DELAVSKA POLITIKA f?*a]a dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. 1’ndditTt In »prava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. ^adružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski iom. — Rokopisi se ne vračajo, testrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem deln stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 1«.—, za inozvmitv« m«s*čno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 68 Sobota, 22, avgusta 1936 iLeto xi Boj ljudstva proti pobunjenim generalom v Španiji Krvavi boji trajajo z nezmanjšano silo Vsa poročila o španski državljan- j ski vojni govore o porazih in zmagah ■ na obeh straneh. To pomeni, da ne j pride do odločilne bitke, marveč zavzema vsa vojna bolj in bolj značaj gverilske vojne ali manjših borb po posameznih delih in krajih države. Glavni bojišči sta na jugu pri Ba-dajozu in Granadi in pa med gorovjem Guadarrama severno od Madrida do San Sebastiana ob Biskajskem zalivu. V gorovju Guadarrama vladne čete napadajo, da preprečijo napad na Madrid. Tehtnejše operacije se pa vrše proti Saragossi in pri San Sebastianu. Ofenziva pri Saragossi ima namen razbremeniti napade na San Sebastian, katerim so se vladne čete doslej z uspehom upirale. Vladne čete so si osvojile Granado; pri Badajozu, ki so ga sicer zapustile, pa so zadale upornikom težak poraz in s tem pretrgale zvezo med ■južnimi in severnimi uporniškimi četami. Da tudi na severnem bojišču upornikom ne gre najbolje, dokazuje premestitev glavnega štaba generala Molle iz Burgosa v Valladolid, to je, bolj v notrajnost dežele, Franco hoče uporabiti v vojni tudi še afrikanske Kabile, ki se pa upirajo, in častnik, ki je imel nalogo, da Kabile organizira, se je iz obupa ustrelil. Vsi listi pa poročajo o grozovitostih v tej vojni, vendar pa pripominja večina poročil, da so grozovitosti upornikov večje in hujše kakor one vladnih čet. Pomembnejši uspeh vladnih čet je zasedba otoka Majorke. Prebivalstvo samo je zahtevalo orožje proti upornikom. Pričakovati je, da se tudi mesto Palma vda. Na otoku so mnogo uporniških ljudi zajeli in zaplenili vojni materijal. Zmagalo bo Špansko ljudstvo Izjava s Jouhauxa o španskih bojih. Glavni tajnik francoskih strokovnih organizacij s. Leon Jouhaux, ki se je vrnil iz Madrida, je izjavil časnikarjem: »V Španiji je vse ljudstvo ob- ■ oroženo, da brani svobodo in to ljudstvo mora zmagati. Morda bo za to potreben čas, toda zmagalo bo gotovo.« Vladna dete rabijo pline V svoji upravičeni borbi so jele vladne čete uporabljati solzilne pline sicer najnedolžnejše vrste, vendar pa služijo v vojni zelo dobro, ker onesposobijo nasprotnika nekaj časa za bojevanje. Ta novost je upornike jako vznemirila. Izdelovanje orožja v Španiji Vladi v Madridu in Barceloni silno pospešujeta izdelovanje vojnega orožja. V Barceloni izdelujejo tudi vsakovrstno mostovje. Autonomna vlada v Kataloniji je ustanovila komisijo za nadziranje izdelovanja orožja. Prvi bataljon petetga regimenta milice je opremljen z najmodernejšim orožjem,, ki je bilo vse izdelano v Španiji. Krvnik podpira krvnika Francosko socialistično glasilo »Populaire« poroča, da so španski fašisti 25 nemški beguncev, ki so že da |ie časa uživale azilno pravo na “alearih (otoki), izročili nemškim vojnim ladjam. Med žrtvami te prav posebno zahrbtne izdaje se nahajata tudi von Putthammer in kapitan Placht. Begunci so bili deloma socialni demokrati deloma pa pristaši Strasserjevih črnih srajc. Nič ni še znanega, kaj se je zgodilo z njimi. Bankir Juan March Ljubljanski klerikalni list poroča, da je March prosil mater božjo, da bi postal bogat in mogočen. March je mogočen in bogat, toda vse to si je pridobil s tihotapstvom, osleparje njem države in verižništvom. M ? CM ' Tri f-vt Kardinal načelnik Španskega regentskega sveta Španski reakciji se silno mudi. Najprej so ustanovili uporniško vlado, sedaj pa še regentski svet, ki mu načeluje kardinal Segura. v . is - *-.,j i IM*J4 *»»,., ^ , c-.'* vi.,.* Fašistična Nemčija Fašistična Nemčija je poslala v španske luke večje število parnikov in vojnih ladij pod pretvezo »zaščite nemških državljanov« v Španiji. Dokazano pa je, da nemški parniki ne prevažajo »ogroženih nemških držav' ljanov«, temveč orožje in strelivo za upornike. Pridržki Nemčije in Dne 17. t. m. je Nemčija odgovorila na francoski predlog o nevmeša-vanju v špansko državljansko vojno. Nemčija dvomi, če ima madridska vlada res oblast v svojih rokah. Rusija mora biti istotako nevtralna kakor Nemčija; pa tudi Portugalska. Italijanski tiskovni urad Stefani izjavlja, da je italijanska volja nevtral- Dne 15. t. m. je vsa Poljska bila pod vtisom šestnajste obletnice zmage poljske vojske pri Varšavi. Posebno je dosegla kmetiška manifestacija po vsej Poljski mogočen izraz poljskega naroda. V Wierzcho-slavicah, kjer je doma voditelj Witos, se je udeležilo manifestacije 80.000 oseb ter je prišlo do spopada med manifestanti in policijo, in sicer po govoru bivšega sejmskega maršala Rataja. Po vesteh prirediteljev so spopad izzvali policisti, ki so streljali iz policijskega poslopja, pri čemer je bil en kmet ubit, šest jih pa je bilo težko ranjenih. Razburjeno množico je le težko pomiril podpredsednik združene ljudske stranke, Rataj. Ljudske manifestacije so se vršile v več kakor dvesto krajih po vsej Poljski, ki se jih je udeležilo nad dva milijona kmetov in delavcev. Tako je manifestiralo v Jaroslavu 60.000, v Samiszu 40.000, v Rzeszowu 30.000 oseb. Manifestacije so imele izrečno politični značaj. Množice so manifestirale za amnestijo Witosa in drugih emigrantov. V resoluciji zahteva ta ogromna množica poljskega naroda novo demokratično ustavo in1 nov volilni red za sejem in senat ter razpis Spori med Španskimi uporniki Nekateri uporniški častniki očitajo generalu Franco odgovornost za mnoge poraze upornikov. Gil Roblesa označujejo kot pobeglico in glavnega krivca, ki je bežal v inozemstvo kot izdajalec. Poslali so dva častnika na Portugalsko, da sta pozvala Gol Roblesa, naj se takoj vrne v Španijo. Gil Robles se je pa izogibal pozivu ter se z obema delegatoma skregal. Harokanci se upirajo Med Francovimi marokanskimi četami je nastalo revolucionarno gibanje. Del Marokancev je Franco moral razorožiti. Marokanci ne dobe ne hrane in ne plače, zato jim je Franco dovolil, da smejo ropati po deželi, kar jim pa tudi ne zadošča. Tudi v španskem Maroku v Afri-j ki se širi upor proti Francu. Vojska upornikov torej res zasluži, | da jo hvalijo klerikalci in kapitalisti, ! ker dela po njihovi morali. grozi Španiji Ker je španska vladina mornarica začela zasledovati nemške tihotapske ladje in jih preiskovati, je v Berlinu o\f ff * Tf Jr j »**•»* J ^ i IM h \ 1 Italije nosti »iskrena«. Nasprotno kaže govor prejšnjega francoskega državnika in potovanje Jouhauxa v Madrid, da so tam drugega mnenja. Tudi pošiljanje orožja v Španijo kaže, da mora biti nevtralnost brez pridržka. Tudi zboro vanje v Londonu, ki se je izreklo za madridsko vlado, je kršitev te nevtralnosti. parlametamih volitev na demokratični podlagi. Zastopniki oblasti so v mnogih krajih prepovedali prečitati resolucijo. V vasi Sluzewo pri Varšavi, kjer se je manifestacije udeležilo okoli 10.000 kmetov, se je formiral »pohod v Varšavo«, ki ga pa policija ni dovolila. Diktatura na GrSkem Vlada je zapečatila tajništva vseh strank. Vlada je izdala naredbo o zatvo-ritvi tajništev vseh strank brez razlike. Kakor poročajo listi, je to prvi korak k razpustu vseh obstoječih strank v državi. Grška se s tem vrača ponovno na pot diktature. Po izjavi predsednika vlade Metaxa, bo diktatura samo začasna, dokler ne bo utrjena monarhija. Konferenca skandinavskih držav se je vršila v Kodanju dne 20. t, m. Udeležile so se je Švedija, Norvegija, Danska in Finska. Kmefiški dolgovi Pred rešitvijo? Po podatkih Narodne banke imajo po stanju z dne 30. aprila t. 1. kmeti dolgove v 553 denarnih zavodih na 404.200 menicah. Ti zaščiteni dolgovi znašajo v celoti 1.524,337.000 Din. Obresti do navedenega dne, ki tudi niso plačane, znašajo 134,117.000 Din. Vlada namerava urediti plačilo teh dolgov na ta-le način: 25% dolga prevzame država ter ga izplačuje poverjenim bankam v gotovini; 25% nosijo poverjene banke; 50% s 3% obresti pa bodo plačali dolžniki v 20 letih. Za svobodne volitve Joca Jovanovič je rekel na zemljo-radničkem zborovanju, da samo v svobodnih volitvah izvoljeni predstavniki morejo zgraditi močno državo in rešiti socialno vprašanje. Zopet diktatura v Bolgariji? Bolgarskim režimovcem jako ugaja grška diktatura. Bolgarija ima prav žalostne izkušnje s svojimi diktaturami, ki so vedno puščale za seboj veliko opustošenje. Kralj Boris je v inozemstvu in zato politično življenje valovi zopet od demokracije do diktature. Upati pa še vedno utegnemo, da bo kmetiški narod Bolgarije zmagal s svojo demokracijo. Seja Društva narodov Na dnevnem redu septemberske seje Društva narodov se nahaja letno poročilo generalnega tajnika, izpopolnijo se tri mesta v haaškem mirovnem sodišču, vprašanje o beguncih ter druga vprašanja. O reformi Društva narodov na tej seji ne bodo razpravljali. Mogoče se pritoži španska vlada na Društvo narodov zaradi kršitev mednarodnega prava, vendar bi se v takem vprašanju moglo razpravljati na seji le formalno. Saksonski sodalisti za Španijo Šestnajst saksonskih (v Nemčiji) socialistov je poslalo tajništvu soc. dem. stranke v Pragi tale dopis: Dragi sodrugi! Čitali smo oklic v Vašem listu, v katerem pozivljete k denarnem podpiranju španskih sodru-gov. Iskreno nas veseli, da se Vaše organizacije po dolgoletni praktični pomoči italijanskim, nemškim in avstrijskim sodrugom, posvetijo tudi podpiranju naših španskih sodrugov. Sestanek nemških socialnih demokratov iz Saksonske Vam pošilja zbirko 300 Kč za španske sodruge. Vemo, da je to le skromna podpora, pomislite pa, da imamo le malo sredstev. — S to pošiljko združujemo željo, da španski borci za svobodo premagajo reakcionarne fašistične sile vojaške revolte v interesu celotnega evropskega delavskega gibanja. Evropske države aktivno pripravljale španski upor. Španska vlada izda zbirko dokumentov, ki dokazujejo, da so nekatere evropske države aktivno delale za revolucijo v Španiji. Poljski kmeti za demokracijo Dva milijonov Poljakov demonstrira proti diktaturi! K tarifnemu pokretu slovenskega tekstilnega delavstva Izvajanja tajnika Delavske zbornice s. J. Uratnika ob priliki prvih poga janj za sklenitev kolektivne pogodbe Stremljenja, da bi se uredili delovni odnosi v naši tekstilni industriji na kolektiven način, niso nova. V drugih državah so v tekstilni industriji ta notranji red že davno vpostavili. Pa tudi lastno spoznanje nam govori za to, da ne more biti zdravo, če plačuje n. pr. v trikotažni industriji v sami Sloveniji ena velika industrija svoje delavke po 1 Din na uro, druga po 3 Din, ali pa, če so plačane delavke v eni predilnici bombaža — tudi tu imam pred očmi samo primere iz Slovenije — po 1.85 Din, druga po 3.5 Din, tretja pa 5.5 Din. Prav tako je jasno, da ne more biti zdravo, če dela delavstvo v enem naših večjih tekstilnih središč trajno pretežno po 10 ur na dan, v poedinih primerih celo po 12 ur, — medtem ko se drže tekstilne industrije v drugih krajih osemurnega delovnega časa in to pri v glavnem istih dnevnih mezdah. Prav tako ne bo nihče trdil, da je prav, da živi tekstilna industrija deloma še danes kot parazit na stroške drugih delovnih panog. Računamo, da se mora samskega delavca, ki ne zasluži vsaj 3 Din na uro, od drugod vzdrževati, bodisi v tej bodisi v drugi obliki. Danes imamo že močno tekstilno industrijo, ki ima toliko kapitala in strojne opreme, da bi mogla pokriti tudi oni del naše potrošnje, ki jo krijejo novo nastajajoče industrije, ki se ustanavljajo često brez posebnih sredstev in ki skušajo zbrati potreben obratni kapital preko nezadostnih mezd. Zato nam take industrije danes niso več potrebne. Vse je tako jasno, da si upa težko kdo trditi, da ni tako. Tudi če bi se taki ugovori postavili, bi gotovo ne mogli računati na razumevanje v javnosti in od strani oblasti. Zato zamisli o kontroli nad delavskimi mezdami in o enotnejši ureditvi mezd le malokdo v načelu ugovarja. Kadar pa se želi pristopiti praktično k reševanju tega težkega problema, — predložitev enotne kolektivne pogodbe od strani delavskih organizacij — pa se javijo takoj številni pomisleki. En pomislek se tiče pogodbenika na delavski strani. Mnogi pravijo: Z delavskimi strokovnimi organizacijami je težko delati. Tekstilno delavstvo ni enotno strokovno organizirano. Mislim, da odgovarja na take pomisleke že sam delavski predlog za kolektivno pogodbo. Iz njega vidite, da so združene vse strokovne organizacije tekstilnega delavstva preko centralnega tarifnega odbora v trdno enoto. Ta tarifni odbor je enoten predstavnik vsega tekstilnega delavstva. Delavski predlog za kolektivno pogodbo je enoten. Tudi ta izvajanja so naročena in odobrena od centralnega tarifnega odbora . Culi smo dalje trditev, da je treba osigurati enotnost delovnih pogojev predvsem z zakonom o minimalnih mezdah in da je treba počakati na tak zakon, predno se more razpravljati o predlogu kolektivne pogodbe. Ta trditev ni upravičena. Kdor je zasledoval javne diskusije o zakonu o minimalnih mezdah, ta ve, da je prevladovalo danes mišljenje, da ta zakon ne more normirati drugega kakor najnižjo mero, od katere naprej naj bi se počela stopnjevati mezdna skala v podjetju. Ako bi ta zakon določil, da se morajo začeti stopnjevati mezde izučenega tekstilnega delavca recimo od 3 Din navzgor, — bi morda marsikako kategorijo tekstilnega delavstva zaščitil. Cele mezdne skale v tekstilnih industrijah in na nje se naslanjajoče povprečne mezde, ki je za konkurečno sposobnost industrij posebno važna, pa ne bi normiral. Zato mora dopolniti zakon o minimalnih mezdah enotna kolektivna pogodba. Mi mislimo, da je zakon o minimalnih mezdah za zaščito tekstilnega delavstva važen. Vemo pa, da tak zakon ne bi dosti pomenil, ako ne dobi svoje izpopolnitve v enotni kolektivni pogodbi. Kolektivna pogodba za vso državo. Drugi ugovarjajo, da je v načelu napačno, če sklepajo kolektivne pogodbe po banovinah, ko je treba ustvariti enotne delovne pogoje, vendar na vsem enotnem carinskem področju, to je v vsej državi. Delavstvo s potrebo po izenačenju delovnih pogojev v vsej državi računa, misli pa, da more biti to izenačenje le posledica daljšega procesa, ki se mora začeti baš z akcijami po pokrajinah. Zakaj pristopa delavstvo k uniiicira-nju delovnih pogojev v tekstilni industriji po pokrajinah? Morda bo že ta razprava pokazala, kako težko je priti že pri 50 podjetjih do zaključkov, ki pomenjajo vsaj začetek procesa k unifikaciji delovnih pogojev. Še bolj bo pokazal to potek vsega mezdnega gibanja in delo na izvedbi sprejetih zaključkov. Pokazalo se bo, da je unificiranje delovnih pogojev v tekstilni industriji celo v pokrajinah težko delo in se bo dalo doseči še tu le v daljšem razvojnem procesu. Lotili bi se neizvedljive naloge, ako bi jo započeli v vsej državi ma istem mestu in naenkrat. Zato za-počenja delavstvo s temi stremljenji na različnih mestih. Ni pa res, da se pojavljajo ta stremljenja le v Sloveniji. Splošno znano je, da so bili v savski banovini v tekstilnih tovarnah težki in dolgotrajni tarifni pokreti. medtem ko v Sloveniji dosedaj v tej stroki še ni bilo pokretov večjega obsega. Tudi v Srbiji je aktivnost tekstilnega delavstva zelo velika. Vsi ti pokreti bodo unificirali delovne pogoje po pokrajinah. Ker pa se vršijo istočasno v vseh pokrajinah mezdnega nivoja, med posameznimi pokrajinami ne bodo v našo škodo menjali, temveč ga bodo menjali prej nasprotno v našo korist, ker morajo biti zahteve delavstva tam večje, kjer so mezde nenormalno nizke. Naša solidna podjetja morajo svoje mezde že zato kodiiicirati, ker bo to mogočen podvig za dinamiko sindikalnih pokretov v drugih pokrajinah, ki bodo stremeli gotovo za izenačevanjem. Ne sme se pa pustiti iz vidika, da se naša solidna podjetja nimajo boriti le z nesolidno konkurenco izven naše banovine, temveč tudi z nesolidnimi podjetji v banovini sami . Za nje dosegljiv začetek procesa uniliciranja delovnih pogojev po poedinih pokrajinah ni manj važen, kakor nedosegljiv enotno organiziran začetek istega procesa v vse) državi. Zato ni dogovorjeno v njihovem interesu, če se postavlja zahteva, da je treba z vsem tako dolgo počakati, dokler niso dani pogoji, da dobimo za vso državo enotno kolektivno pogodbo za tekstilno industrijo, ki je zaenkrat ne bomo dobili. Ako navedem v ilustracijo, da se mora zadovoljevati celo stara češka tekstilna industrija le s pokrajinskimi okvirnimi kolektivnimi pogodbami, sem dovolj jasno obrazložil, zakaj mora postopati naše delavstvo tako, kakor postopa, in zakaj so drugačni predlogi, v kolikor niso neiskreni, nerealni. (Dalje prih.) Veliko zborovanie tekstilnega delavstva v Kranlu Kranj, dne 20. avgusta 1936. Včeraj se je vršil v Kranju ogromen shod tekstilnegal delavstva, ki ga je sklical akcijski odbor za uveljavljenje kolektivne pogodbe. Takega ogromnega shoda Kranj še zlepa ni videl, najmanj pa, da bi se bil kdaj vršil kakšen tak delavski shod. Objektivno sodeč, se ga je udeležilo nad 2500 delavscev in delavk, ki so pazno sledili referatom s. Jakomina in obeh tajnikov ostalih dveh organizacij. Govorniki so obrazložili delavstvu načrt kolektivne pogodbe in zlasti poudarjali, da se do sklenitve pogodbe ume in akordne mezde nikakor ne smejo znižati. Zborovalci so z velikim odobravanjem vzeli referate na znanje in pritrjevali tudi zahtevi po ukinitvi vsakega nadurnega dela. Shod je pozdravil tudi poslanec g. Šemrov. Zborovanje je utrdilo zavest delavstva, da bo združeno v boju, ki ga je začelo, tudi zmagalo. Ogromni shod tudi ni ostal neopažen v ostali javnosti, ki stoji popolnoma pod vtisom mogočne manifestacije delavske solidarnosti in enotnosti v boju za vsakdanji kruh in proti izkoriščanju. Stavka tekstilnega delavstva V četrtek, 2P t. m. ob 14. uri je nenadoma izbruhnila stavka tekstilnega dela/vstva. Staivka trenutno 2200 delavcev, dn sicer v treh največjiih tekstilnih tovarnah: v Juigo-češki, Jugobruni in Inteksu, v katerih je stavka popolna. V sredo, dne 9. t. m. je na zborovanju delavstvo odločno zahtevalo takojšnja pogajanja in končno podipis kolektivne pogodbe. Ker so bila podjetja o vsebini kolektivne pogodbe že dalj časa obveščena in ker se je tozadevno že vršila na banski upravi anketa, je delavstvo stavilo kratek rok za odločitev. Povod za odločno akcijo so dale tudi večje šikane, kakor tudi nadaljnje zniževaje akordnih postavk. Delavstvo je ostalo v tovarnah in je disciplinirano. V Semperitu, kjer je bil položaj radi kršitve kolektivne pogodbe kritičen, je na razipravi idne 19. t. ra. podjetje (ponovno zagotovilo, .da ibo upoštevalo vse točke kolektivne pogodbe. Gotovo pa je, da se delavstvo nadalje ne bo pustilo iveč izigravati. Votna ut pa si/eiu Povišanje nezgodnih prispevkov v socialnem zavarovanju. Nezgodno zavarovanje je pasivno. Vendar je to zavarovanje za ponesrečene delavce silno velike važnosti. Zavarovanje mora ustrezati potrebi, da se potem ne izvaja prevelika strogost. Z nared-bo z dne 24. novembra 1934 je bilo zvišano zavarovanje na 7 Din, sedaj se pa s 1. septembrom 1936 poviša na 8 Din za vsakih 100 Din zavarovane mezde. Ministrstvo socialne politike je s tem ukrepom storilo le svojo dolžnost, čeprav delodajalci temu socialnemu aktu ugovarjajo. Sovjetski polanik v Švici je prispel na Bled in bo sedaj potoval po Jugoslaviji. Tako poroča »Slovenec«. Cementne tovarne v Dalmaciji bi Italijani radi prodali, >•-« • -► • ‘ * • -< Sresko načelstvo v Metliki je dne 15, t. m. prenehalo poslovati, ker je sedež odslej v Črnomlju. Pred grmadami v Grčiji. Grški diktator se bavi z mjslijo, da bi bilo dobro, če se sežgo vse socialistične in svobodomiselne knjige. — To je res smešno! Saj niso knjige krive, da kriče narodi po pravičnosti in kruhu, ampak izkoriščevalski kapitalistični sistem. Bolj prav bi bilo, če bi pripravili grmado za pravega krivca, za kapitalistični sistem gospodarstva. Potovanja generalov in vojnih ministrov. Te dni je obiskal šef francoskega generalnega štaba, general Ga-melin, Varšavo. V kratkem obišče Varšavo tudi rumunski šef, nato pa poljski general Rudz-Smigly Pariz. Razgovori se verjetno tičejo tesnejše zveze med Francijo in omenjenima deželama z ozirom na agresivno politiko Nemčije v Posarju in Podunavju. Uradnih objav glede namena obiskov ni. Zarote v Rusiji in Trocki. Trocki v Oslu ogorčeno izjavlja, da ni v nobeni zvezi z umori v Rusiji. Trocki je od nekdaj nasprotnik terorističnih akcij in pozivlje norveško vlado, da postavi komisijo, ki naj preišče obdolžitev proti njemu. Nemški tisk piše o aferi m... ..vv ... obrekljivo brez navajanja dejstev. V. Lebede v-Kumač; Vsakemu svoje Vrata so se zaprla. Ume roke gospe Olge so zopet pričele v naglici brzeti od likalnika k ponvi in od sa-movarja k salati. Dve uri pozneje se je oglasilo pred vrati peketanje več nog, smeh, veseli 'glasovi, Gospa Olga je komaj utegnila odložiti predpasnik in že je bila v soprogovem objemu. — Zakaj pa nisi prišla nasproti, Oljunjka? Nina Konstantinovna je bila na kolodvoru in še cvetlic nama je bila prinesla. Le poglej, kako krasne potonke sem dobil! Gospa Olga je zamerila in nakrem-žila ustnice: Res nisem utegnila, da bi ti bila poletela naproti! Poglej, kako lepo sem vse pospravila. Videl boš, da sem ti danes pripravila samih dobrih jedi. Še jezik boš pogoltnil. Njen mož se je nemarno ozrl po sobi: Res je vse čedno... Pridna si. .. A vendar bi bila lahko našla toliko časa, da bi me bila pričakovala na kolodvoru. Gospa Nina, ki se je koketno stiskala k soprogu, je ožgala gospodarja s pogledom: — Oh, ti moški! Toda jaz sem lahko priča, Nikolaj Vladimirovič. Potrdim vam, če hočete, da je vaša soproga požrtvovalno napenjala vse sile, da bi vam bila pripravila dostojen sprejem. Samo zaradi tega vam ni mogla priti naproti. — Ne vem, o kakšnem sprejemu govorite. Menim samo, da bi bila lahko prišla naproti, če ste lahko prišli vi! Ninin mož je slastno povohal zrak: — Joj, kako prijetno diši pri vas! Šele zdaj sem občutil, da sem lačen kakor volk. Hitro pojdiva, Ninočka! Z Bogom, Nikolaj! — Kam pa hitiš? Zakaj ne bi ostala pri nas? Bomo skupaj večerjali. Nina Konstantinovna, lepo vas pro- sim! Hvala lepa, a res ne vem. Pa bodi tako, kakor hoče moj soprog in gospod .. . — Ne, ne, tako ne gre! Nikar ne delajva neprilik. Le pojdiva, Ninočka! Nikolaj je utrujen po vožnji, in jaz ... tudi jaz se bom rad po večerji vlegel. Ko sta gosta odšla, je Nikolaj Vladimirovič sedel za mizo in jezno pogledal ženo: — Zakaj jima nisi prigovarjala, da bi bila ostala? Res ne vem, zakaj si tako malo prijazna? Izgubila sva veselo družbo! Lahko bi bili skupaj večerjali in potem šli na sprehod, tako pa se moram zdaj dolgočasiti . Gospa Olga je utrujeno pogledala moža: — Pusti no, Kolječka! Tako zbita sem danes. Res ne maram nikamor iz hiše. Nikolaj Vladimirovič je mečkal prtič in jezno odrinil krožnik: — No, hvala lepa za sprejem! Tri mesece nisem bil doma, ždel sem v malem gnezdu in sanjaril, kako veselo me bo ženka sprejela. Mislil sem, da mi boš olajšala oddih in pripravila razvedrilo. Zdaj pa si kar za začetek pričela prodajati dolgčas, kako zoprno! — O, Nikolaj! Da te ni sram! Koliko sem se bila mučila, da bi ti bila ustregla ... Zares si brezobziren ... Prišel si s temi zoprnimi potonkami in ... me ozmerjal! Gospa Olga je zaihtela in si obrisala oči. Soprog je sunkoma vstal :in butnil stol ob tla: — To je pa že res od sile! Čim sem prestopil prag, že so se ti vlile solze! Nikar ne delaj komedij? Slišiš? Povej naravnost, ali pojdeš po večerji z menoj, ali ne? (Dalje prihodnjič.) 30 letnica obstoja kovinarske organizacije Ogromna manifestacija delavske enotnosti na Jesenicah godba iz Celja in nato kot zaključek še ostali del gostov in kovinarjev. Jesenice, dne 17. avgusta 1936. Proslava je za nami. Na Jesenicah, kjer so ise naši 'predniki nekdaj po Kost ah zbirali na skrivna zborovanja, se je strnila ogromna delavska armada iz vseh krajev Slovenije k manifestaciji ob priliki 30-letnice obstoja podružnice Saveza Metalskiih Radnika Jugoslavije. Sprejem gostov. V soboto, v prvih dopoldanskih urah, je množica naših kovinarjev, z godbo, zastavami in tpevci, pričakovala na postaji drage nam goste. Vlak za vlakom je prihajal in iz vsakega se je vsulo nekaj stotin naših borcev. Po sprejemu je krenil sprevod na vrt Delavskega doma, kjer ije s. Kralj pozdravil goste v imenu podružnice SMRJ. Po kratkem odmoru, ureditvi prenočišč in prehrane, se je množica spet razšla na razne izlete v okolico. Zvečer je bila slavnostna akademija na vrtu z zelo posrečeno izbranim 'programom. Posamezne točke programa so delovale kot ogenj na množico, ki je 'predvajatelje tudi primerno nagradila. Na žalost je preprečil dež celotno izvedbo programa. Proslava pa je dosegla svoj višek v nedeljo. Že ob 5. uri zjutraj je bila budnica, pri kateri so sodelovale tri godjbe. Okoli 8. ure so se začele množice zbirati okrog Delavskega doma, od koder se je ob 9. oni razvil slavnostni sprevod, Sele tedaj smo lahko opazovali 'manifestacijo, kakršne Jesenice še niso videle. — Ogromna ikača se je raztegnila po cestah in objela vse Jesenice. Spredaj lepo število kolesarjev z okrašenimi kolesi, za njimi sedem rdečih praporov, za katerimi so ponosno stopali naši jubilanti, borci za naše ideje. Sledile so razne 'delegacije in upravni odbor podružnice, nato — naša mladina. Ganjeni smo opazovali mimohod našega mladega naraščaja. Pogled nanj nas je ponovno utrdil v 'prepričanju, da bodočnost pripada delavskemu razredu. Za mladino je korakala jeseniška kovinarska godba, del naših kovinarjev, godba »Zarja« na čelu ljubljanskih gostov, godba »Zarja« iz Doibrunj, gostje iz Celja, Guštanja, Hrastnika, Kranja, Tržiča, Litije, Maribora, Trbovelj, Zagorja, Lesc, Borovnice, Kamnika m ostalih krajev Slovenije, železničarska Nad 4000 udeležencev je bilo v sprevodu, vsi sodružno razpoloženi, zavedajoč se svojega poslanstva, svoje moči in svoje bodočnosti. Čvrsto in ponosno je korakala naša delavska armada po jeseniških ulicah, med špalirjem občinstva, navdušeno vzklikajoč enotnosti, svobodi in pravici. Pri povratku je krenil sprevod spet na vrt Delavskega doma, kjer se je zbralo nad 4500 zborovalcev. Slavnostno zborovanje je otvoril s.Kralj, ki je izročil prvi pozdrav naši mladini, kar so vsi zborovalci sprejeli z velikanskim navdušenjem. Nato so sledili pozdravi zastopnikov vseh navzočnih delegacij in zastopstev ter gostov, enako tudi onih, ki vsled težkih razmer niso mogli prisostvovati tej manifestaciji. S. Kralj je na to čestital vsem jubilantom in 'počastil spomine onih, ki so za delavsko stvar legli v prezgodnji grob. Kot prvi je nato izpregovoril predsednik podružnice s Perko. V lepih in kratkih obrisih je podal zgodovino 30-letnega boja jeseniških kovinarjev. Za centralo SMRJ je čestital s. čurkovič, potem predsednik Delavske zbornice s. Sedaj in kot poslednji predsednik Strokovne komisije s. Leskošek. Vsi govorniki so bili burno pozdravljeni in večkrat prekinjeni z navdušenim ploskanjem. Pri čitanju došlih pozdravov iz Čehoslo-vaške in Francije je godba zaigrala delavsko himno, katero so vsi zborovalci poslušali stoje, tako tudi »Delavski pozdrav«, katerega so zapeli naši pevci olb spremljevanju godbe ob zaključku zborovanja. Taka je potekla {proslava v znamenju skupnosti, za svobodo in bratstvo. Ni ga bilo, ki bi ne bil navdušen ob pogledu delavske množice, ki so korakajoč za našimi prapori manifestirale za enotnost in naše zahteve. Manifestacija je zapustila viden vtis. Sodtugi in sodružice so ponesli domov pozdrave, ki so jim jih izročili jeseniški kovinarji. Prepričani smo, da bomo ipo tej manifestaciji še bolj samozavestno in bolj pogumno korakali po začrtani poti, k našemu končnemu cilju. Združeni smo nepremagljiva sila. Naši nasprotniki pa so se lahko iprepri- i čali, da živimo in rastemo! Velika lavna zborovanja rudarjev v revirlih TPD i.er.so akcijski odbori rudarjev na sestankih in konferencah zaključili svojo pripravljalno delo glede mezdnega gibanja, se kr Wšila 'avna rudarska zborovanja, ki jih sklicuje medstrokovni akcijski odlbor za me-* , o gibanje rudarjev, v času od 22. do 24. avgusta in sicer: V Zagorju v soboto, dine 22. t. m. ob 4. lUjn popoldne v Kino 'dvorani; o Y Laškem v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol nri zjutraj v hotelu »Savinja«. V Hrastniku v nedeljo, dne 23. t. m. ob • uri pojp, v dvorani Delavskega doni a. Na Senovem v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 3. uri popoldan v Delavskem domu. V Kočevju v soboto, dne 22. t. m. ob 5. uri pop. pri postaji. V Trbovljah v pondeljek, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldan v dvorani Delav. doma. Na zgornja zborovanja so vabljeni vsi rudarski delavci brez razlike mišljenja, ker gre za osnovne pravice vsega rudarskega delavstva. Poročali bodo na zborovanjih člani med-strokovnega akcijskega odbora za mezdno gibanje rudarjev,. V ogledala Še sto let. Potem ko so španski or junci ' Ujet^nišivu »Slovenca« že šestkrat zasedli Predmestja Madrida, potem ko so imeli večkrat že štiri petine Španije v svojih rokah in Potem ko so še vsak dan osvajali nova mesta *n Pokrajine — človek se je začudeno spra-5eval, kaj imajo še osvajati španski klero-z afriškimi kalbiilškimi četami, ko imajo l . vse v isvoji oblasti — čitamo presene-, v opoldanski izdaji »Slovenca«, da se , . 0 ^Panski onjumci borili proti španski ljud-l ^ u j * Id! Torej otroci otrok da-snjih fašistov bodo šele končali državljan-o vojno v Španiji — s kakšnim izidom, ovenski Dom še ne ve. — Vsekakor je st j11?1 'lz šestkrat zasedenega Madrida v o etno rezervo svojevrsten rekord v svetovni zgodovini. u I .^kiavite fotografije! »Slovenec«, ki nam guje mnogo odgovorov iz našega domače-“ Jr"11' »as hoče ugnati na špansko- marošk* fr,onti in 'Pravi, naj objavimo fotografije cerkvenih poslopij, odkoder so Španki uporniki streljali na vladne čete. Ker pa stracii ,?rc<*!itcv xa objavljanje ilu- brih zve» a em 'n ker nimamo tako do-kakor »Slovenec« hi* >iskwnimi agencijami ne pečamo *,i «1 ? er se končno sploh nostjoTT ‘ako žavahno s fotografsko nniet- nasvetujemo »Slovenčsr^m • *i" • $r° te Trockij v uredništvu »Slovenca« »Slovenec« ,ki p,še sanjo čisto resnico, e £ed neka, dnevi poročal, da vodi Trockij vojne operacije v Španiji po .direktnih navodilih iz Moskve, zda, pa spet poroča, da je Trockij ZJtCZ1 r ? ,1!0' cTPraV se zdravi na Norveškem. Uredniki »Slovenca« morajo gotovo •meti z njim najboljše .zveze, ko nas skoraj vsak dan obveščajo o njegovem kretanju med severnim tečajem, Madridom, Berlinom in Parizom. Katera bo prava? Uradnik od ZD g. I nersu je ustanovil društvo zdmiženih delavcev, ki naj hi podpiralo politiko »Sloven-Ca<' V Beogradu se je ustanovil »Jugoslovanski radnički savez« (Jugoras), ki naj bi ' a prava, po JRZ priznana organizacija. V aruboru in Ljubljani smo pa dobili klub železničarjev JRZ. »Jugoras« ima že tudi svoj grb in stoji na stališču, da je samo on prava JRZ-organizacija za delavce. Potem takem se bodo morali »Združeni delavci« raziti, ker so brez grba, zelena (barva je pa sporna. Štukelj 1932. in Štukelj 1936. leta. Ko je hotel Štukel na svetovno olimpijado v Ameriki 1932. leta, so ga vsi sokolski časopisi obsojali, češ da Sokol ne išče rekordov in da je iskanje rekordov v diametralnem nasprotju s sokolskim duhom. In Štukelj je bil obsojen in je osamel ostal doma. Letos pa jim je edini priboril v Berlinu eno kolajno in zdaj velja: Živijo Štukelj! 'i i. ‘v... i>. l.T | t .1 » Gil Robles — komunist? Znano je, da se je proti vodji španskih klero-fašistov Gilu Roblesu osredotočil ves srd španskega svobodoljubnega naroda. Mož je končno zapustil Španijo. Izjavlja pa odločno, da se ne mara istovetiti s sedanjimi uporniki, ki postavljajo mirne delavce pred zid in jih streljajo. To je tudi njemu preveč, ker se mu zdi, da si taki ljudje ne bodo pridobili naklonjenosti španskega ljudstva. Ali ne bo »Slovenec« tudi tega klero-fašista osumil zveze z Moskvo in ga poklical, da se zagovarja pred tribunalom' v Kopitarjevi ulici? Španski pofovci — komunisti! Kam .privede ljudi histerična obsedenost! Dočim »Slovenec« očita španski vladi, da je komunistična, pa ugotavlja modri »Domoljub«: »Upor v Španiji je najbrž zanetila po svojih agentih Rusija ...« Na, zdaj naj se pa opredeli naš verni človek: španska vlada je komunistična, upor proti njej je pa organiziran od Moskve. — Potemtakem je vsa državljanska vojna samo krvavi boj med domačimi in moskovskimi komunisti. Strokovni pokret Opozorilo podružnicam SMRJ. S. Boibek Franc, član češke strokovne organizacije kovinarjev. (Svaz kovodelnikov) je bil v Ljubljani na dopustu, medtem mu je ibilo ukradena denarnica, članska legitimacija organizacije štev. 18.684 in potni list. Podružnice opozarjamo, ako se kdo s to legitimacijo javi za podporo, da mu legitimacijo odvzamejo in ga prijavijo oblasti. 7g naših Ucai&/ Ljubljana Mezdno gibanje mizarjev. Letos je v Ljubljani in okolici prav živahna stavbna sezona, ki ugodno vpliva tudi na mizarstvo. Žal pa te ugodnosti mizarski pomočniki in vajenci prav nič ne občutijo, ker so pri lOurnem delu mizemo plačani. Pred 14 leti sklenjena kolektivna pogodba, ki so .si ijio morali mizarji priboriti v trdovratnem boju, zdaj poteče in treba je sklepati o novi pogodbi. Zato se je v torek, 18. t. m. vršilo v dvorani Delavske 'zbornice zborovanje mizarskega delavstva, da je sklepalo o sestavi nove kolektivne pogodbe, ki jo bo organizacija 'predložila vsem mizarskim podjetjem. Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano in vsi so paizno poslušali izvajanja tajnika s. Briclja. Shod je nedvomno pokazal, da so ljubljanski mizarji še ivedno naj-zavednejši delavski kader v Ljubljani, ki se zaveda svojih pravic, pa tudi pozna način, kako se dosežejo (in ohranijo te ipravice. Delavci upajo, ida bodo podjetja sama spoznala, da je v splošno korist, da se pravično urede odnošaji me podjetji in delavci, da se tako izloči tudi medsebojna umazana konkurenca na račun nizkih delavskih plač. Če bi pa delavstvo v svojih skrajno upravičenih težnjah naletelo na nerazumevanje, bo z miočjo svoje solidarnosti, s silo svoje organizacije prepričalo vse, da gre delavcu tisto kar je delavčevega. S tem gibanjem za novo kolektivno pogodbo ;Sio (V Ljubljani prizadeti 103 olbrati, ki zaposlujejo 426 moških in 99 žensk, v Ljubljanski okolici pa 95 obratov, ki zaposlujejo 379 moških in 95 žensk. Pri tem je značilno, da je v Ljubljani pri 103 obratih 73 vajencev, v okolici pa pri manjšem številu obratov 130 vajencev! V interesu same mizarske obrti ije, da se pravično reši tudi zaposleva-nie in strokovna izobrazba vajencev. Sestanek pekovskih vajencev bo v nedeljo, dne 23. avgusta 1936 ob 9. uri dopoldne v salonu hotela »Lloyda« na Sv. Petra cesti. Soidrugi, pekovski delavci, pridite na ta sestanek vsi brez razlike, stari in mladi. Pridite točno olb 9. uri, da se borno lahko temeljito pogovorili o naših zahtevah radi sklenitve naših plač — kolektivne pogodbe. Na dnevnem redu je tudi poročilo delegatov s pogajanj, ki so se vršila med nami, t. j. Zvezo živilskih delavcev Jugoslavije, podružnico pekov v Ljubljani, in zastopnikov velikih, srednjih in malih pekovskih obratov. »Kam pa greš?« »V Že-dom!« Dragi prijatelj, dobro, da sem Te srečal, moram Ti povedati neko novico, namreč za Tebe, za mene je to že stara stvar. Jaz hodim že nekaj dmi na hrano v Že-dom, Novi trg št. 2, seveda ne hodim sam, hodi nas mnogo, brez razlike poklica, kar je dokaz, da se dobi v Že-domu najcenejša, najboljša in obilna hrana pa najsi bo za težaka ali pisarja. Hodil sem na hrano na razne kraje, ali rečem Ti brez vsake hvale, da je v Že-domu najcenej-še in ako nimaš dosti denarja, se naješ tudi za dva dinarja. Naši prejemki se z vsakim dnem vedno bolj krčijo, želodec pa potrebuje vedno isto. Zato Ti svetujem, dragi moj, ipojdi v Že-dom, pa boš videl, da je tako, kakor Ti 'pripovedujem. Cene so nizke, postrežba solidna in točna, obenem pa še dobiš dobro kapljico: belo, rdečo ali dalmatinca, kar je tudi ceneje kot drugod. Nikakor ne pretiravam, tako je, le prepričaj se! Nasvide-nj ev Že-domu!« Harlbor Tekstilno delavstvo na plan! Gre za enotno kolektivno ipogodbo vsega tekstilnega delavstva Dravske banovine, gre za vaš obstanek zato naj nihče ne manjka na strokovnem zborovanju, ki se bo vršilo v soboto, 22. avgusta 1936 ob pol 19. (pol 7.) uri v Unionski verandi. Poročali bodo ljubljanski in mariborski delegati o poteku pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe. Dolžnost slehernega tekstilnega delavca in delavke je, da brani svoj življenjski obstoj! Klopotci so zapeli preko vinogradov in jate škorcev jih preletavajo. Občina je že tudi razpisala oddajo pečenja kostanjev po ulicah, kjer se bo v jesenskih dneh vil tisti prijetni vonj pečenih kostanjev, ki dozorevajo ob trgatvi. Vendar bo letošnja trgatev zopet (brez poezije, ker je nagajivo vreme osmodilo vinograde preko Slovenskih goric in Haloz. Celi hribi so orjaveli, na trtah visijo samo suhe penile. Še tako skrbna nega in škropljenje nič ni {pomagalo. Naš kmet propadla vedno bolj, radi krize, ker široki, sloji naroda nimajo dienarja za kupovanje kmečkih pridelkov, povrh tega pa udarjajo kmeta še nesrečne ujme. Nič kaj veselo torej ne odmevajo klopotci ipreko štajerskih goric. »Grd marksistični incident na Pohorju«. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« z dne 18. t. m. vest, da so neki mladi marksistično vzgojeni fantje na Ruški koči igrali pogreb, kar smatra dopisnik za profanacijo katoliških pogrebnih obredov. Za zadevo smo se zanimali in ugotovili, da med dotičnimi fanti ni bilo marksistov, pač tpa ti dečki pripadajo nekemu društvu, ki je mnogo bližje »Slovenčarjem« kakor pa marksistom. Pripadniki tega društva so se vedno znašli v Hrastnik Rudarji! Tudi rudarji v prebujanju delavstva nočejo biti zadnji! Naša organizacija Zveza rudarjev Jugoslavije pridobiva vedno več članov, kar je vsekakor vesel pojav. Z največjim zadovoljstvom in ponosom ugotavljamo, da je v teku zadnega tedna 'pristopilo nad 150 članov, tako, da bo z ostalimi člani vred štela podružnica skoro polovico vseh zaposlenih rudarjev. Toda to še ni dovolj. Z ozirom na odpoved kolektivne pogodbe stojimo tik pred novimi pogajanji za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Gre se torej za dobrobit vseh, zato naj nikdo ne stoji ob strani. Borba ne bo lahka, Nasjsrotnik ima v rokah mogočno orožje, s katerim neprestano grozi, da spravi ob kruh in eksistenco zopet veliko število rudarjev ter njihovih družin. Dolžnost slehernega rudarja je torej, da zastavi vse svoje sile, da se to prepreči, kajti armada brezposelnih ja tako ogromna, da se ne sme pomnožiti niti za enega več! Vsakdo naj se zaveda, da to ni borba posameznika, temveč iborba vseh, ki jo mora voditi razredna organizacija. Le združeni se bomo lahko borili iproti združenemu kapitalu! Kdor pa se po tem ne ravna, naj pa tudi ne kritizira, temveč kadar ga udari gospod na levo lice naj mu nastavi še desno! To naj bo opomin vsem onim, ki imajo glede vstopa v organizacijo še pomisleke. Nikdo naj ne igra trota, ki le uživa dobrine, ki jih ustvarjajo drugi zavedni organizirani rudarji' Zaveden pa postane le tisti rudar, ki čita eroj delavski časo pis, »Delavsko Politiko«. Družnost! Rudar. TrbovIJ« Na sestanku ZRJ so spregovorili rudarji. V pondeljek, dne 17. t. m. se je vršil članski sestanek ZRJ v idjvorani Delavskega doma, na katerem so rudarji zavzeli svoje stališče glede nujnosti ureditve kolektivne pogodbe, osolbito ureditve neodgovarjajočih akordnih postavk. Ugotovila so se tudi dejstva zakaj skupni fronti s »Slovenčarji«, kadar je bilo treba pobijati marksiste. »Slovenčev« dopisnik je takoj po tem incidentu poizvedoval za temi dečki. Kakor naš informator, bi bil tudi »Slovenčev« dopisnik prav lahko ugotovil, kateremu društvu pripadajo, toda oči-vidno mu je ljubše zavijanje in poročanje neresnica, ker se si je s tem nudila prilika, da je zopet lopnil po marksistih, katere bi menda najrajši spravil s sveta. Konstatiramo, da je »Slovenčeva« vest, v kolikor se nanaša na marksiste, popolnoma neresnična. Ne verujemo pa, da bo »Slovenec«, oziroma njegov dopisnik, toliko resnicoljuben, da bi to neresnično vest tudi popravil. Vpisovanje na državni trgovski akademiji v Mariboru se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. Popravni izpiti pa se bodo vršili od 26. do 29. t. m. Popravni izpiti na realni gimnaziji se bodo vršili dne 25. t. m., sprejemni in tečajni izpiti pa 27. t. m. Vpisovanje dijakov ibo 1., 8. in 10. septembra. Podrobna navodila so razvidna na oglasni deski. Vlomi v odvetniške pisarne. Te dni je neznanec vlomil v pisarno odvetnika dr. Fornazariča in mu odnesel pisalni stroj ter nekaj drobiža. Lansko leto je bil na zagoneten način ukraden v pisarni odvetnika dr. Reis-mana pisalni stroj in nekaj drobiža. Tud tu ni bilo nikakega sledu o kakem nasilju in je torej moral tat s ključem vrata lepo odkleniti in zopet zapreti. Storilca še nimajo, kakor tudi ne vlomilca v blagajno Zadružne gospodarske banke. Izgloda torej, da imamo v Mariboru prav posebne špecijaliste za vlome in tatvine. Treba bo torej tudi nadzorstvo nad takimi vlomilci specializirati, ker je jasno, da dosedanje varnostne odredbe ne zadoščajo. Saj so pretekli teden celo sodnika dr. Kejžarja okradli skoro do golega. so akordini zaslužki padli za okroglo 35 odst., dočim je TPD uradno razglasila, da se akordi znižajo v teku let samo za 12 odst. Kjerkoli človek potipa glede akordnega zaslužka pri TPD. se povsod opazi nujnost povišanja posameznih postavk, ali pa ipotreba temeljite revizije. Rudarji &o na sestanku soglasno sklenili, da vztrajajo na osnovah, ki tvorijo podlago sedanjega mezdnega gibanja rudarjev. Nekaj, kar se rudarjem na zapadnem obratu ne dopade. Vzlic temu, da se je rudarje v teku krize reduciralo skoraj na polovico na zapadnem obratu, še oči vidno primanjkuje paznikov, ki bi vršili nadzorstvo na takozvanih »širokih čelih«. Kajti tu se že dalj časa naslavljajo »prednjaki« (partifirerji, za katere mora ostalo moštvo delati), prejemajo pa celo za 10 odst. povišan^ akordni zaslužek. Prednjalkom, ki se zavedajo, da so delavci in vršijo svojo službo 'tako v korist podjetja kot v korist delavstva, rudarji ne oporekajo, da za svojo^ pazljivost prejemajo tudi odškodnino. Obsojajo pa »pradnjake«, kd hočejo svoj položaj izrabiti, se odtegujejo delu, ovajajo oslabele rudarje in na mesto teh predlagajo rudarje iz raznih skupin ali celo svojo »žlahto«. Zgodil se ije tudi slučaj, da sd takšen »prednjak«, ki ga je postavil obratovodja, ni upal predložiti zahteve delavcev, ker se je menda bal, dia izgubi naslov in zaslužek '»pradhjaika«. Rudarji zahtevajo, da se te »pradnjake« odstrani in da si na mesto njih (postavijo rudarji sami svoje sku-pinovodije, ki bodo vršili svojo službo obojestransko popolnoma nepristransko in si bodo Upali predložiti obratnemu vodstvu tudli mnenje in zahteve rudarjev. Člani »Prijatelja Prirode« in »Vzajemnosti« priredijo skupno s člani smuč. kluba »Kirm« v nedeljo, dhe 23. avgusta izlet v Lontovž in na Kum. Odhod Izpred kolodvora ob 6. uri zjutraj po novi poti čez Dobove. Tržič Železniški direkciji v razmišljanje. Po zadnji naredbi generalne direkcije drž. žel. veljajo nedeljske povratne karte od sobote 11. ure in do pondeljka 9. ure. Iz Tržič pa odhaja vlak ob 10. uri t. j. 6 minut pred 11. uro in se vsled tega nedeljske povratne karte ne (prodajajo, tako da je tržiško prebivalstvo primorano, ako hoče biti deležno znižane voznine, iti 2 km daleč v Križe, odkoder odhaja vlak po 11. uri. V Križah pa na postaji voznih kart ne prodajajo, najbrž e iz ekonomičnih razlogov, vsled tega jih mora sprevodnik v vlaku pisati, * • ...... - • -. l m ' . ■ - *• - ~ Ali ne bi bilo boljše, da bi se ne jahalo na minutah in nedeljske povratne karte tudi pri zgoraj na-vednem vlaku prodajalo. — Več prizadetih. Jesenice Manifestacija podružnice SMRJ in ne- resnicoljiubni »Slovenčev« dopisnik. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« v torek, dne 18. t. m. poročilo o proslavi 30-letnice SMRJ. na Jesenicah, ki se je vršila dne 15. in 16. avgusta, če bi nepoznani dopisnik o tej proslavi napisal resnico, bi bilo vse v redm. Tako pa skuša na eni strani omalovaževati nad vse dostojno izvršeno proslavo, na 'drugi strani pa denuncirati. Vzkliki »dol s čuki«, »dol s klerikalci«, »dol s Krekovim domom-«, katere ipodtikiuje dopisnik udeležencem proslave, so samo podtikavanja, ali pa izrodek vroče želje dopisnika in njegovega ožjega kroga, da ibi taki vizikliki res padali, ker bi potem ibila prilika za kakšno postopanje. Zakaj ni raje zabeležil resničnih vzklikov, .ki so padali kolektivno, kakor: »Živela svoboda«, »živela dlemokracija«, »živela proletarska solidarnost!«, »dol s kapitalističnim suženstvom!«, »dol s fašizmom!«? Najlbolj ogabno pa je podtikanje, da se je manifestiralo za Rusijo in Španijo. V tem stavku je izražen namen tega dopisa. Zakaj resnicoljubni nepoznani dopisnik ni omenil števila udeležencev, zakaj ni omenil govorov posameznih govornikov, ki so izzveneli vsi 'Z apelom za združitev vsega delavstva? Zakaj ni omenil mogočne manifestacije za zavezniško Francijo, kjer že vladajo resnični ljudski zastopniki ;n katerrh delo odobrava celo pariški kardinal Verdie. Zakaj ni napisal, da Jesenice še niso videle tako mogočne in disciplinirane manifestacije za sooijalno pravičnost, proti vojni in fašizmu? Zakaj tega ni storil, si lahko mislimo! Celo njegovi somišljeniki so se pohvalno izrazili o discipliniranem poteku prireditve, seveda tisti somišljeniki, katerim ni smoter denumcijantstvo in demalgegiija, temveč dobrobit delavstva. Mi razumemo, da dopisnika boli, iker delavstvo spoznava, kj« mu je mesto. Gospod1, sram Vas bilo! Več udeležencev in opazovalcev. Zvočni kino Radio ipredfvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob 3. uri popoldne samo ob slabem vremenu) velefilm »Moj draigi je lovec« s Susi Laoner in Greti Tiheimer v glavni vlogi. Dodatki: Paramountoiv in Universum zvočni tedinik ter (krasen kuilturni fikn »Jelen, kralj gozdov«. — Sledi velefilm »Napoleonovih 100 dni«. Vrhnika Brez polivanja z gnojnico ne gre. »Slovenec« me je napadel, ker sem kandidiral pri zadnjih občinskih volitvah proti JRZ. Imenuje me nekdanjega socialista, toda jaz sem še danes socialist, ker se ne mislim leviti, kot so se gospodje, ki jih »Slovenec« pozna. Nisem mislil, da mi bodo gospodje posvetili toliko pozornosti, da so celo okrog moje hiše in pod okni prisluškovali, da bi vjeli kakšno mojo izjavo, katero bi lahko izrabili proti moji osebi. Našli so se celo špijoni, ki so se mi pod raznimi pretvezami bližali in me skušali zaplesti v pogovore ter izzvati. In ker niso mogli ničesar takega izvedeti, si je bilo treba pomagati z lažjo, kajti gospodje se ravnajo po izreku: namen posvečuje sredstva. Toda vsaka batina ima dva konca. Zato si vas, gospodje, dovoljujem prositi za odgovor na ta-le vprašanja: Kdo je zvonil s kravjim zvoncem pri sprejemu vrhniškega dekana ob njegovem prihodu na Vrhniko? Kdo vam je -prešteval rebra s pendrekom ob priliki shoda dr. Žerjava v Sokolskem domiu? Kdo je z revolverjem preganjal volivce ob priliki volitev v parlament? Kateri gospod se je izrazil, da je že veliko ljudem videl v notranjost telesa, a da duše še ni videl? Kdo se je izrazil na seji občinskega odbora na Vrhniki, da ne potrebujemo » « i. > > i. , «» ? '■% »Ar, i* v * Kdo je bil proti Kresovemu projektu in tekstilnim tovarnam na Vrhniki? Med poštenimi kmeti in delavci, kateri so šli na volišče za koristi vrhniške občine gotovo ne. ( W,J I- «..