški infanteristi kujejo ostanke fašistične lale, ki so se umaknili iz Ko-pred grško okupacijo tega —L Eksplozije bomb se vidijo in ijo na jugoslovanski strani » Ochrida. Italijanske ko-likacij.ske zveze med Pod-kkein in Elbasanijem, me-I v centralnem delu Albani-»bile pretrgane. Italijansko Hj«tvo je vrglo nove čete v fiijo, da ustavi prodiranje lili vojakov. Akne. 25. nov. — Angleški 'i. ki ho bili potisnjeni iz "•P* zadnje poletje, ko je cija kapitulirala pred Nem-prihajajo zdaj na grško »K. ae glasi uradno poročilo. P d*lje pravi, da ao vojaki !» v Grčijo Indija podpira Veliko Britanijo Armada ae bori na afriških frontah* London, nov. — Zaradi o-pozicije, ki se je pojavila med nekaterimi voditelji Indijcev, ne bo povečano število članov ekseku-tivnega sveta lorda Linlithowa, podkralja Indije, je izjavil L. S. Amery, državni tajnik za Indijo, v parlamentu. On je naglasil, da Indija in drugi deli britskega imperija v velikem obsegu podpirajo vojne napore Velike Britanije. Iz Ameryjeve izjave je očitno, da Anglija ne bo Šla preko obljubljenih koncesij, ki jih je naznanila v zadnjem avgustu. Te določajo le večje indijsko predstavništvo v provinčnih vladah, ne pa izpremembe statusa Indije. Vse-indijski kongres, stranka nacionalistov, je zahteval popolno neodvisnost kot ceno za popolno kooperacijo.z Veliko Britanijo v tej vojni. : Amery je govoril o veliki pomoči, ki jo nudita Indija in Burma Angliji kljub političnim diferencam. Indijska armada v mirnem času je štela 15Q,000 mož, v zadnjih mesecih pa je bila povečana na pol milijona mož. Motorne kolone imajo zdaj čez 30,000 vozil in v prihodnjem letu se bo število podvojilo. ' Okrog 60,000 indijskih vojakov se bori na afriških frontah. TI so igrale glavno vlogo v bitkah v Somaliji in pri Gallabatu. Indija prispeva svoj delež tudi v industrijski produkoiji. Nemki diplomat •>. ' . i^f , v —j odpotoval v Berlin Razgovori s turškimi : voditelji Istanbul, Turčija, 25. nov. — Vojaški ataše nemškega poslaništva je sinoči odlete> v Berlin z zaupno poslanico o rezultatu razgovorov med turškimi voditelji in nemškim poslanikom Pa-penom. Turški tisk naglaša, da je razglas Obsednega stanja v nekaterih pokrajinah obrambnega značaja. Turčija je storila ta korak, da se zavaruje pred presenečenjem in možnostjo napada. List Vakit piše: "Potemnevanje mest in oklic obsednega stanja so v nekaterih državah sprejeli kot dokaz, da se Turčija pripravlja na vojno. Vojna nevarnost se še ni pokazala ob naših mejah, toda Turčija mora biti pripravljena na vse. Ofia vidi krivično italijansko agresijo proti Grčiji, svoji sosedi. Nevarnost je, da bo morala Turčija prijeti za orožje, kakor je morala Grčija, da brani svo- akcua proti raketirjeh v unijah adf Ekaekutiva zahteva večjo oblast pogajanja z voditelji cio — New Orleans, I25. nov. — Pričakuje ae. da bo konvencija Ameriške delavske federacije osvojila program glede izločitve raketirjev, ki kontrolirajo nekatere v federaciji včlanjene unije. Resolucijski odbor je sestavil poročilo glede čiščenja, ki bo predloženo konvenciji v odobritev. Detajli poročila Še niso bili objavljeni, znano pa je, da vsebuje med drugim predlog, da eksekutiva ADF dobi večjo oblast glede odstranitve raketirjev in nepoštenih u ni jskih uradnikov. John P. Frey, predsednik de-partmenta kovinarskih unij in tajnik resolucijskega odbora, je dejal, da so člani tega odbora ao-glasno odobrili poročilo. David Dubinsky, predsednik unije International Ladiea G a r m e n t VVorkers, je zahteval, da ekaekutiva dobi oblast direktpega poseganja v notranje zadeve unij in odstavi vse rajcetirje in uradnike, ki zlorabljajo uradne pozicije v osebno korist. Možno je, da bo poročilo izzvalo ostro debato, ko bo predloženo knvencijl. Eden od unijskih voditeljev, ki zahteva drastično čiščenj^, je William L. McFetridge, predsednik unije Building Service Bm-ployes. On je demonstriral sposobnost pri čgčenju raketirjev v voji organizaciji. Prelakava, ka-ero je odredil, je rezultirala v izključenju več unijskih uradnikov v New Yorku. Thurman Arnold, pomožni federalni justični tajnikrii je nakopal jezo voditeljev ADF zaradi prosekucij unij na obtožbo kršenja protitrustnih zakonov. Očitajo mu, da hoče uničiti vse pridobitve, ki so jih unije izvojevale v zadnjih letih. Konvencija še ni podvzela nobenega koraka glede pogajanj z voditelji unij CIO. Willlam Green, predsednik ADFt je dejal, da ni nobenega upanja za mir v vrstah organiziranega dela vfctva, dokler bo John h. Lewia, ki je sicer reaigniral kot pred- Domače Vesti -1 Obiski Chicago. — Joadph in Mary (prej Mary Travnik, članica društva 564 SNPJ) Gdlia, novopo-ročenca iz Detroita, Aich,, sta 23. t. m. obiskala gl. urid SNPJ. , • i ' lz Minnesote Grosby, Minn. — Tu je okrog 30 tujerodcev, med aaterimi je mnogo Slovencev in Hrvatov, ki pohajajo šplo za drMvljanatvo in pred nekaj dnevi ao ti inozemci izvršili uapešen državljanski izpit. " Nov grob v Ogtesbyju Ogleaby, III. — Dne 21. novembra je v državnem iavodu za u-mobolne po večletni bolezni umrla Mary Ve ber, etai;a53 let in rojena v Mirni peči na Dolenjakem. Bila je članica in ustanoviteljica društva 155 SNPJ in zapušča moža (ki je tudi v iavodu za u-mobolne), sina in dve hčeri. Clevelandske vesli - Cleveland. — Dno 21. t. m. je v .bolnišnici umrla Josephine Klinec, roj. Simčič, stars 48 let in doma z Gornjača od Sv. Martina pri Gorici. V Ameriki je bila 27 let in tu zapušča moža, dva ainova, brata in sestro. Bila je članica društva 264 SNPJ. Iz Pennsylvanlje White Valley, Pa.-John Gaz-voda, član društva 2.12 SNPJ, je bil pobit pri delu v jami. Zlomilo mu je kost v rami, a je že dobro okreval. — Antonija Bogataj, tudi članica omenjenega društva, je bila operirana za vnetjem ale-piča in zdravje ae ji vrača. SiV^j0 na ftn*IeSkih je ozemlje. Cuječnost je ™ ladjah. Italijanske bojna^j^ 0kolnostih potrebna Porast ameriške izvozne trgovine *in letalci niso bombardirali. ko so plule po Sredozem-1 morju proti grškim lukam. 25. nov. — Vrhovno *Wvo poroča, da fašistične ,f Albaniji odhajajo na no- Ptticije. ' Sovražnik se je za-1 trudil, da ustavi regularno p* naših čet," pravi poro- P^^veljstvo je priznalo P*1 letalski napad na Tu-■ Ligurijo, toda bombe, ka-f J? vr»fli napadalci, niso po-velike škode. V spopadu J«« nad Malto, angleškim J V .SredoaaMakoai morju, ""Jam uničili šest angleških Mouoiiffa- premier Poročil 25, nov. - Predsed-J^anaha vlade Drag i As CL?' ' poročil z lepoti r^^lsjevu Poročne ce-ao*ae vršil« v nekem aa. I* Belgradu. Cvetko-k 17 w*t in od avoje prve t 1 l'x il pred enim mese- Angleiki delavci zahtevajo višje plače London, 26. nov. Delavci, k! so upoelenl v vojnih induatrijah, zahtevajo-višjs plsAš, Prlčskujs ae, da bo Ernest Bevin, delavski minister, predložil zahteve narodnemu arbitražnemu tribunalu. V vojnih Industrijah je uposlenlh čez tri mjlijone delavcev. Aretacije komunietov v Franciji f Vichy, Francija, 25. nov. — Policija v Bordeauxu je v zadnjih dneh aretirala 146 komuni-stov na obtožbo rszj>ečevanja letakov s prevratno propagando. sodnik CIO, ostal predsednik mogočne rudarske unije UMWA. On je še vedno sila v Kongresu industrijskih organizacij. države stopa jo na stran osi-šča rimberl1n N a c i j i k i tUk gromi Grčiji BOLGARIJA PRED ODLOČITVIJO Berlin, 25. nov. — Vse sosede Nemčije razen Švice so pod direktnim vodstvom nacijev ali povezane i njimi. Ozemlje bivše Cehoslovaške, Poljske, Danske, Holandske, Belgije, Luksembur-ške in Večine Francije je okupirano, po ofmških četah. Mala Slo-vakija je včeraj podpisala dokument in ae a tem pridružila vojaški zvezi Nemčije, Italije ill Japonske. V to zv«zo .sta prej stopili Ogrska in Rumunija. _ Podpis dokumenta je sledil nekaj ur po prlhodiT slovaškega premierja TuK* v Berlin. On in člani njegovega štaba so noalli uniforme Hlinkove garde, V zvezi s podpisom dokumenta so ae vršile velike ceremonije. Več let pred zlomom čehoslovaške republike so Člani Hlinkove garde imeli tesne stike z nacijl. Prvo svarilo Grčiji iz Nemčije je prišlo sinoči v naznanilu, ki gu je objavila napol uradna Meutsche Diplomatlsch - Polltl-sche Korespondence. To pravi, "da je general in grški premier Metaxaa poatal orodje politike Velike Britanije, ki je za razširjenje vojne. Prevzel je zelo nevarno nalogo, ker je jaano, da ee je vaa Evropa poatavila proti Angliji. Metaxaa igra z blaginjo svojega ljudstva in mora biti odgovoren za posledice,H floflja, Rolgarjja, 26. nov. -Tukajšnji nemAki krogi so napovedali, da ae bo Bolgarija kmalu pridružila osišču, kar bo le njej Vkorlat. Zdaj je prilika, da do-bi od Grčije koridor do Kgejake-ga morja. - ^ r Za borbo Bolgarije, ki bi rada ohranila delno neodvisnost, Js vprašanje odnošajev med nacijsko Nemčijo In sovjetsko Rusijo. Značilno dejstvo je, ker Moskva še nI zanikala poročil, ds je aovjetaka vlada poavarlla Bolgarijo pred pridružitvijo k oaišču. Slednja ae bo morala kmalu odločiti glede apojltve z oaiščsm. Možnost Je, da bo odločitev padla, ko bodo bolgarski voditelji povabljsnl v Berlin. Straže v Gibraltar-ju ojačane Bombni napad na Alaktandrijo Algeclraa, Španija, 25. nov.— Straže v Gibraltarju, angleški trdnjavi ob vhodu v Sredozem-ako morje, ao bile ojačene v zadnjih dneh. Vojaške čote tamkaj morajo vedno nositi orožje in plinake maake, Čeprav niao v aktivni alužbi. Prej ao noaile maske samo eno uro v tednu. 'Nove topniške enote so dospele v Gibraltar. Clanl teh enot ao se nastanili v hišah, Iz katerih ao ae civilni prebivalci umaknili, V v aeh atrategičnlh krajih ao bile poatavljene nove protiletal-ake baterije. Velike aktivnoatl se opažajo tudi v luki, v kateri se nahaja več edtaie brltske bojne mornarice. Kairo. Kglpt, 25. nov. — fttlr-je civilisti so bili ubiti, 28 pa Je bilo ranjenih včeraj, ko ao italijanski letalci napadli Aeksan-drijo, egiptsko prlstaniščno mesto, z bombami. Brltsko vrhov-no povejstvo poroča, da so bile italijanske čete potisnjene iz Meteme, mesta ob mej j angle-Ako-eglptakega Sudana. Murray naznanil veliko kampanjo Organiziranje delav-i cev v Fordovih tovarnah Nova tržiaca v Južni Ameriki I » , , ■■ » Chlcsgo, 25. nov. -J- Vojna je .pSneiSa ameriške trgovinske odnošaje v velikem £ prav je Ameriks izgubils tržišča v kontinentalni Evropi zarad^ vojne, je vrednost izvozs ameriš. kega blaga v dobi dvanajstih me-secev, ki se je končslin' udnfin avgustu, znašala 37% več kakor v isti dobi leta 19KllkevC>ntralniinJužni Ameriki kupujejo ^erihVe produkte v mnogo večjem obse*"- Izvoz se je povečal za 42 * VJ-vih dvanajstih Trgovino, katero sU ttfubdi Nemčijs in Velika. BriU^j. % ^ tinskih republiksh, je meriks. Zs izgubljens trt.ščs v Evropi je dobils novs v teh repu Mtak, Atlantic CUy. N. J*. 25 nov. Philip MuiVar, ilovl prsds«ra Jeklarakih dflavcsv, . Murray Je dalje rekel, da ss 1*> prihodnja seja članov eksekutivnsga odbora CIO vršila v VVashingtonu, D. C., 8. Januarja. Na dnsvnl red bodo prišle rs-solucijs, ki nlao prišle ns rsz-prsvo ns konvsncljl CIO. Ns tsj se j I bo iudl dlakuzljs o organl-zatoričnl kampanji. > masni napam na nemčijo in italijo Bomb* zanetili poiare v Turinu in Berlinu PETAINOVA VLADA PROTESTIRA IxMidon, 26. nov. — Včeraj in aoboto ao augleški letalci Izvršili maane napade iz zraka na oba konca oalšča Rim-Berlln, od Tu-rlna, Italija, do aevernega kontinentalnega obrežja, ki ga kontrolirajo Nemci. Ta js bil**največja angleška letalaka irfenzlva po poročilu letalakega ministra. Sinoči so Angleži metali bombe * na "Invazijske base" pri Houlo-gnl in Calaisu, Francija. V soboto In nedeljo so angle- . ške bombe treskale na Berlin, na Kruppove tovarne za topove v Kssenu, Leipzig In Oulaberg-Ruhrort In druga nemška industrijska središča ter na velike avtne tovarne v Turinu, Italija. Bombe so zanetile velike požare v Berlinu In Turinu. Bombe sovpadale na Potada-mer in Anhalter, glavni šeleanl-škl iMistaJI v Berlinu, Druga letala so bombardirala nemške pomorske base v severni ln zapadli I Franciji, čistilnice olja |n pomole v Hamburgu, največji nem-škljuki, Berlin, 25, nov. — Tu poroča-, jo, da ko nemški letalci vrgli čez 1,200,000 funtov bomb na Blr-ftilngham, važno angleško Industrijsko središča, in , prlstaniščno , mesto Houthampton v dveh napadih, Samo na Birnfng^am je padlo čsi dva tisoč lomb. Napada na Anglijo ss Je uualešilo več sto nemških bombnikov __ Vichy, Francija. ,26. nov.—-Pe-talnova vlada zahteva od Anglije opravičilo in plačltev odškodnine za škodo, ki Jo je utrpelo prlstaniščno mesto Marssilles v bombnem napadu. Protest Angliji Je bil poslan preko ameriškega poslaništva, ki posreduje med državama, odkar je Francija pretrgala odnošaje z Anglijo, To ss Js zgodilo v zsdnjem juliju, ko«so sngleške bojne ladjs bombardirale francosko bojno mornarico pri Oranu. (Angleško. radijsko poročilo, prestrašeno v Ameriki, pravi, da anglsškl letalci nlao metati bomb na Maraeillea. To meato leži v neokuplrani Franciji. Poročilo doatavlja, da Anglija še nI bila Informirana o Petalnovem protestu.) V Vichyju objavljena vest se glasi, ds so se angleški letalci pojavili tudi na Toulonom, tods bomb niao m*tall,> PaMjaaje laži. Jugoslavija svari Bolgarijo Bolgarski poslanec ožigosan h i Belgrad, 25. nov, — Jugoalo-vanaki tlak Js včsrsj posvsrll bolgarske nevlzlonlst* pred pu-atolovščinami, katerih cilj js anskaljs Južnegs Jugoalovsnsko-gs ozsmljs. Neodvisni list Politika plšs, dn "nešteti grobovi na Balkanu Jasno ksžejo, ksj Js srbsko In kaj bolgsrsko." Napol uradni liat Vreme jn oplazil Petra Doumanova, ki js v bolgarskem parlamentu v toku debsts omenil tsrltorlslne zahte-vs na račun Jugoslavije. Oznsčil gs js zs sgents provokstsrja, "ki bi rsd pognsl Jugoslsvljo v konflikt z Nemčijo In ItsllJo." "Doumsnov mors vedeti, ds Jugoslavija ni hišs iz kart." pravi Vreme. "Knotno In miroljubno JugoslovsnSko ljudstvo Ims močne mišice In trde pfttl, a katerimi morajo provokatsrjl računati." Pogajanja glede končanja stavke New Kenalngton. Pa., 25. nov. . Protlpredlog unije sluminij-skih delavcev js bil predmet dla-kuzij na asstsnku predstsvnlkov unije In ursdnikov AlumlnumCo. of America, ki js bil skllcsn v zvezi s stsvko, v kstsri Je prizs-det I h 7500 delavcev, Reprezen tsnt Nicka Zonsrichs, prsdssd-nlks unije, Je dsjal, ds stavkarjl vztrajajo pri zahtevi, ds mors komiMttijs od/lovit I nsksgs delavca, ki noče plačati uniji zso-stale člsnsrins v vaotl $12. Veliko itevilo vojnih ujetnikov V Kanadi Ottawa, Kanada, 26. nov, — Kanadske avtoriteta mi pretrgale ursdnl molk o številu vojnih u-jetnikov. Povedsle ao, da as ns-haja v taboriščih 8000 do 12,000 ujstnikov,~ Vsčinoms ao vojaki, mornarji ln letalci, ki ao bili ujeti na drugi atrani morja. Msd njimi so tudi clvlliatl, ki so bili srstlrsnl v združenem kraljestvu. Najvsčje število ujetnikov v Ksnsdi v prvi svetovni vojni js bilo 8000, . , _ . dk PROSVETA the knlk;htbnment CLASILO IN LASTNINA HMIVKNAKK NAKOUNK PODPORNK JUD NOTE ^^ Narofaiaa M UraAriM driava (leva* Chiaa*a» I MM m M«. tIM mHIM, UN m Wrt UUs m Chiana im Ctaara »74» M eaio lat«. M 7« m pol taU; ■* IhimiIh •Mi.~ -----r V"' ......c. % liilrirr*r*'~~ raia*: far (Im UaHad Stol« (nn»( Ckka«o) mmd Caoada |4.N par r«*r. Ct.ira«o aad Claata |7.M p*r f ur rta a mmUM •».<* par »aar Cana aslaao« po Bokoplal doplaov I« nm.romanih člankov aa »a vra/ajo. EoluipUi litarw»a aaaMaa (fetrtioa. po-vaati. «ra»a. IMMil HS) M »rwrjg pa*llj»talju k « atotoju, ia t» prlMil po*tnl«o. | AJvartfcfa« ra*» a«t»»amat-MaaoMripla of «>mmi»I-jjrttni and unaolicJtad artielaa arill not b« raturnad. Othar manuaarlpla, .uch m atoria*. play., poama, «*.. «111 b« raturnad ! 10 arndar onlr wba. HKMjMitU b* —If iMfilf Ml »taaipad -..........Naala* m r«, Ur lw ll» I IMmi t prosveta IM7-M k. Lavadala An. Clta**. MKMBKK OF THK rKDMtATM* , tjfssftfttrr ffv" ■ ............. Datum v oklapaju m »H»ar (NorcrKber S0. IM«), poU« Imm M m«lovu pomaaj. da ram Ja « taa« MOM patablfc M-.lilH. PoaorHa Jo l»Mtew. •• U* • — Delavska civilna vojna Pet let ie traja civilna vojna med organiziranim ameriikim delavstvom po volji trmastih, aamopašnih in reakcionarnih voditeljev, vae pa kaže, da so ti voditelji danes še vedno tam, kjer ao bili pred petimi, šestimi ali še več leti. Lewis je poskrbel nu vsej črti kolikor je mogel, da bodo za njim drugi nadaljevali njegovo razdevajočo taktiko — da ne bo miru in sloge med organiziranimi delavci v Združenih državah. To je bilo jasno že prve dni letošnje konvencije CIO v Atlantic Citjrju, dočim je iz izjav voditeljev Ameriške delavekre federacije, katera istočasno zboruje v New Orleansu, prav tako jfsno, da nočejo popustiti ničesar. Green, Woll in drugi glavni voditelji ADF pravijo unijam CIO v temle amislu: Pridite k nam po naših pogojih . . . Klika na čelu CIO, kateri je Lewls dal vse pogoje, da lahko oata-ne še nadalje na krmilu, pa pravi: Mir je mogoč le po naših pogojih . . . VddftUlji ADF se torej Še vedno drže kot klop starega in okorelega sistema "eraftov" (z nekaterimi malenkostnimi izjemami), med tem ko Lewiaova klika noče slišati ničesar o kompromisu —- fakt pa je^da je kompromis absolutno potreben za mir med delavci. Brez pametnega kompromisa ne mprn*biti miru med CIO in ADF. Ameriška delavska federacija mora priznati, da je induatrijaka forma unionizma absolutno potrebna v indua-trijah z masno produkcijo, prav tako pa mora CIO priznati, da stara forma "eraftnih" (atro-kovnih) unij brez vsake škode lahko ostane tam, kjer še ni masne produkcije, na primer v atavbinatvu. Letošnji konvenciji obeh organizacij sta pokazali, da je sedanje vodstvo ADF še vedno preveč reakcionarno, vodetvo CIO pa sdpotuje ji komunisti; to značl, da feta karakterja obeh Vodstev nespravljlva; dalje to značl, da voditelji obeh organizacij zametavajo demokracijo. - ............ Mišljenje burbonskega Greena še vedno ta-v va v dobi prve avetovne vojne ln najnovejša situacija doma ln na tujem mu je španaka vas — dočim je Lewisova mentaliteta čudna zmes predvojnega burbonatva in povojne levičarsko-oportunistične akrobatnoati. Lewis je dovolil komunistom in njihovim sopotnikom, da — kljub ogromni antikomunistlčni veČini članstva CIO — vodijo Kongres Industrijskih organizacij po moskovski liniji: Mir z diktatorji na tujem in boj z demokratičnimi delavci doma! — — V takšnih razmerah je seveda vsak pošten mir med organiziranimi dolavci v Ameriki nemogoč. Delavci na obejb~*traneh plota, ki verujejo v demokracijo:' Imajo pred seboj gigan-tično nalogo, da korenito pometejo z blirbonci iz Ameriške delavske federacije in s komunisti ter vsake vrate lewisovci iz Kongresa industrijskih organizacij. Dali bodo uspeli In kdaj bodo uspeli, je drugo vprašanje. Glasovi \z naselbin Okrog Narodnega doma j udarec smo doživeli, ko je bilo 6. La Hftdle, VII. — Kot zapisnikar ( ntfv. Odstavljenih okrog 400 pre-» Slovenskega narodnega dopia mogarjev na Blainu, kakor sem redno Rosečam direktorske se- že poročal, in sta društvi 13 in je. Vse te seje so Važne in pri- 885 najbolj prizadeti. Je žalost-znati moram, da sO vsi direktor- no, ko gre človfek v hišo radi ji dobri gospodarji; vsak pred- društvenega asesmenta in vidi po log dobro premislijo predno ga' osem članov v družini, toda nih-sprejmejo, da služi v korist če ne dels. Človeka kar pretrese, J3ND. Kar bo delničarje najbolj zanimalo, je gotovo to, da smo letoe plača)! 11500 na dolg, kar je lepa vsota. Za jta lepi nspeh se moramo zahvaliti tudi gospodinjskemu klubu, ki je v tem letu prispeval $500. Kar se gospodarskega kluba tiče, ta sicer ni prispeval v gotovini, vendar pa zasluži priznanje, ker je oskrbel nov pod v spodnji dvorani, ki Je stal tudi precejšnjo vsoto denarja. Na direktorski seji 2. okt. je bHo sklenjeno, da se vrši letna delničarska seja v nedeljo, 29. dec., v navadnih prostorih. Vabljeni ste vsi delničarji In delničarke na to sejo, na kateri boste slišali poročilo direktorija in tudi drugih odsekov SND. Izvoliti bo treba tri direktorje za prihodnja tri leta, kakor tudi zapisnikarja in tri nadzornike za eno leto/ Kot dbičajno, bo tudi po tej seji dobra postrežba, da bo sleherni zadovoljen. V nedeljo 8. nov., je društvo Edinost priredilo Igfro s koncertom v veliki dvorani SND, potem pa je bila zabava v spodnjih prostorih. Udeležba je bfla zelo lepa in tudi uspeh zadovoljiv. Lepa hvala vsem udeležencem. Uj Dasi je že pozno, vendar naj poročam, da juurJ$ pred enim mesecem obiskal Karol Cd are s svojo ženo Agnes iz Waukega-na. Pred par tedni pa nas je posetil Tony Gorenc z družino iz Bessemerja, Pa. Obeh obiskov smo bili veseli.. Dobrodošli ln še pridite. Tony Gorenc je stric moje žene. Bila je stara komaj eno leto, kp je Tony zapustil atari kraj pred 4\ leti. Vedno ga je želela videti in_ sedaj se je ta želja izpolnila. Z Zelo sem radoveden, zakaj se John Bizjak Iz New Mexica več ne oglasi. John, le še kaj piši in tudi za Prosveto, ker je gotovo tudi v vaši vasi kaj novic, ki bod& zanimale čitatelje. John Furar, 98. VeNti Iz BrMgeporla Bridgeport, O. — Dne 9. nov. se je poročil Tony Srauss, predsednik društva 640 SNPJ. Nevesta je poljske nft rod nosti in Jo bo gotovo pripeljal k društvu. On Je precej znan v tej okolici In mu iakreno čestitamo k novemu stanu! - Od povsod poročajo, da se o-"brat po tovarnah izboljšuje. Pri nas Je ravno obratno, ker v teh krajih še ta obrat, kolikor ga je, zmanjšujejo. Tako je bilo pri Wheeling Steel Co. veliko delavcev odslovljenih za nedolo-. čen Čas, v bližnjem Fultonu, W. Va., pa je Hy Grade Packing Co. zaprla tovarno in 800-400 delavcev In delavk je bilo ob delo. Med temi je tudi doati naših članov in članic SNPJ. Wav tako hud V obligatni Prosveti smo Čitali vabilo tajnice- društva Naprednih Slovenk na poset priredbe Cankarjeve ustanove v Strabanu, Pa. Od nas bi bili to prired-bo radi posetili, Čeprav je 50 milj daleč, ampak ravno tisti, ki so najbolj navdušeni za kulturne priredbe in napredno stvar, so najbolj prizadeti in že par let niso skoraj nič zaslužili. Vprašanje je, ali bodo delo še kdaj dobili, ker so jih nadopiestfli mo-^ derni stroji*^_ Prav tako bi radi posetili tudi koncert soc. Zarje v Clevelandu in jim vrnili, ker so nani toliko pomagali 27. aprila na majski proslavi kluba 11 JSZ. Ampak pomagaj si, ko pa nimajo Še za vsakdanje potrebe. Ci pride do združenja ADF in CIO, ptrtem jc upanje, da bo delavstvo s skupno fronto kaj več doseglo. 9e konservativno časopisje *tu(kaj priznava, da se mora nekaj ukreniti, da. ne bodo zapirali tovarne in rove in uničevali mesta, naselbine in delavske domove, za katere so delali vse vi j en je. Seveda to časopisje ne pove, kaj bi bilo treba storiti, ker dvema gospodarjeva naenkrat je težko služiti. In to je vzrok, zakaj ne dajo odgovora. O teh važnih vprašanjih smo diskuzirali na seji kluba 11 .JSZ. Sicer nas je majhna skupina, ampak se zanimamo in ugibamo kako odpraviti ie krivice.'Človeka kar pretrese, ko posluša dte-kuzije te male skupine, ki bi rada vse storila za izboljšanje razmer, ampak smo tako daleč v manjšini. Vseeno gre delo za dosego tega cilja naprej, ker .drugega izhoda pač ni. Smo tudi lahko ponosni na to delo, kar v prid delavske mase in za njeno prebujo. Dne 29. nov. bo 15 let, odkar je bil ustanovljen naš klub 11 JSZ po Charlesu Pogorelcu in Antonu Gardnu,oba iSvedhoaktivna v prid delavslki stvari. Klub je bil ustanovljen b šeslimi novimi ^anl, Garden pa je bil že prej član stranke, skupaj sedem. Sedaj sva Še dva ustanovna člana pri Klubu, ki šteje 27 Članov in Članic. Čeprav naa je malo, smo v teh 16 letih storili ogromnega dela v prid JSZ, Pro-letarca in njegovih drugih publikacij. In na to delo smo lahko ponosni. Radi bi proslavili to slavje, toda radi prej omenjenih razmer smo sklenili, da ga odložimo do pomladi in bomo praz- naj le Roosevelt zdaj skrbi zanje, če "hoče. Odgovoril sem, da bo menda res moral, ako nihče drugi noče. V nedeljo, 22. dec., ob 2. popoldne se prične seja ekrožrie federacije SNPJ v dvorani na Boydsvillu. Seja bo zelo važlia, ker bo letna in bo treba izvoliti uradnike. Potrebno je malo več navdušenja za federacijo v Ufh krajih, kajti druge federacije imajo vec uspeha nr sVojih priredbah . Seveda imajo tudi toope-racijo, imtero tukaj zelo pogrešamo. Ker bo prihodnje leto konvencija SNPJ in ker irrta tudi naša federacija nalogo, da sodeluje za dhijski dan SNPJ, ki se vrši v Girardu 4. julija, je torej potrebno, da gremo z združenimi močmi na delo, kar bo dobfo vplivalo tudi na konvencijo naše jednote prihodnjo jesen. i Joseph Snoy, 13. H Upanje na bolje Barton, O. — Ker se riihče od tukaj ne oglasi, naj jaz napišem par vrstic. Dela se tukaj prav slabo, komaj po dva dni na teden, toda še takrat se slabo zasluži, .ker dobimo bolj malo jamskih. yoaiČkoyA tako da se komaj bomO preživim o. Mislimo pa, da bp mogoče zdaj bolje za delavce, ker je bil Roosevelt ponovno izvoljen za predsednika Združenih držav. On je že precej dobrega storil za naš in mogoče bo. prihodnja štiri l«ta še več. Ce bi bil Wil!kie izvoljen, bi mogoče spet morali nakladati premog po 35c od tone kakor smo ga pred osmimi leti. H koncu naj povabim vse člap-stvo našega društva 562 SNPJ, da se gotovo udeležite letne seje 1. decembra. Frank PodoMk. Vsakega tiškaj p Middlesez, Pa. — Ko to pišem, 15. nov., zunaj siiteši. "Ko sdhi zjutraj vstal, sem rekel ženi, da ga bo do gležnja ln najini da "hitro fruštek. Ko sčm bil gotov, brt puško v roke, ddpnem p«e In hajdi, da dobim i*r žaj6vedano nam bilo, da zjutraj ne smemo drug drugemu jemati; ako to storimo, se bo vse v oglje spremenilo. In bili smo pošteni. Pa sem dobil jabolk in krajcar notri, suhih hrulek, par lešnikov fn kak oreh pa malo cu-krčka. Veseli smo bili, kaj ne? V Ameriki je vše hekaj drugega. Tukaj Miklavž nosi 25. dec., toda ne samo otrokom, marveč tudi velikfm. To vem dobro/ker me do zdaj le fri prezrl in vselej sem bil zadovoljen. To omenjam že sedaj vrfled tega, da me tudi letos ne pozabi. V4rti tudi, da ima Miklavž dovolj časa, da me opazuje in V6, da šefa res priden. Kaj mi j« tteba, mu že sedaj lahko naštejeta: Čevlji št. 9 so že raztrgani, klobuk Št. 7Vh mi je ravno prav, prav tako ob nedeljah nosim s^kjčb St. 16, če jo imam; cigare, če jih imam, tudi kadim, tudi ovrfctfllce imam že vse zamazane. Vse to ln še kaj drugega bi prav prišlo v teh slabih časih. Tudi železne vode se ne branim, dasi je pri nas ne dajemo; ampak ko človek opravi farmarsko~delo, pride prav tudi železna voda vsaj enkrat na dan. Vse to lahko ^filclavž naredi spotoma, ko bo 25. dec. zvečer naš mladinski krožek SNPJ priredil božično igro. Seveda bo tudi petje in tudi Miklavža so povabili, da obdari vse male in velike!« Ob tisti »priliki tudi mene lahko odpravi s prej naštetimi malenkostmi, drugače pa ne bom zadovoljen. Se ko sem bil majhen, sem se slabemu darilu upi ral/ kaj še sedaj, ko sem velik. Res pravi pregovor, kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni, ampak Miklavžu naznanjam, da bom z vsem zadovoljen. Samo pridi, Miklavž, in nas Obdari ! Torej na svidenje «5. dec. na priredbi mladinskega krožka 21 SNPJ v Slovenskem domu v Sharonu. Drie fB. nov. se prične oziroma se je že pričel lov na med vede. Jaz sem izvzet od tega lo- mam. da sneg je nov in pa Milan Med vešek vabi, naj pridemo 14. in 17. nov. v Strabane, kjer bodo Clevelandčani imeli Jrlredbo Cankarjeve ustahOve. Zena se zasmeje, jaz pa ji pravim, naj se prepriča, Če ne verjame. Odgovori, da verjame, ampak pri najboljši volji ne bo nič. Snega je do kolena, sin se vozi z avtom na delo, peš pa je predaleč. novali dvojno slavje za 1. maj. Mogoče bodo še Clevelandčani doma ostali; če bodo pa Šli v takem vremenu ven, tedaj so pa res požrtvovalni ln nam podo gotovo oprostili. No, najbrž bo po tvojem, ji odgovorim. Ampšk kdor bo v Strabanu videl igro in slišal petje, se bo gOtoVo vračal vesel domov. Tako sva še pogovarjala. Upam, da £ bilo tudi Upamo, da do takrat še ne bo vrag vzel naše doline in da se bo .mogoče, kaj izbbljšalo — slabše itak ne more biti. > Ko sem nekje govoril glede te situacije in o o&slovitvi premo-garjev na Blainu, je žena nekega višjega uradnika te družbe, goreča pristašinja Willkieja, rekla, ± Komunistična farsa t- ' Ameriška komunistična stranka v Združenih državah je pred nekaj dnevi imela izredno Zborovanje v New Yorku. Delegatje, ki so prišli skupaj od nekod, so na diktat "flrarje" Rrowderja sklenili, da ae ameriška komunistična stranka loči od tretje intemacionale a Sedežem v Moskvi. Ta sklep je bil potreben, kakor je pojasnil komunistični "firar" Browdcr, da bo stranka lahko le nadalje ekslstlrala kot "neodvisna" in "ameriška" In ne bo podvržena Voorhiso-vemu zskonu, ki postane veljaven £ novim letom In kateri določa, da se mora vsaka organizacija, ki je pod kontrolo v inozemstvu, registrirati pri justičnem depsrtmentu. Izstop Ameriške komunistične stranke Iz moskovske Intemacionale je farsa. Browder •in drugI Stalinovi sluge v Ameriki lahko varajo zakon in ameriške oblasti, če ee Jim bodo te oblasti pustile varati — ampak ameriških ljudi, ki imajo "common sense," ne bodo pre-vnrlli. Njihovo načelo je še od vsega začetka, da namen poavečuje sredstva — in s tem je pojasnjeno Vff, - .. Cla»l avtne ml je. npoeleni pri Vnllee AlrtraftC*, I>owney. Cr!.. glasuje jo o oklica stavke. žiti, ampak snežilo je neprenehoma ves dan. s Ker ni drugega posebnega dela, nakrmim živino, pritiesem ženi jajca, potem se pa spravim k peč* in začnem pitati Prosveto. Cital sem toliko Časa, da sem zadremal. 2ena mi pravi, da mora biti zelo zanimivo, ker tako kl- ■V_ zadregi ji odgovorim, va. Joe GOdina, *>ouls Žagar in John Shafn so odfurali proti Em-poriumu ie 16. nov. Želim, da se vrtiejo vsaj a enim kosmatinh čem, kar bo zadostovalo med tremi korajžnhni lovci. Kakšne bar-Ve bo in TcOliko bo tehtal, bom poročal pozneje. Ampak nič bi ne bilo napačno, če bi se 'bili pred odhodom pri meni oglasili, ker bi jim bil dal za popotnico nekoliko suhih hrušek. S 1. decem brom se pa prične lov na srne in srnjake. Kdo in kam bodo šli, še poročam. Anton Valentinčič, 262. '/Novice Iz Burgettstowna Borgettstown, Pa. — Zima je 'tu, kšr je sneg že pokril državo Pennsylvanijo. Sedaj se bomo •bolj pri peči držali. VčtfttVe so za nami. Pri nas je ljudstvo v veliki večini glasovalo za Jloose-velta. Willkie in John L. Lewis bosta niorala sedaj molčati. Naš tajnik Frank Laurich je zelo aiktiven v kampanji za nove člane. Na novembrski seji društva 287 SNPJ smo dobili pet novih kandidatov. Le tako naprej, Frank! Prietopite k SNPJ, dokler ate še mladi. Naj poročam o avtni nesreči, ki se je pripetila 1. septembra mojemu svaku Rudyju Krašlu. PHpetila se je tri milje od Lin-colna, IU., kjer se nahaja v bolnišnici. Nesreča je bfla tako huda, da mu je na mesto odbilo nogo proč, drugo pe zmečkalo. On ni bil član nobene organizacije. tettm se zahvaliti tledečlm. ki so darovali v pomoč Rtidyju Krašlu: Društvo 287 8NPJ $5. John Saje fn Trank Korošec ml. pO $2, po en dolar ao darovali: Tom ftkof, Pauh. Mary TauČer, John Leakovec/ Mary Lunder m rs. Mlačnik, John Stehe, mr* Suder, Frank KorOŠev, Jt* Fer-(Dalje ae 9. *trsaM Ob tedna Anton Garden TEHNOKttA TSKI M1LENIJ \ V Prosveti smo zadnje tedne čitsH a sov o milejnju tehnokratov Vsi m r d< spominjamo leta 1932 In deloma'" ' teh nok racij a posvetila v dobi Ji depresije kot_JDotan dobi najglobokJ »rkomet, nekaj repat razsvetljevala vae obzorje kot zvezda nakar je zopet izginila v noc in ^ nič slišati o njej. Da pa ni iz«in?r "V dopisi v FToeveti. * ,la' m Moram vnaprej priznati, da o tehnokr, pe vem veliko — ne dosti vet- kolikor tal v teh dopisih in prejšnja leti v / V njerie glavne Pubi&^^nL^ bil -- o priliki mogoče to storim. IM k ; jo moremi sedaj presojati, je nekaj dobr . njej, veliko pa tudi lepega socialnja " teZKo, da bo človeštvo kdaj dočakalo mileni Kolikor morem soditi po teh dopisih h, linwooda in Matta A. Turka iz Californije tehnokracija imela že veliko predhodnikov »o tudi sanjali o človeškem mileniju in kali v prav takb ali pa še bolj žarkih bar kakor ga slikajo tehnokrati. Prvi tehnok utopnični socialist Ali kar Že hočete, je bil ri grški folozof Plato ali po naše Platon k I? Ui nfim 8tetjem napLsaI'^ Republiko", ki še danes spada v klasiči* teraturo. V srednjem veku je veliki angl Šoctalni mislec Thomaa lifoor zgradil bi "Utopijo" na mističnem otoku sredi Atlant V zadnjem stoletju je obema sledil amei pisatelj Bellamy in naslikal krasen milen svoji knjigi "Looking Backward." Vme« p bili še drugi pisatelji in socialni misleci, k v domišljiji gradili krasno družbo bodočn absolutne enakopravnosti, pravičnosti in de kracije. Posebno klasična socialistična lit tura povestno-filozofske vsebine vsebuje n go takfh zaletov v bodočnost. In ko sem £ital te dopise v Prosveti ozip jih urejeval, sem se spomnil Platonove ' publike", Moorejeve "Utopije" in več dri avtorjev in knjig, tudi Veblenovih del, ka aem čital pred mnogimi leti. Tako imam t prečej vezi in simpatičnosti do tehnokra Spominjam se tudi, da je že pokojni Steinn veliki "vizZfcrd" elektrike, že pred 20 in ve ti kot socialist govoril, da bi s pomočjo dernih strojev in s pravilno znanstveno o hfzacijo produkcije že tedaj zadostovalo i ure dela na dan in svet bi se lahko kopal v gostanju. Tudi Veblen je že več kot pred 20 briljantno analiziral ves "Priče Sy.stem", milenija ni slikal. Tehnokrati pa pridno analizirajo mod< strojno produkcijo, ameriške bogate prir< zaklade in naravno lahko sanjajo, kako kri bi bila človeška družba, če bi izginil "P System" — Veblenov izraz za kapitalizem; terega bo si osvojili tehnokrati, lakor tudi govo analizo ali metodo analiziranja. B< pa se, da so tehnokrati osvojili tudi toliko gfh "utopij iz preteklih dni, da z njimi nej jo aH uničujejo vso svojo znanstveno razi«! in j-kzpravo o produkcijski mašini. * Ne gre mi v glavo, kako more kak reser cialni znanstvenik, ki se ukvarja s takoj kretnimi vprašanji kot sta način in smoter dukcije z vsem naravnim bogastvom vrnil stavno ignorirati politično silo, ki je potrj za vsako preuredbo človeške drflžbe. In| kor mi je znano, je to kardinalna napakal nokratov.' Povsem so podobni ptiču noji zarije glavo v pesek, kadar mu preti ne nost ali ko pride do skrajno kočljive W Priznam, df je to najkočljlvejše vpraia kako dobiti oblast (državo) v svoje roke,i pak z ignoriranjem tega vprašanja ali ga vedoma zavračati kot to delajo tehnojer je največje sanjaštvo, utopija ali kar že ha Kako si bodo tehnokratje na primer utf vili svoj "tehnat" ali državo, ako si najpre osvoje politične oblasti (obstoječe držaj Politično akcijo zavračajo, ker je po njih nju to — nebodigatreba, ali pa še kaj nu in povsem brezpomembnega. S kakšno> ai bodo odpravili razne privilegije in potirm sredstva produkcije ln distribucije sptoh pravili konec vsermi "priče sistemu Turk sice pravi, da bodo šli ljudje aamo krat na volišče" In glasovali, da ee tehnokracija! Ce ni to višek politične nu sti in nezrelosti, potem sploh ne vem. aa, naivnost ali nezrelost. ... Človek bi res želel, da bi sv. Duh svetili možgane vsem ^nriljanom d« o prišli do velikega Spoznanja, se pnjswi . jeli, šli na volišč odglasoval. vs« k enj Htehnokracijo, socUlizem, industriji « za (Dalje na 3. strani) Pred dvajtetimi leti (Iz Prosvete, 26. novembra Domače vesti. V Midland". Pa padcu ubil 42-letni Jos. Sfend^r »« rm-v Beli Krajini, član 8NPI. Delale U^ Socialistični kjnd^j{ je dobil pri predaednišk.h voliti ^ 48,897 glasov. „ Iz inozemstva Dr. Anton Trumb^ minister Jugoslsvije. J« •JJJJ. )tflrilUl pritiskom Silne krftfke zsrsdi pakta. t . proti 9cnwnovU In B»UkovKU » » — msvtta Koroški drobi ovice starega kraja 8. septembra sta bila v predoru pri PodroŽ- Slovenije VINSKA LETINA Re, 13. septembra.-—Vi- iniki pravijo, da bo letos vina. Kriva je pretekla rima, ki je precej priza-_ trti, kar se bo poznalo še-Mini jeseni, ko bo pridelek Cjen. Januarski mraz je in gkoraj tretjino vseh trt, ■ rodile sladkih grozdov v m izobilju ko prejšnja le-mska trgatev je bila ena redkih, saj so se brajde "izlile pod sladko težo. Znate je, da vsaki dobri letini Slabša, letos pa je poleg te-i trto uničil še mraz. Da bi zi-k toliko škodovala trti ko letos, starejši ljudje ne pomnijo, je v 1. 187» od mraza bilo enih skoraj polovico trt. li v našem meStu so se vse jske potrebščine pOdraži-vinu je že poskočila od janjih 10 ali 12 na 12 ali 14 Veliko povpraševanje po ko-Ici jo okoličani riajveč vnbv-| v bližnjem Zagrebu in to telo kg po 1.75 do 2 din, jo v našem okraju portu-po 1.30 do 1.50 k*. Na trg vozijo vnovčevat celo oddaljenega Novega mesta, vatski krompir pa prodajajo S rebu na debelo po 1.50 dol "Seveda je hrvatski krom-slabše kvalitete. Žita vseh se ni pridelalo manj ko nja leta; cene-pa so, še "kljub : dvignile. EV POT VOJNEGA IKA Murska Sobota, 14. septembra. Horvat iz OtoV^ev v murju ima. za seboj burno nje. Pred svetovno vojno se poročil in kot mlado poročenec al načrte, kako si bo na sVo-posestvu ustanovil miren Nastala pa je svetovna voj-i Horvat je moral k voja-v Galicijo. Koj pri prvem u je prišel v rusko ujetnl-odkoder se ni iriofcel javiti im. Doma so ga čakali in i, da se bo vsaj p^ojni ja-Preteklo je 10, preteklo je let, odkar je Matija Horvat šel rtitefflk toda o njem ni bilo u. Vsi so biH prepričani, da | davno mrtjev, in so ga mčd-fm tudi razglasili za mrtvega, gova iona se je vnovič poro -»»je v drugem zakotiu tudi ila otroka. d dvema letoma pa se je no pojavil pogrešani Ma- Horvat. Dve desetletji je ži- v tujini, toda želja, da spet li domačo grudo, je bila tako na, da je tvegal pot iz Rusi- Mnojfo je pretrpel v svojem Ijenju in dosti se je moral glti, da je prišel nazaj. Ra- Ijivo je bilo njegovo razoča- ij*. ko se je vrnil domov in na svojem posestvu druge- I^Hpodarja — moža svoje Že- ■ veliko. Nikakor mu ni šlo [»vo, da je uradno razglašen fcttrtvega. Zahteval je svoje **tvo nazaj in se spustil nv P« mnogih razpravah Je napo-FJdobil Horvat svoje posestvo Zakon je bil na njegov je razsodil njemu v ^"dar pa je bilo posestvo J^adolžona in upniki so pred-ki bi se morala iz-r1 te dni. Horvat seveda P"1 1>n zadovoljen. Na dan i' prišel v Mursko Sobo-I zahteval, naj dražbo usta-[SodiSče mu kajpak ni mo-JjNiti Horvat Je razjarjeno P v , sodnega predstoj-jjar Sumenjaka, kjer Je bilo 'JU(J|. in ponovil svojo za » " ustavitvi dražbe. Ko tu-Predstojnik ni moge E nj^°vi želji, je Horvat Mi*, na kateri je ime f£n'»lia«t železen klin, in proti predstojniku, k J* hitro umaknil, da se je Ji Marcu. Matijo Horvata «n oddsli v zapore ^išča. Dv ajset let je J d'»ma in ko se je <*ni ■»ništva v domovino, da M . yr<) obdeloval svoj ko-mhč ^- j€ bil® Posestvo v »L h Ildttl I* tM^fec ln r pravda | posestvo nazaj iJiLjo «u |pn vin imetje w W*n. Jeza ga je zape ljala k nepremišljenemu dejanju, ki ga je zdaj privedlo v zapor." USODNA PRVA VOŽNJA Z MOTOCIKLOM Žužemberk, 14. septembra.— Ljudje, ki so šli davi na sejem v Žužemberk, so naleteli v gozdu pri Muljavi na strašen prizor. Ob razbitem motornem kolesu sta ležala'dva moška, eden mrtev in drugi v nezavesti. .0 najdbi so takoj obvestili orož- niško postajo v Stični. Na kraj mladoletne otroke, Franc Mel- har pa 12 otrok in ženo. S tež- nesreče je nemudno Šla komisi-a, ki je ugotovila, da sta ponesrečenca Franc Mušič in Ignac Perne, oba stara nekaj čez dvajset let. Zaposlena sta bila pri gradnji vodovoda v Zagradcu. Do nesreče je prišlo v noči na danes, okoli 28. ure, ko sta oba mladeniča napravila poskusno vožnjo proti gozdu pri Muljavi.I* Vozil je Mu§ič in je bila to nje-11 gova prva vožnja na motorrtem kolesu, medtem ko je Perne znal voziti. Kolo sta si izposodila iz upe Oslove gostilne v Zagradcu in sta vozila brez luči, kar je postalo za oba usodno. Mušič, ki •bil doma iz Trzina, je bil na mestu mrtev. Dobil je smrtno ratfo na glavi. Perne, ki je sedel na zadnjem sedežu, je huje ranjen in se je šele davi prebudil nezavesti. Dobil je hujše no-ranje poškodbe, ki pa niso smrtno nevarne. iz VELIK POŽAR BLIZU MEJE Sv. Urban pri Maribortf; 15. septembra. — Pri posestniku Alojziju Germu v Dolgi dolini >od Sv. Urbanom pri Mariboru e nastal ogenj, ki se je z bliskovito naglico -razširil na vso domačijo. Ognjeni jeziki so pre V noči na progi ____ čici zaposlena 36-letnf Janež~Fin-tič in Franc Mellhar. oba z Brda pri Lešah. občina St. Jakob v Roiu. Pri delu nista opazila prihajajočega vlaka, ki ju je zgrabil, podrl na tla in hudo poškodoval. Ker se je to zgodilo v temni noči. nesreče niso takoj opazili in tako so težko poškodovana moža našli šele drugo jutro. Ponesrečenca so takoj prepeljali v beljaško bolnico, vendar ju kljub zdravniškemu prizadevanju niso mogli več rešiti. Oba sta umrla še isti dan. Pogreba sta se vršila ob izredni udeležbi domačinov na domačem pokopališču v St. Jakobu v Ro-žu. Rajni Janez Fintič zapušča priletne starše, ženo in štiri ko prizadetima družinama, ki sta tako nenadno izgubili svoja hranitelja in gospodarja, sočustvuje vsa okolica. S 1. oktobrom t. 1. so morala bfti nova kolesa opremljena s rumenim odbojnim steklom na pedalih, poleg tega je za vsa kolesa predpisana roeča luč na evi strani zadnjega kolesa, poleg odbojnega rdečega stekla. Pri starih kolesih so dovoljene tudi karbidne ali petrolejske luči, dočim so za nova kolesa predpisane izključno le električne luči. Sporazumno ln po navodilih društva za varstvo spomenikov so obnovili notranjost cerkve v Skočidolu, ki je bila zgrajena okoli 1. 1&00. Stroške nOsi 142 faranov. V gradu oziroma mialjonliču Vemberg je sedaj nastanjen starostni dom iz Beljaka. Doslej so beljaški starci In starke bivali nad eno leto v bivšem samostanu v Osojah. Jih je nad 120 in so z upravo in oskrbo po sestrah zelo zadovoljni. V Velinji vasi prl Blllčovso je umrla Ana Krušič. Pokojnlča je bila vseskozi zavedna slovenska žena in mati. Pevci so jo spre šli tudi na gospodarsko poslopji miH na 2adnji p^j , mehkimi sosednega posestnika Klanjščka n ogražali, še razne druge stavbe. Na kraj požara so prišli domači, okoliški gasilci in tudi mariborski gasilci, ki so jim je s združenimi močmi posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Germova domačija je zgorela do tal, medtem ko je posestniku Klanjščku zgorela le sadna stiskalnica. Ker so zgoreli tudi vsi letošnji poljski pridelki, je šk^da izredno ve-ika. Rešili so le živino, nekaj opreme in gospodarskega orodja. Gašenje je bilo silno oteženo zaradi pomanjkanja vode. 65 letni posestnik Alojz Germ je nekajkrat vdrl v gorečo hišo i;er spravil i« nje posteljnico in obleke. Ko je bila hiša že vsa. v plamenih, je še enkrat poskusil svojo srečo. Ko je bil v goreči pikici, pa so se nenadno zrušili nanj, goreči tramovi in Ger-ma pokopali pod seboj. Takoj so gasilci vdrli v notranjost hiše ter izvlekli Germa izpod tramovja. V naslednjem trenutku se je vsa hiša zrušila. Alojzij Germ je dobil hude poškodbe po vsem telesu, razen tega še tako hude opekline, da so ga morali nemudno Odpraviti v mariborsko bolnišnico, kjer pa Je nesrečni Germ kmalu podlegel smrtnim poškodbam. Preiskava je dognala, da je požar nastal zaradi tega, ker so se v dimniku vnele saje in so začele iskre padati v seno v gospodarskem poslopju slovenskimi Žaloštlnkami. V Vetrfnju pri Celovcu gradi celovška mestna občina celo lfo-lonijo stanovanjskih hiš za doseljence iz ICanalske doline. Kakor je napovedal namestnik pokrajinskega vodje dr. Pachnek, bo do jeseni dograjenih skupno I,t)00 stanovanj. Glasovi iz j I f naselbin (Nadaljevanja a k. •treni.) bejer (!), Rudy Sajenitič (?),' R. Do na lis, Lunder Grill, Frank Laurich; po 50c: Frank Taucher, Steve Kuritz, V. Bendik, Mary Subel; po 26c: Joe Kvrntel, lx>uis Strušnovik (?). Skupaj $25.50. Nabral John Saje, blagajnik društva 287. —> Frank Podobnik. mmmm^ « rl Hrenovi družini kot kuharica. Koširjevo stanovanje je bilo ravno nasproti našemu in Če so bila njegova vrata odprta, sVa še lahko z njegovo kuharico pogb-" varjali. Njegova i kuharica je bila še starejša kot on. Jaz sem jI večkrat vode prinesla, ker je težko hodila po stojnicah. Če bl takrat vedela, da bodo kdaj poizvedovali o Koširju, bl bila lahko dosti izvedela. Tako pa vem samo toliko kolikor mi Je kuharica povedala, namreč, da je bil graščak In da je jjfraščino prodal, denar pa vložil v hranilnico, da bo od obresti Uvel. Tfko Je prišel stanovat v Hrenovo hišo. S sabo Je vzel tudi kuharico, da bo prl njem do smrti. To je vse, kar Vem o nJem. Mrs. Pucel tudi pozna nekega Koširja in pravi, da Je Gorenje. Mogoče Je iorodnlk Lovrenca Koširja. Mary Jerman. Okrni avtne unije, ki ao Mil aretirani v Dearbornu. Mich., zaradi kršenja odredbe pret^razpečevanju letakov pred tovarno Ford Motor Co. potem, ko je bila ta odredba proglašena za neustavno. Delavska tajnica - izstopila iz kabineta < New York, 25. nov. — Fran-c#» Perkina, delavska tajnica in edina žanska v RooseveltoVfcm kabinetu, je resignlrala, se glasi tu objavljeno poročilo, ki tudi pravi, da je predsednik sprejel resignacijo. Delavska tajnica je zaupala to vest svojim prijateljem v New Ydi*ku, katere je o-biskala zadnji teden. Javno izjavo o resignaciji bo podale prihodnji mesec. Cez tri milijone nedržvljanov se registriralo WashingtOn, D. C., 25. nov. — Earl G. Harrison, direktor registracije nedržavljanov, je dejal, da se Je do 22. hovembra rtgittri-ralo 8,051,584 oseb, okrog 80 odstotkov. Zadnji dan za registracijo je 26. december, Kazen za o-ne, ki se ne bl registrirali v smislu v kongresu sprejetega zakona, je Šest mesecev zapora In pla-čitev $1000. Priredba v Strabanu uspela cieveland.—Priredbe Cankar jeve ustanove v Strabanu dne 16, in 17, nov. je zopet lepo uspela. To je bila letos že druga priredba te ustanove v Strabanu. Obakrat je izpadla v splošno zado-voljnost občinstva. Tudi zadnjlčfjt Je bila dvorana nabita. Cleve-landski pevci In igralci so bili popolnoma na 'svojem mestu In želi velik aplavz, da ee je dvorana kar tresla, posebno pri pevskih točkah. ' Rečem vam, da sU se Buče glav (Anton Eppich) ln Kozo-glav (MIlan Modvelek) imenitno" postavila, posebno BuČeglav obleki 17. avstrijskega regimenta, v katerem je služil pred 30 leti. Tako tudi Kozoglav, sovražnik stare Avstrije ln bol, srbo- in rusofil. Bila sta prava tipa. Vse jJrošnJe hčerke prvega in sina drugega niso nič pomagale. Ker ne mislim programa podrobneje opisavatl, naj samo orhfchffn, da so bili tudi vsi ostal Igralci In pevci Ha meltu. Prav tako so bili tudi na meltu krat-...... II svftovaJaefa odbor« Narodne rit ki pa podučljivi govori, bodisi Louiea Kaferla, predsednika C. U., Louiea Zo*kota, tajnika in upravnika C. U„ ali Milana Med-veška. Najbolj nam je ugajalo njegovo mojstrsko orisanje Cankarjevega Hlapca Jerneje. Veliko nas navzočih nismo ie nikdar prej slišali tako živega opisa nesrečnega hlapca Jerneja in naroda. Sicer smo že čitali to knjigo, ampak menda bolj površno. Torej, Milan, hvala sa ta opis. Omeniti hočem, da je bil odbor naprednega društva Postojnske jame 188 8NPJ In sploh vse napredno članstvo na mestt|, li-borno so uredili vse priprave, 'osebno pa moram pohvaliti njih zbornega, pridnoga in marljivega predsednika John Kokllcha, kl veliko dela ln žrtvuje. Tudi sejo je v oedeljo dopoldne tako vzdrho vpdil, da smo so vsi ikk kaj naučili—jaz aem se te. Tudi drugi Clevetandčanl, ki so bili i menoj vred na seji, to ee tako zračili. Naj Izrečem br. Kokllchu ln vsem Članom In članicam društva 188, katerih je bilo veliko na seji, najlepšo zahvalo za povabilo na sejo in za poziv k besedi, 8*j wno t vami vred zanes-ljlvl in trdne korenine sa našo SNPJ. Torej ves projrram se' je naj-boijše izvršil. Najlepša hvala vsem posetnlkom, prav tako tU^ di vsem flsttm, kl so ml dnll priznanje za moje doplee ln izrekli željo, naj še pišem — to se bo zgodilo. Upa hvala družini Ja koba Paučiča za prenočHkče in za vee drugo. Hvala tudi veem, ki ste se odzvali našim vabilom na to priredbo in pomairall k dobre mu uspehu.. Prav tako hvala mojim elevelandskim sopotnikom ln sopotnicam, katerih nas bil poln bus. Bila Je krasna vožnja in kratkočasna družba, ki ne bo tako kmalu pozabljena. Na svidenje v Penrtt prihodnji teden, Anton Jankovleh, zastopnik,! Problemi priseljenca Ob tednu (Nadaljevanj« a 1 strani.) kracljo, "cooperstlve common wealth" ali kar že hočete iti s< drugi dan prebudili v najbol, Idealni človeški družbi. Ampak kaj takega Je mogoče le v domišljiji, ne v življenju, kjer Je večni boj za obstanek, kjer se in-teresl krešejo t interesi, ljudje pa skušajo, kako bi živeli na račun drugega ^^^M Tudi al ne morem pradetavlja-tl, Vako more resen eocialn znanstvenik sploh sugeetlrati, da bi odprava denarja in nadome stltev Istega z "energijskim < <-r tifikatom" tehnokratov odpravi | Is kofričo socialnih Zla, ali pa da je sploh denrfr sam na sebi kak-*no socialno zlo, kot to očividno smatrajo tehnokrati. * V Pesnici Je denar v ekonomskem pomenu le izmenjevalno sredstvo, kl zelo olajšuje trgovanje. Zlo je le črzmerno pehanje za denarjem In grmadertje privatne poeeati v I »vrho izkoriščanja drugih, U) Je življenje na račun drugih. Odpraviti Je treba t« poboje in čezmerna bogastva r privatnih ro-Veh, kakor tudl večje Jetnr do-hodke kakor jih človak sli dru-fina potrebuje za evoje btajpete- \ prušanfe: Prišel sem v Združene države kot otrok, pa se ne morem nikakor spominjati, kdaj n kako sem prišel, Starši ao zdavnaj umrli in nihče drugi ne ve ia moj prihod, Hočem postati ameriški državljan, pa so mire-kil, da naturallzacijska oblast mora najprej dobiti zapis o mo-jem prihodu oziroma da moram napraviti neko prošnjo, da ee ta prihod regjptrira. Kaj naj storim? Odgovor: Pišite najbližjemu priseljeniškemu In naturalliaclj-ikemu uradu, naj vam pošlje dva htlia tiskovine Form 659, To je namreč tiskovina, ki služi-sa pro- j šnjo, da ae vam izda takosvani Certificate of reflstry. Izpolnite o tiskovino v dvopisu In pošlji-te jo Istemu uradu nazaj. Pristojbina stane $10, pa bo mogoče stala kmalu še več. Od 12| Januarja 1041 naprej se bo pristojbina povišala na $18. Ae vedno Inosemka, dokler so-dlAče na povrne državljanatva Vprašanje: Bila sem ameriška državljanke! veled naturalizacije, aH Izgubila sem ameriško državljanstvo, da sem se 1.1921 poroči, la i mozemcem. Pet let kasneje je on postal smerlškl državljan, ali jas sem vsled novega zakona os t iti a Inocemka, Jas sem sedaj saproslla, da ee ml zopet podeli državljanstvo in bila sem že v naturallzacijakamu- uradu z dvema pričama, nisem pa bila Šo po zvana. pred sodnika, da bi bila zaprisežena, Ali sem Še vedno I-nozemka? Meram II se registrirati kot inozemka? Odgovor: Da. Dokler vnm hI sodišče formalno zopet |aidelilo državljanatva In niste bili zaprl satani, ostanete inozemka In se morate kot taka registrirati pred dnem 26. decembra 1940 Kje ee morejo dobiti Informacije o registraciji Inosemcev? Vprašanje: Sem Inozemec, k I Je prišel neskkonlto v to rvi državljanski puplr, ko se »odam na poŠto sa registracijo? Ali bodo hoteli Imeti mojo foto- Odgovor: Ne. Dobro Je, da >o«ta navedli prave pudatke. ()-pozarjamo vas na knjižico o registraciji, ki Jo je isdal Common Council o registraciji, Pračltajte >tv jAnjt< poglavje v tem pogledu.: Common Counrll—M.IS. Norveška policija odkrila sleparije fitockholm, Švedska, 25. n<>\ — Polletji V Oslu, Norveška, jo odkrila sleparije pri prodajanju gasollna, v katerih so sapletenl vodilni pristaši majorja Vidku-na (Juisliriga, načelnika po nacl-Jlh kontrolirane norveško vlade. Kljub strogim regulacijam gMti prodajanja gasolina Je samo eden trgovec prodal okrog 68,000 gulo-gasollna v dveh mesecih. Policija je že dolgo vedela o sle* parljah, a al nI upala nastopiti proti voditeljem nacijske stranke. Izjava angleškega diplomata Izzvala vihar I/jndon, 25. nov,—Izjava lorda Lothlana, angleškega poalanlka, ki Jo Je dal reporterjem po po-vratku v Združene drŽave, je povzročila vihar v londonskih krogih. Poslanik Je dejal, da bo Velika Britanija kmalu Isčrpala svoje finančne vire. Parlament l)o razpravBl o tej Izjavi, ko se ponovno sestane v svojem sase-dan ju, Najzanesljivejše dnevne delavske vesti mo v dnevniku "1'ro-sveti." Ali jih Cltale vsak dan? d«*nar postranska stvar, nič dru gega kot pripravna komodn< ta za ttflffvanje In merjenje delov-ne a (le kakor tudl vrednosti pro-duktov.__\ | Ali ste naročeni nt dnev-nik wPro»rttoH? Pf*Mr«Jt< 9fim\ JT atenlšča vkrcanja niti kstcregs mesecs je to bilo. AH moreta pogledati v sapiske priseljeniške oblaali In meni povedati, s katerim parnikom In kdaj aem pri* šel? Rad bi tudi vedel, koliko sem bil tedaj star. Vse lo po. trebil jem, da dobim prvi drJav-Ijsnakl pspir Odgovor; žitih**! ne moremo ZASTOPNIKI LISTA PROSVETA aa val draštvaal talalkl Is taisto la ilaal, M lik SraMva lsvell|e » la avrka. Naši aMtavtjMi Malai is p««vatal aaatopnlkl sa S*I»<»m «traja U«I. HaHtorlrfc, as WI»s»fcM. Wla. la okmhro AhUh JaaUvkfc, sa ClavalasS. OfcU la sfcaHr« Aarfrrj llrt« (■ tir. Mina., m Srša* vs t|l«a«M>le. " Fraak €>•!•■ 1» Tire NHL Pa« as im aroda|*'Vfka4aa Paaaa. Anion Zoralk la ll^rmlalt. *a, as vs« mms»* r*eea^vssi|i. Jm PsihimI It Mbrarr. Pa., as as-aa4m» ftnnm. , P«l*t vm* tek pa lafck« vask ilmm Si aarn/nili »asi ha Sir Hi In« Nsls PRONVETA SŠST Srn Mviidala Ara, • » « P () T n JY[ ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 EMILE ZOLA I,Ml0111 VLADIMIR LEVSTIK ^u-i-iiiissMMrtmMi^mttrrrrrr—~ ...........,..annsasssssanaasaaairirsaMrs»» (Se nadaljuje.) Tisto jutro je vstajalo aolnce v kraljevski krasoti med velikimi, škrlatnimi in zlatnimi oblaki: Toda niti Maurice ni več gledal prizora, ki ae je nudil očem na nebu in na obzorju; ie Jean, premišljeni kmet, je z nemirnim obrazom gledal močno zarjo, ki je prorokovala dež. Pred odhodom je tudi ostro pokazal Loubeta in Pacheja, ker sta bila privezala tri dolge kruhe, ki jih je dobila kompanija od »inoči na-pečene zaloge, zunaj čez telečnjake. Toda ša-tori so bili ie zloženi in teiečnjaki povezani; zdaj ga ni imel nihče več časa poslušati. Sest je bilo po vaških zvonikih, ko se je dvignila vsa armada in se čilo podala zopet na .svojo pot, navdana z jutranjo nado tega novega dne. ' , Da dospe na cesto iz Reimsa v Vouziers, je 106. polk skoraj takoj zavil na polj«k* P0** ln hodil dobro uro preko etrnišČ navzgor. Spodaj proti severu se je videl fepoddrevja Bethini--ville, kjer je prenočil cesar, kakor so govorili. Ko so bili na cesti proti Vouziersu, so se pričele širiti enake ravnine, kakor so jih gledali prejšnji dan, in ravne poljane Ušive Cham-l>agne so se razprostrle popolnoma v vsej svoji obupni enoličnosti. Zdaj jim je tekla na levi Ar ne, majhen potoček, dočim se je na desni širilo golo ozemlje, odmikaje s svojimi ravnimi črtami obzorje do brezkončnosti. Prehodili so vas £aint-Clement; katere edina ulica se je vila po obeh straneh ceste, nato Saint-Pierre, velik trg, kjer ao bili bogati prebivalci zabili vsa okna ln vrata. Okrog desete ure se je vršil prvi veliki odmor pri drugi vasi, Saint-Etienne, kjer je čakalo vojake še veselje, da so našli tobaka. Sedmi zbor se je bil razdelil v več kolon; 106. polk je marširal sam, le zadaj sta se mu priklopila bataljon lovcev ln rezervno topništvo; zaman se Je Maurice na ovinkih ceste oziral po ogromni vrsti voz, ki je prejšnji dan tolikokrat mikala njegovo pozornost. Cede so bile izginile, videti ni bilo ničesar razen drdrajočih topov, ki so se zdeli na gladki ravnini še večji, podobni črnim, visokonogim kobilicam. Za Saiht-Etienneom pa je pot.postala strahovita: cesta, ki je. vodila po nizkem gričevju sredi širokih nerodovitnih poljan, kjer ni raslo ničesar razen črnega zelenja smrekovih gozdov, tako žalostnih na belem ozemlju. Toli obupne okolice še niso bili prehodili,' Slabo nasuta pot, ki so jo zadnji nalivi zmehčali do dna, je bila postala pravcata blatna postelj, hapolnjena s sivim, gosto tekočim ilom, kjer so se lepile noge kakor na smoli. Napor je bil nepopisen, ljudje soJute* še mogli naprej, tako so bili upehani. Da postane zopernost še večja, se je nenadoma ulil dež s strahovito bes-nostjo.^ Topništvu je malo manjkalo* da ni obtičalo v cestnem bluttl. Chouteau, ki je nosil riž za kompanijo, zasopel in divji nad vremenom, je vrgel svoj tovor od s^be, meneč, da ga nihče ne gleda. Toda Loubet ga je videl. "To nI prav, tako se ne dela; tovariši pa naj si potem jemljejo doge s trebuha." "Ah, kaj!" je odgovoril Chouteau, "saj imajS vsega v izobilju; na„odmoru nam dado drugega.H In Loubet, ki je noail slanino, se je zdajci tudi iznebil tovora, 4uteč se prepričanega s tem razlogom. Maurica je bolela noga čimdalje huje; gotovo se je bila peta iznova vnela. S tako Ža lostnim obrazom je vlačil nogo za seboj, da se Pa ne da bi se že zo- je Jean vdal svoji naraščajoči skrbi ter ga vprašal: "Ali mar spet ne gre? pet začenjalo?" Ko so napravili nato kratek odmor, da je moglo moštvo zasopsti, mu je dal dober svet: "Sezujte čevlje in hodite bosi; sveže blato vam bo hladilo sklenje." Zares je mogel Maurice tako brez prevelike bolečine nadaljevati pot; čuvstvo globoke hvaležnosti se ga je polastilo. Prava sreča je bila oddelku, imeti takega korporala, ki je že služil in je poznal vse prijeme in ugodnosti; slabo obrušen kmet na vse zadnje, a vendar vrla duša. - «1 dele pozno, ko so se bili krifali s često iz Chalonsa v Vouziers ter ee spustili po strmem bregu v Semidsko sotesko, so dospeli v Con-treuve, kjer so imeli bivakovati. Pokrajina se je izpremenila? tu so bili že v Ardenah in s širnih golih gričev nad vaejo, izbranih 7. armad-nemu zboru za taborišče, se je videla v daljavi dolina Aisne, napol akrita v bledi deževni megli. Ura je bila šest, a Gaude še ni trobil k razdelitvi. Da bi imel kaj dela, in tudi iz skrbi nad hudim vetrom, ki je vstajal, je hotel Jean sam postaviti šator. Pokazal je svojim ljudem, kako treba na rahlo strmem ozemlju poiskati kraj in izkopati kroginkrog šatora strugo, da mere voda odteči. Maurice je bil zaradi svoje noge prost vsakaterega dela; gledal je, čudeč se razumni spretnosti tega na videz tako okornega čokatega možaka. Čutil se je kakor strtega od trudnosti, toda nada, ki je prihaja v vsa srca, mu je zopet vzravnavala pogum. Krepko ao bili marširali od Reimsa dalje: šestdeset kilometrov v dveh dneh. Ce bi šlo tako dalje in vedno naravnost, morajo nedvomno pobiti drugo nemško armado in doseči Bazainea, preden bo tretja armada pod poveljstvom pruskega prestolonaslednika Imela čas pomakniti se proti Verdunu. "Kaj pa je to? Ali hočejo, da poginemo od gladu?" je vprašal Chouteau, ko je bila ura sedem, in še vedno niso delili hrane. Iz*previdnosti je bil Jean vendarle naročil Loubetu da naj prižge ogenj ter pristavi kotel poln vode; ker pa ni bilo drv, je moral zatisniti oči, ko je Loubet izdiral planke bližnjega vrta, da si priskrbi kurivo. Ko pa je Jean velel sku hatl rIŽ s slanino, mu je moral prizna ostalo oboje, riž in slanina, v blatu Sai enneske ceste. Chouteau je prisegal za mrtve, da se je moral njegov zavoj odvezati od telečnjaka, ne da bi bil opazil. "Svinje štel" je kriknil Jean razljuten. "Za-meUvati dobro jed, ko ima toliko siromakov prazen želodec 1" 4 Podobno je bilo s' tistimi tremi kruhi, ki so jih bili navezali na telečnjake; niso ga ubogali, in zdaj jih je bil dež tako razmočil, da so se izpremenili v pravcato kašo, ki je živ človek ni mogel vzeti med zobe. , ^Bobro se nam godi," je nadaljeval Jean. "Mi, ki smo imeli vse, smo zdaj brez skorjice kruha . . , Vi ste v resnici čisto navadne svinje I" V tistem hipu je poklical rog vojake k dnevnemu povelju pred aeržanta, in seržant Sapin je s svojim krmežljavim obrazom naznanil vojakom svojega oddelka, da je vsaka razdelitev nemogoča ter se morajo zadovoljiti s tem, kar Imajo s seboj. Tren — tako »e je reklo — je bil zaradi slabega vremena zaostal na poti, a čeda volov je bržčas zašla med nasprotna povelja. (Dalja prihodnjič) humor Nameato anekdote Berlinčan, Londončan in N< yorčan so se prepirali, v b, rem mestu so največje blaJ "Pri nas v Berlinu." je J STtSe 2(Zm0 ai šteje ^000 nameščencev " "To ni nič," je dejal An, pri nas imamo veleblagovni ki ne najdeš dva tedna izhodi nje, če se v njej izgubiš." ' "Tudi to ni nič," je rekel Ai rttan. "Nekoč je prišel lev v ko našo veleblagovnico in ravi teljstvo je šele po dveh nu opazilo, da nekdo iztreblja!" nameščei Viseči most med Tacomo, Wash„ in polotokom 01ympic, ki se je nedavno podrt Ta most je bil dograjen v zadnjem juliju in je stol $6,000,000* , ._ žalostilo in česar nisem pričako-iskim krilom planili na moje gre-val od vas, Merulejci. Medtem koidice. Pa tudi to še ni vse! Zad-vrši "monstre-koncert" ali nje čase opažam s pošastno grozo, da" ste si pridobili zaveznikov, kajti tudi ščinkavci se že udeležujejo pogromov, da o vrabcih niti ne govorim . . . Mera je torej polna in izbito dno. Zato segamo k poslednjemu sredstvu, ki naj razčisti to nevzdržno stanje. Pošiljamo vam ultimat, katerega točke osvojite takoj z naslednjim jutrom po prejemu: .. ; Umaknite se sto metrov za demarkacijslto črto od moje hiše. . ■ • .....~ . I 2. Petje in zborovanja prično šele ob šestih. 3. Gredice, semena in sadeži petsto metrov naokrog so pod našo zaščito in zato nedotakljivi. V primeru, da te točke ne bodo izpolnjene, bomo ukrenili vse potrebno, da dosežemo pogoje na drug način: ad 1. Postavili bomo na vse grede pošastna strašila migajoča in piskajoča.. ad II. NaroČili bomo fračo in streljali v vsakega Merulejca, čeprav bo v črnem fraku, ad BI. Kupili bomo mačko. Tako! Prepis tega ultimata pošiljamo v kopiji tudi Društvu za zaščito ptičjih narodov, 'ki naj presodi upravičenost naših zahtev. Lastnoročno: Ost, generalissimus. Ultimat kosom V našem glavnem stanu, nekje na Gorenjskem. Zdaj bo dovolj! Potrpeli smo dolgo in pretrpeli mnogo od vašega nečuvenega početja, spoštovana gospoda Kosi is rodu Me-rulejcev. Zdaj pa je dovolj! Da bo pa svet vedel, da smo bili izzvani mi. da bo vedel za ves potek in predzgodovino, naj na kratko orišemo vse vaše postopke, ki so nas prisilili do tega zadnjega koraka . ... V šolah so nas učili že od mla dih nog, da ste Kosi (merula turdus) koristne živali, da po-končujete mrčes, celo miši, krte in podobne zverine, poleg tega pa da ste odlični pevci in je celo Prešeren dejal o vas, da je pobožni oglarček naučil "Koss, tr dokljuno dete. od preljubega Au guštlna" Vaega tega smo se ns-/ učili in verovali v vse tisto, kar j(e bilo napisano o vas v čitankah in berilih. Ampak vse to je bila le puhla učllnlška modrost in nI prinesla za življenje zares-ne vrednosti kaj še nasprotno, življenje je pokazalo, da ste vi Kosi is rodu Merulejcev, čisto navadna svojat . .. Tako! • Zdaj smo imeli prilik nebroj da sme si ogledali vaš značaj, način vašega življenja in vaš svetovni nssor tako na sploh — s eno besedo, spoznali smo va* do dobra * , « Ko sem bil še otrok, vaš pevski spored ni znašal več ko pet t;onov. Priznam, časi so se izpremenili in vsesplošnega napredka ne moremo tajiti, in tudi vi ste napredovali glede petja. To je res, kajti zdaj svirate in žgolite cele operne arije .. . Operne arije so lepe in vsak posameznik vaše pasme je dovršen pevec. Ampak, če žvižga naenkrat dvajset vaših solistov, potem je to ko v operi, kjer hoče vsak prekričati drugega, in to ni epo. Ker pa pri vas kolegialnost glede glasov ne hodi v poštev ko v operi, je tudi to odpustljivo in celo jaz razumem tako početje. Prišli smo k enemu glavnih razlogov našega spora. Ako že prepevate in morate prepevati, zakaj prično vaši koncerti vselej ob štirih ali polpetih zjutraj in zakaj se vrša ravno pred mojim oknom? Sploh pa, ali so to s koncerti? Ne! To so pevske vaje, to je Kosovska Glasbena A-kademija, prvi letnik! Popolnoma jasna zadeva je, da gre tu za pevski pouk, kjer izkušeni Kosi, pevd-pedsgogi poučujejo nadebudni naraščaj . . Seve gredo pri tem početku najlepše zamišljeni toni rakom žvižgat ln harmonija zborovskega petja je pri tem občutno prizadeta. To je jasno — in sleherni pevovodja mi bo pri znal, da v ubran in upat zbor ne kaže uvajati novincev, začetnikov ... Ko sem poslušal Vf Je "koncer- te" par dni, mi je prišlo na um, da morda ti vaši pevski sestanki sploh niso zbori, mitingi in politična zborovanja ali pa celo me-rulanski parlament. Pri današnjih časih je tak demokratski parlament nemogoča zadeva, kajti tu hoče drug prekričati drugega — vse to je pa že močno zastarelo. Sicer pa vsak živi in vladaj, za boga milega se morajo t glasovni ekscesi vršiti ob ran zori in pa^lb mojem oknu? Jaz ne poznam vašega političnega prepričanja, ampak če že imate spore med seboj, kar smatram za razumljivo, prenesite torišče >itk drugam. Odletite sto metrov na levo od našega bivaka, m lahko kričite in tudi tepete lahko — bog f vami! se "občni zbor", se splazi par materialistično razpoloženih indivi-duov na moje grede, kjer smo sejali pred nedavnim grah in zimsko solati, in z veliko slastjo požira semena. To je čisto navadna tatvina! Tu ne veljajo nobeni izgovori, kajti videl sem vas na lastne oči, videl ob petih zjutraj. Naj bo v čitankah stokrat natisnjeno, da ste koristni ptiči, na mojih gredicah ne raste nič, ker požrete sleherno posetev, kakor kobilice v jutrpvi deželi. Hišnik Nered postaja iz tega razloga melanholičen in dekla Reza je odpovedala službo. Ecco! Tega očitka o tatvini pa ne iznašam sam, temveč se mi pridružuje tudi moja soseda onstran Save, v^lerodna gospa gra-ščakinja, ki lahko dokaže, da ste pbhrustali vse plantaže rodovitnih malin! Ecco! Taka je to reč! Ali ni sramota? Pevec in tat! Kaj takega ne srečamo ni-med ljudmi! Poleg vsega pa ste omajali mojo vero v znanost, i trdi, da se hranite od črvov ; n žuželk, v resnici pa se hranite od mojega graha in fižola. Zakaj za vraga ne iobljete hroščev, ki so baje zelo okusna jed, posebno zdaj 'ko smo uvedli brezmesne dneve?! '----— Razen tega, da je vaše početje drzno in nedostojno, je tudi v popolnem nasprotju z obstoječimi naredbami o narodnem ' gospodarstvu, ki pravijo, da se nedozoreli sadeži pod kaznijo ne smejo trgati! Zdaj, ko smo navedli vse tehtne razloge, ki nas silijo k temu poslednjemu koraku, moramo še povedati, da smo storili pred tem vse, da bi končali spor v miru, cakor se razumnikom spodobi. A vsi naši pozivi, ki smo jih imeli osebno z balkona našega Glavnega stana, ki so se slišali tudi na drugI breg Saye, so ostali brezuspešni. Še več! Na vejah ste sedeli in ste se mi porogljivo smejali v brke, nato pa s huron- De I Le pomislite, gospoda Kosi, da so že stari Rimljani spoznali resnico, da potrebuje človek vsa, šast ur spanja. Da, teko je I Kje za vraga naj dobim jas šest ur spanja?! Le računajte! Opolnoči. ob ani se priklatim domov poln trgminca ali rizlinga. Prav Ko ležem in zaspim, je ura ena aH pol dveh ... Ob štirih pa pričnete. kanalije, s svojimi koncer ti ali palavrl, na počitnicah, ki so uzakonjena, in ne gre, ds bi me motili, ker se to prvič ne spodobi, drugič pa je to poseganje državno oblast, ki mi je določila dopust zato, da počivam. Vi pa delate zmedo ... Zdaj pride pa najhujše. Zda, pride to, kar me je globoko ras- AH ste že naročili Prosveto ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To j« edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljeta svojcem v domovino. "Ali se ti ne zdi, da sem vk še prav tako mlada kakor ob jini poroki?" "Da, dragica—samo nekaj, časa potrebuješ sedaj za to!" • V neki družbi, ki je debatir o književnosti, je Bernard Sh, tožil, da ima tako slab rokof da ga njegova tajnica le z 1 večjo muko prebere in razčk Neki član družbe je porabil priliko, da je omenil rokopis tika Morrisa, o katerem je . tudi znano, da ima nečitljiv kopis. "Nu, med Morrisom in _ je vendarle neka razlika," je jal naposled Shaw, ki ni moj trpeti Morrisa. "Kajti kadar j nekaj napišem, se lahko preči vsaj, kadar je natisnjeno, Mt risov rokopis pa ostane nečit celo potem, ko izide v tisku . .1 Najzanesljivejše dnevne delavske vesti so v dnevniku "Prodati." Ali ilh čitate vsak dan? 25 SH0PPMDAYS LEFT BU/ CW/e/SrMAS SfAlS He catinot read it rrou/ Uit Some