Uredniška priloga »Kmetovalou“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 1. V Ljubljani, 15. januvarija 1893. Letnik VI.
Lonec za tulipe.
Sedaj je Sas siliti cvetlične čebule k rasti in cvetju. Vsak prijatelj cvetic se potrudi posaditi svoje čebule v praktiške a ob enem lepe posode, V ta namen posebno priporočamo za tulipe in kro-kuse lonec, kakeršnega kaže podoba 1. V tem lonci lahko silimo precej ob enem 12 čebul čebule se tako vlože v lonec, da je poganjek ven obrnen, k orenina pa noter,
Ves prostor med čebulami se napolni z zmesjo od dobre povrtne zemlje in razrezanega gozdnega mahu. Lonec, ki je posajen s krokusom, postavi na okno v kaki bolj hladni sobi. Kakor hitro cveto krokusi, postavi na sredo cvetoče tulipe ali hijacinte. Administracija „llustr.
Flora“ na Dunaji, Hernals, Bergsteig-gasse, prodaja take lonce po 1 gl. 60 kr.
NemSka knjižica o vzgoji rastlin iz čebul po sobah se pridene brezplačno vsakemu loncu.
Podoba 1.
Učitelji pa sadjarstvo.
Tolikrat in toliko se je uže pisalo o sadjarstvu, da res ni moči povedati kaj novega. Zato v nastopnih vrsticah nikakor ne nameravamo razpravljati sadjarstva na dolgo in široko, marveč omeniti hočemo le, kako se ž njim okoristimo in kako naj se budi ljubezen do njega.
Nauk o sadjarstvu nas uči, kako vzgajajmo sadno drevje, kako je pomno-žnjmo in požlahtnjujmo, kako zasajajmo sadovnjake in drevorede, kako obirajmo sadje, kako je hranimo itd. Sadjarstvo je ena najvažnejših panog kmetijskih.
Ni treba šele priporočati sadjarju, naj najprej dobro premisli, kam bo sadil drevje, na kakšna tla, v kakšno lego, ali pa, naj previdno odbere sadne vrste, ker je odvisno od krajevnih razmer, ali bodo uspevale ali ne.
Sadnemu drevju najprikladnejša zemlja je v obče težka, če le moči lapo-rasta, globoka in enakomerna zemlja, na kakeršni dobro uspevata pšenica in detelja. Kamenita so tla lahko, mokra ali šotna pa ne smejo biti. Mokra tla se sicer lahko osuše, če se odpelje voda, na šotnih tleh pa sadno drevje ne uspeva; vsaka vrsta tu peša, rodi slabo in se sčasoma posuši.
Glavna pogoja uspešnemu sadjarstvu sta tudi prostor in svetloba. Jablane in hruške je treba saditi po 8 m narazen, črešnje in slive po 6 m, kostanj in orehe pa po 10 m.
Pri presihanji moramo paziti osobito na to, da ne denemo drevesa globoče v zemljo, kakor je bilo prej.
Posebno važno je tudi obrezovanje. Drevje obrezujemo zlasti zato, da mu vzgojimo lepo krono, potem pa zato, da mu pomnožimo rodni les in ga enakomerno razdelimo, da rodi debelejše in okusnejše sadje. Če kako drevo preveč rodi in opeša, pokrepča se najlaže, če se primerno obreže. Vender pa naj se obrezovanja loti le veščak. Kdor ne ve, kako mora obrezovati in zakaj ravno tako, naredil bode drevju več škode nego koristi.
Vsi veščaki pripoznavajo, da se sadjarstvo po nekaterih krajih naše domovine jako lepo razvija, vender pa je še mar-sikak kraj, kjer bi se še mnogo lahko storilo. Sadjarstvo zahteva primeroma malo truda in stroškov, pa je vender le bogat vir blagostanju Sadja zahteva mladina, ž njim se poživlja starček, pa tudi prodamo ga lahko, tako da ni misliti, da bi ga kedaj pridelali preveč. Nasprotno, čim več bode sadnega drevja, tem boljše bode gospodarstvo. Znano je, kako vpliva Podoba 2	drevJe na vreme in izboljšuje
zrak, kako lepša kraje in daje zavetja koristnim pticam. Ob cestah, po pašnikih, mejah, goličavah in bregovih stalo bi lahko na milijone sadnega drevja. Leto za letom posekajo mnogo drevja, ko zidajo poslopja, delajo železnice in ceste, ali ga poplavijo povodnji, uniči mraz in starost. Sadje, kar ga pridelujemo doma, nam nikakor ne zadostuje; saj nas vender Američani zalagajo s suhim sadjem in nam odneso marsikak milijon,
Kar se sadja ne použije surovega, kuhanega ali suhega, pripravi se lahko za ceno in zdravo pijačo. Ali ni to izborno sredstvo, da preženemo i njim ško-
dljivo žganje? — Ali kako naj vcepimo ljudem ljubezen do sadjarstva? če se ga poprime posameznik, veči del opeša, ker ne najde nikjer pomoči. Kjer pa ni složnega delovanja, tam tudi ni pravega uspeha, če človek opominja, pravi kmetovalec navadno: „Saj sam nične premorem. Še to, kar zraste, potrgajo mi tatje nezrelo,,.
Pač je mladina zelo razuzdana. Ali med vzroke moramo šteti tudi to, da je sadja premalo in da je predrago, mladini se pa le dela skomina po njem. Kako pa je bilo včasih! Kdo bi bil mogel kar tako meni nič tebi nič iti mimo rdečih jabolk, ki so se tako vabljivo smijala s sosedovega vrta, in kedo bi ne bil pognal kamena v zrelo hruško? če bi bilo zadosti sadnega drevja, ne bilo bi ga treba iskati otrokom po tujih vrtih.
Ti nepriliki najlaže odpomorejo ljudski učitelji. Znano nam je, da zahtevajo od učitelja vse; vender pa ga prosimo tudi mi, naj deluje tudi tukaj v ljudsko blaginjo. Saj ima ravuo učitelj — posebno če ima šolski vrt — najlepšo priliko, da vzgaja otroka kakor mlado drevesce, vcepi mu veselje do sadjarstva, poštenost in spoštovanje tujega imetja, kakor požlahtni divjak s cepičem.
Na delo torej, častiti učitelji, pridobite si otročjo ljubezen, in uspeh Vam je gotov!
Belo cesarsko ivanovo grozdjiče.
Naša podoba 2. kaže ivanovo grozdjiče, katero so vzgojili na Francoskem in od koder se je tudi v naše kraje razširilo. Ker je ta vrsta lepa in dobra, zato se je povsod zelo priljubila. Grozdi so dolgi in gostih jagod, jagode pa velike, prozorne, rumenkasto bele, in njih okus je sladak in mil. Belo cesarsko ivanovo grozdjiče je odločno ena pivih vrst, ki ugaja toliko sveža, kolikor tudi vkuhana in za vino podelana. Rasti je bujne, rodi pa kar izvenredno. Želimo, da se ta nova vrsta zelo razširi. Grmov te vrste, s francoskim imenom „imperiale blanche'1 ati z nemškim „Weisse kaiserliche Johannisbeere", je dobiti v vsaki boljši in veči drevesnici.
Mravlja na sadnem drevji.
Dosedaj smo mislili, da je mravlja sadnemu drevju neškodljiva, če ne celo koristna. Znani poznavalec malih rastlinskih škodljivcev, H. Miiller v Thurgau-u, je pa prišel do nasprotnega prepričanja. Vredno se nam zdi, da tudi v našem listu objavimo njegove preiskave. Miiller piše v strokovnem listu „Der Fruchtgarten" sledeče: Vsakemu skrbnemu opazovalcu pomladanjskega življenja na vrtu se je uže gotovo čudno zdelo gosto pohajanje sadnega drevja po mravljah. Nihče pa ni slutil kaj kvarnega. Premišljevali so celo, kako bi zaredili na drevji mravlje, koje bi potem drugi škodljivi mrčes zatirale, če tudi iz te misli ni nikoli nič bilo, a imeli so mravlje vender za neškodljive in domnevali, da iščejo sladkega izmečka listnih uši.*) Celo obširne knjige ničesar ne vedo o škodljivosti mravelj.
Uže zadnje leto (1. 1890.) sem imel priliko videti po nasadih v našem zavodu kvaro, ki so jo provzročile mravlje, in sicer so bili poškodovani mladi hru-ševi popi, kateri so komaj ven pribodli, po vršičkih. Kakor hitro je pop dosegel gotovo velikost, je bil varen daljše poškodbe. O tem nisem nič poročal,
*) Laški in tudi francoski sadjarji po nekaterih krajih donašajo mravljišča pod sadno drevje, češ, da so mravlje sadnemu drevju koristne. Tega menda H. Miiller ni vedel.	Ured.
ker sem imel ta slučaj za izjemo. Preteklo pomlad so se pa poškodbe prav zelo množile, in imeli smo priliko opazovati mravlje, ko so objedale pope na jablanib, hruškah, kutinah in marelicah, in sicer najbolj takrat, ko je bilo popje še prav nežuo, t. j. kadar so zeleni vrhi listkov ravno pogledali iz popov. Na ta način je navadna rjava mala mravlja naredila na pritličnem drevji primerno prav veliko in občutno škodo.
Vrtnarske raznoterosti.
Varstvo zimske salate. Odejo čez zimsko salato kaj radi narede pregosto, zato pa pod njo gnije in plesni. Izvrstna odeja je od drobno razsekanega grmovja, pomešanega z listjem. Taka odeja varuje mraza, a ravno tako tudi gnilobe.
Koli pri drevji. Kadar sadiš visokodebelno drevje, nikdar ne žabi kola ob vrhu ogladiti, vsaj robe mu poreži. Ti robovi so uže tako preostri, kadar pa kol zabijaš v zemljo, pokažejo se še bolj. Ako torej kola ne ogladiš, utegne s svojimi ostrimi robovi kaj močno škodovati lubadi, kadar se ob njo drgne, kar se zelo lahko pripeti, zlasti ob vetru.
Sneženje oken po cvetličnjakih in gorkih gredah je včasih zelo težavno, če ne kar naravnost nemogoče z navadnimi sredstvi. Z jedkim milom jih umivati je največkrat prav dobro, a prigodi se, da tudi ž njim no dosežemo pravega uspeha. V takem slučaji je vzeti en del solne kisline in štiri dele vode. Ta zmes pobere vso nesnago. Potem jih je dobro s čisto vodo poplakniti. Solna kislina se dobi prav ceno, ker ni treba kemijsko čiste. Pri delu s solno kislino je paziti na obleko, ker jo kislina sežge.
Lepotione rastline, katere vsadiš v nove lonoe, nikdar rade ne uspevajo prvi čas. Žgaua glina sesa iz prsti vodo, in prst se krči ter naredi praznino med posodo in sabo. Voda, s katero prilivaš, izteče hitro po tej praznini iz posode. Da odpraviš to nepriliko, namakaj nove lonce, predno vanje sadiš, nekaj časa v vodi.
Ali naj sadimo malo ali mnogo sadnih vrst? Ako ima gospodar v hlevu 5 ali 6 raznih govejih plemen, na njivi pa 5 do 10 vrst ječmena ali druzega žita, in sicer ne zato, ker ga to veseli, ampak ker hoče pridelke svoje dobro prodati, potem se mu bode vsak trezno misleč gospodar smijal. Ako pa ima v sadovnjaku 10, 20 ali celo 50 sadn h vrst, ne zdi se pa nikomur čudno. Kedaj se bodo vender naši sadjarji vzpametovali in izpoznali, da ni hujšega zla v sadjarstvu, nego če sadimo premnogih sadnih vrst. Nobeden sadni trgovec ne kupuje 10 ali več sadnih vrst skupaj pomešanih, vedno pa je lahko prodati največo mn >-žino sadja od ene same pa dobre vrste.
Ob obrezovanji drevja, kadar je presajamo. O tem piše vrtnarski strokovni list „Flora“ to le: V Avstriji je še vedno vrtnarjev in drugih sadjarjev, kateri obrežejo drevo, predno je presade, neusmiljeno, in sicer ob kroni in koreninah. Na Francoskem uže dolgo časa ne ravnajo več tako, in nedavno so se izrekli v nekem francoskem sadjarskem društvu, da je tako obrezovanje „barbarstvo in neumnost11. Ako pomislimo, da drevo potrebuje leta in leta, predno se opomore od teh ran, potem niso ti izrazi prehudi. Izkušnja je tudi učila, da tako obrezovanje prav nič ni potrebno, če moraš krono obrezati iz tega ali drugega vzroka, obreži jo drugo ali pa šele tretje leto. To vse velja seveda le o mladem drevji.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov'
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.