Leto IX., štev, 41. Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 10. oktobra 1925. Današnja številka Din 1*50, men ponedeljka In dneva pa prazniku vsak dan. Uredništvo In upravništvot tfs&ljana, poštni predal štev. 168. m telegrame: »Naprej«, Ljubljana, čekovni račun št 18.807. 5* Stane mesečno .... Din 25’— za inozemstvo ...» Din 35'— \ Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besede 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se s« priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije Sadra?«* začasno i«e enkrat na teden ir* stane mesečno © dinarjev. —i---1—mnnrara nifrr ~ThirmTnrmTir7irv-i urnim s i S-etsmiS« VII., S«ev. 41. Četa tkeva w!*taprejeva“ izhaja leot iednlk: LJUDSKI GLAS Gl£***sEo K metsko -detavske *ve-ast Stane Ichio 72 Din mesečni) 6 D s n Prisilne in prostovoljne organizacije. Vlada je takšna, kakršno si ljudstvo zasluži. Dokler se ljudstvo za javne posle nič ne briga, ni mogoče, da bi ljudstvo vladalo (da bi bila ljudovla-da), ampak vladajo le tisti, ki se brigajo. To bi bilo prav, toda le toliko časa, dokler tisti, ki se za vladanje brigajo, tudi sami nosijo vsa vladarska bremena. A tega ni še nikdar nikjer bilo, ampak so vse vlade vedno nalagale vsa bremena na rame tistih, ki se ne brigajo. Tako je nastala s časom prazna vera, da je vlada od boga postavljena za vladanje, ljudstvo pa, da je od boga ustvarjeno za delo in stradanje. No — s časom se je marsikaj iz-premenilo. Marsikak narod se je svoji . božji« vladi uprl in še celo naše pobožne ovčice poznajo iz cerkve lepo zgodbo, kako se je židovsko ljudstvo uprlo faraonom, in kako je pod Mojzesom zapustilo egiptovsko suženjstvo in se osamosvojilo. Ne verujemo v tiste čudežne zgodbe, pač pa verujemo, da je nekaj zgodovinske resnice na njih in zlasti tudi to, da je židovski narod moral postaviti si novega boga, ko je prekucnil egipčanske bogove. Brez boga ni šlo ... Pozneje so prišli še drugi časi. Na božji tron je bil postavljen razum. Po razumu so si vsi ljudje enaki — svoboda, enakost in bratstvo je bilo veliko geslo tiste dobe. A ne za dolgo! Za enakost je treba tudi enake volje do razumnega ravnanja in sodelovanja in ker ljudstvo tega ni hotelo, je dobilo novega boga v osebi Napoleona. Še pozneje so prišli še vse drugačni časi. Nastopili so možje, ki so spoznali svoj osebni razum za prekratek in so se podredili družabnemu razumu. Ne da bi zahtevali, naj družba kot celota misli; to je itak nemogoče, misli so navezane na možgane v eni glavi. Pač pa, da je treba dvigniti izobrazbo vsega ljudstva, da bodo tudi glave iz ljudstva mislile in razumele. Družba ne sme biti masa, ampak mora biti sestavljena iz mislečih glav in po rezultatih lastnega razuma posameznikov mora stvoriti organizacijo. Taka je miselna predzgodovina organiziranih držav, ki se navadno imenujejo konstitucionalne države. Konstitucija ali^ ustava pomeni organizacijo na družabni pogodbi v nasprotju proti prejšnji organizaciji na nasilju. Namesto maziljenega božjega namestnika, ki je bil absolutni vladar po milosti božji, je nastopil parlament, v katerem so od ljudstva izvoljeni poslanci dajali zakone, ki veljajo namesto >milosti božje«. V konstitucionalnih državah je ena izmed najvažnejših določb pogodbe ta, da morajo biti bremena pravično razdeljena in da se v ta namen v parlamentu določa pred začetkom leta proračun in pozneje, po končanem letu, obračun. To ima pomen ne samo za določanje davkov, ampak tudi za porabo denarja, ki ee zbere. Javna debata pa naj služi v to, da pridejo na dan križi in iežave ljudstva, ki jih poslanci ne poznajo ali nočejo poznati, ki pa jih mora pameten parlament upoštevati, če noče izgubiti za prihodnje volitve — glasov. V Jugoslaviji obračuna menda sploh še nikdar ni bilo. Proračun je pač včasih bil, pa večinoma le po koščkih, po dvanajstinah, tako za silo. Nikdar še ni bilo prave proračunske debate. Ljudstvo se tudi ne briga za to, čitatelji in čitateljice naših političnih listov iščejo bolj zanimivih novic, ne pa proračunskih razprav. Ali je potem čudno, če imamo take davke? Ali je čudno, če se davkoplačevalski denar rabi proti intere-, som davkoplačevalcev? Ali je čudno, če se razpasejo tajni fondi, o katerih sploh nikomur nikdar ni treba dati računa? Ali je potem čudno, če ljudstvo pod težo davčnega bremena pada, če se gospodarsko življenje omejuje, če se širi brezposelnost, beda, obup in obupni poskusi otresti se teh razmer z nelegalnimi sredstvi, s korupcijo in goljufijo, z razbijanjem in preklinjanjem, z izselitvijo in samomorom? Ali je čudno, če kraljuje lakota in nevednost? Anarhisti pravijo, da ni pomoči. Prisilne organizacije da je treba razbiti in samo prostovoljne organizacije naj bodo. Take, v katerih se vsak prostovoljno udeležuje vladanja in zato tudi nosi svoj del vladarskih bremen. Socialisti nismo proti prisilni državni organizaciji. Vsi ljudje uživajo njene koristi, zato naj vsi prispevajo zanjo. Da pa dobi primerno moč v tej prisilni organizaciji tudi brezpravni proletariat, zato naj se združi v prostovoljnih organizacijah. V teh organizacijah naj se proletariat idejno in gospodarsko krepi, da bo mogel prevzeti gospodarstvo tudi v prisilni državni organizaciji. Enako razmerje je tudi v občini, v okraju, v okrožju, v pokrajini. Ko bo proletariat zmagal po vsem svetu, bo ves svet tvoril prisilno najvišjo organizacijo in tej odgovarjajoča prostovoljna organizacija naj bi bila Internacionala. Potem bo morebiti mogoče urediti svet pravično brez bogov in božjih namestnikov — po volji sodelujočega in soodgovornega ljudstva. Zdaj se pa ozrimo v prakso. Jugoslovanski proračun sestavlja vlada in ga predloži zadnji trenutek parlamentu v odobritev. Še poslanci nimajo pojma o njem, razen onih, ki so se udeleževali pri zeleni mizi, ljudstvo pa izve o proračunu samo od davkarije, ki pride po davke. Tako bo ostalo vse dotlej, dokler bo ljudstvo odvrglo svojo brezbrižnost. Brez zaninjanja ni spoznanja, brez spoznanja ni popravka, zlasti pa ga ne bo od kapitalistične družbe, ki ima državo vrokah in ima torej interes, da ostane vse pri starem. Internacionala v tem oziru ni nič boljša, čeprav je prostovoljna organizacija, vendar ni podala niti obračuna za preteklost, niti proračuna za bodočnost. Niti tajniškega poročila nismo nikjer čitali; morebiti bo izdano pozneje? Pokrajinskih zborov sploh ni — pa jih tudi v ustavi ni. A v ustavi imamo okrožne zbore, v praksi tudi teh ni, enako kakor ni okrajnih. Vsa samouprava spi. Še celo občinska spi v mnogih občinah. In če ne spi, delajo račune župani med 4 stenami, ljudje le plačujejo in se tolažijo, da tako ne more ostati. Kakor je s samoupravo pri prisilnih organizacijah, tako je tudi pri prostovoljnih, vsaj pri tistih, ki so internacionalno priznane. SPJ se vlada iz Beograda, o samoupravi, pokrajinskih, okrožnih, okrajnih in krajevnih organizacijah ni nikjer niti sluha. Do-zdaj so. že vsaj strokovne organizacije imele neko senco samouprave, a zdaj so jim tudi to vzeli, o vsem odločuje centrala, kvečjemu še tu in tam kak sorodnik zelene mize. Ko s ostrokov-ne organizacije zahtevale sklicanje okrožne konference, se centrala (ORSJ oziroma SDZJ) ne le ni ravnala po sklenjenem sporazumu in dogovoru, ampak je to voljo članstva smatrala za upor in nastopila z izključevanjem. Torej ne le da ne marajo samouprave, ampak jo izrecno pobijajo! Oni ne marajo združitve enakih, ampak hočejo, da se delavstvo brezpogojno podredi diktatu. To se pravi: Socialpatrioti hočejo, da naj organizacije brezpogojno ubogajo generale, kapitalistične sorodnike in naj s tem delajo za kapitalizem, ali pa naj se razidejo. S tem načinom so res večino delavstva disgustirali, ozlovoljili, vzeli mu zaupanje vase. Ko pa delavci niso več hoteli plačevati za take organizacije, so jim tudi za strokovne zadeve ustanovili prisilno organizacijo, v katero morajo vsi prispevati ho-češ-nočeš: Delavska zbornica se imenuje ta prisilna organizacija. Vsak delavec mora za Delavsko zbornico plačevati mesečno okoli 4 Din (delodajalec mu jih odtrga) — danes pa objavljamo proračun Ljubljanske delavske zbornice, iz katerega vsak lahko vidi, kako se z delavskimi milijoni gospodari. Ta proračun je sestavila delavska vlada, 3. oktobra ga je predložila odboru (ministrom) in naslednji dan 4. oktobra ga je plenum (parlament) po kratki debati sprejel v celoti, brez izpremembe, edinole pod V. c) je bilo fondu za zgradbo lastnega poslopja odvzeto 50.000 Din (torej velja le 143.000 Din) in dano nekam drugam, kam, to se ne ve dobro. Vzemite v roke letošnji Majski spis in študirajte ga iznova. Verujte, da ima ljudstvo vselej in povsod tako vlado, kakršno si zasluži. Brez tiska je demokracija nemogoča. Brez demokracije delavstvo ne more zmagati. Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavski tisk: Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. - Karl Marks. Proračun delavske zbornice. za Slovenijo v Ljubljani za poslovno leto 1926, sprejet na VI. redni skupščinski seji z dne 4. oktobra 1925. A. IZDATKI: I. poglavje: Aparat zbornice. 1. Za urad delavske zbornice v Ljubljani : Din a) plače osobju: tajnik............. 52.000.— 2 referenta........ 78.000.— 1 pomožni uradnik . . . 33.000.— strojepisno osobje . . . 40.000.— b) pokojninski zavod . . . 15.000.— bolniška blagajna .... 0.000.— c) najemnina ................... 24.000.— d) razsvetljava, kurjava in snaženje............ 8.000.— e) pisarniške potrebščine . . 4.000.— f) oprema in adaptacija novih prostorov....................... 65.000.— g) telefon ....................... 2.000.— 2. Ekspozitura zbornice v Mariboru: a) plača referenta............. 40.000.— b) najemnina .................... 12.000.— c) zavarovalni prispevki . . 4.000.— d) razsvetljava kurjava in snaženje . ......................... 4.000,— e) pisarniške potrebščine . . 2.000.— 3. Poverjeništva zbornice ............................... 45.000.— Skupaj . 522.000.— II. poglavje: Socialna politika. Din a) Sodelovanje pri poklicni izbiri 25.000.— b) Skrb za izseljence .... 50.000.— c) Mezdna posredovalnica . . . 50.000.— d) Za potujoče delavce in nameščence ............................. 50.000.— e) Za brezposelne delavce in nameščence .......................... 800.000.— f) Ustanovni in garancijski fond za delavske pomožne blagajne ............................ 200.000.— Skupaj . 675.000.— III. poglavje. Din 4. Študij, statistika ir publikacije: a) Studijska knjižnica, knjig« in revije........... 80.000.— b) publikacije zbornice . . . 80.000,— c) za studijska potovanja sodelovanje na mednarodni konferenci dela .... 40.006.— Skupaj . 200.000.— IV. poglavje. Dim 5. Ljudska vzgoja in i e -obratba: a) Za dečja zavetišča . . . 100.000.— b) za Delavsko akademijo . . 300.000.— *) za delavske knjižnice . . 100.000,— d) za poklicno izobrazbo delavstva ............................ 50.000,— Skupaj . 550.000.— V. ,peglavje: Rasne. Din a) Stroški ta pobiranje doklad . 250.000.— b) kvota ta centralno tajništvo . 250.000.— e) m fond m tgradbo poslopja zborni««...................» . . 193.000.— Skupaj . 693.000,— ledatki skupaj: Din 1. Uprav« sbomiee............ 522.000.— 2. Socialno politični izdatki . . 675.000.— 3. Knjižniee, publikacije . . . 200.000.— 4. Ljudska vzgoja in izobrazba . 550.000.— 5. Rasno........................... 693.000.— Skupaj . 2,650.000.— B. DOHODKI: Din 0.kX tavarovane mezd« . . . 2,650.000,— Dohodke »o gospodje določili kar po potrebah. V resniei bodo pa gotovo višji, % % tavarovane mezde znaša po približni kalku- laciji gotovo nad 3 milj. Din. Ker znajo bolj slabo računati, bodo imeli razen javnih sredstev za plačevanje svojih pristašev še tudi tajne fonde, v I. poglavju so se »zmotili« za 88.000 Din (če sešteješ, dobiš 434.000 ne 522.000 Din), v vsoti izdatkov pa za 10.000 (ne 2,650.000, ampak 2,t>40.000 Din). Delavska zoormca m stanovanjska mizeriia. Na seji Delavske zbornice 4. oktobra 1925 je sodrug Kisovec kritiziral v proračunu nekaj postavk, n. pr. da je v proračunu znesek Din 250.000 za centralno tajništvo v Beogradu. Četrt-milijona dinarjev samo iz Slovenije, koliko bo zbralo to tajništvo iz cele države! Pri tem je to tajništvo reprezentativnega pomena, pravo delo se vrši v pokrajinskih oziroma v okrožnih zbornicah, a tu stane cela uprava zbornice le 522.000 Din! Zato je predlagal s. Kisovec, da naj se od zneska za beograjsko tajništvo črta 100.000 dinarjev in postavi pod 11. poglavje >Sccialna politika in sicer kot posebna točka, za zidavo delavskih stanovanj, da začne vsaj Delavska zbornica zidati delavska stanovanja, ker se v Sloveniji tako malo zida malih stanovanj. Niti država, niti občina, ki sta predvsem poklicani, ne zidata nič. Dalje je predlagal, naj se stekajo v ta fond tudi prebitki prispevkov za zbornico, ki bodo veliko večji, nego jih predvideva proračun, če ostane pri 0.5 % zavarovane svote, in s tem se lahko za silo nekaj prične. Oglasi se takoj g. Urbančič (žerja-vovec), da je 100.000 Din kaplja v morje in da naj se rajši pritiska na bolniško blagajno, ki ima milijonske kapitale, ki jih v razne banke nalaga, ne pa da bi Delavska zbornica zidala delavska stanovanja, in pravi, da se delavstvo v lepih stanovanjih niti ne zna obnašati in da jih niti ne mara, da se delavstvo samo le podcenjuje. Tajnik Uratnik se z izjavami g. Urbančiča v celem strinja in smeši predlog s. Kisovca, češ, za 100.000 Din bi se komaj eno stanovanje naredilo. Ni pa našel niti ene besede, da bi zavrnil ta napad na delavstvo, da se ne zna v lepih stanovanjih niti obnašati in da se samo podcenjuje. Kakor tajnik, tako tudi predsednik Čobal ni zavrnil tega napada. Oba se zavedata, da nista izvoljena od delavstva, ampak od vlade... Da je podal to izjavo samostojni demokrat in da so se z njo strinjali kristanovci, eden izrecno z besedami, drugi pa molče, to je nov dokaz, kako da so kristanovci v dobrem sorodstvu z demokratarji. Ta njih izjava je značilna tudi za razlago, zakaj se v Sloveniji tako malo zida; s tem so pokazali delavstvu svoje pravo lice. Zato torej, ko so bili na vladi, niso sploh nič zidali delavskih stanovanj in sedaj vladajo na ljubljanskem magistratu tudi že nad eno leto in pol, pa niso niti najmanj naredili za omi-ljenje stanovanjske bede. Tako nas podcenjuje ta zakrknjena frak arija, ki se hoče lišpati celo z imenom delavskim in socialističnim in si najbrže vse delavstvo, ki je nižje od njih, predstavlja le za lumpenprole-tariat ali pa za tiste, ki se niso še nič naučili«, ker taki, ki so se »nekaj naučili« imajo že sedaj več stanovanj na razpolago, da lahko izbirajo še med temi malo stanovanj, kar jih je. Po večini so pa ti gospodje in nad-sodrugi tudi v zastopstvu bolniške blagajne že 6 let neizvoljeni in dobro vedo o kapitalih bolniške blagajne, pa vseeno ne naredijo popolnoma nič. Zerjavovci in kristanovci imajo v teh zavodih veliko večino, Urbančič je to s svojo izjavo ^potrdil. Delavstvo naj si pa to dobro zapomni, zakaj se ne zida in ne mara zidati v Sloveniji. Kmalu bodo stopili pred vas volkovi v ovčji koži in se predstavljali kot delavski zagovorniki. Vršile se bodo namreč kmalu volitve v Delavsko zbornico. Pa ne Vaša zahteva, delavci, ta se ni vpoštevala, temveč g. minister so grozili, da ne potrdijo proračuna, če skupščina Delavske zbornice ne sklene volitev. Brez te ministrske grožnje bi vladali brez volitev še nadalje! Takrat delavci pokažite tem sedanjim vladarjem roge, čeprav Vas bodo takrat zelo visoko cenili, ker bodo potrebovali vaših glasov. Pa mi delavci jim ne pojdemo na lini, po delu jih bomo sodili, in vzgledov za njih socialni čut imamo že več nego dovolj. Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raj! Miroslav Pevec: Rudarjem v premislek. Pisava raznih listov, ki jim ni nobena laž preumazana, da le ubijejo pri delavstvu vero v organizacijo, mi daje povod, da kot bivši blagajnik povem nekaj resničnih številk o gibanju strokovne organizacije rudarjev v Sloveniji. Unija slov. rudarjev je imela koncem leta 1919. okrog 11.000 članov, če smemo verjeti poročilu načelstva 1. 1920. To število je tako rapidno padlo, da je bilo n. pr. 1. 1921. le okoli 2.000 članov, a pri tem je bilo samo v Velenju in Mežiški dolini nad 1000 članov, torej več, kakor pri vseh ostalih rudnikih v Sloveniji. V Trbovljah je bilo takrat s Hrastnikom in Zagorjem skupno nekaj nad 300 članov. Na Unijskem zboru 1. 1921. vkljub temu, da sta tvorili podružnici Velenje in Črna - Mežica večino, niso te organizacije prevzele vodstva Unije , ker je čobal, videvši, da ne bo izvoljen, pobral kot predsednik svojo taško in odšel, ne da bi se izvršile volitve. Pozneje je sklical ožjo sejo, na kateri je bil zopet izvoljen. Drugače je bilo leta 1923. To pot se je vršil Unijski zbor v Velenju. Delegati iz Koroške se kot večina niso zavedali, da bi pognali oba, Čobala in Krušiča, tja, kamor spadata. Prva beseda, ko so se pripeljali so-drugi delegati iz Črne in Mežice je bila ta, tla je bil Krušič že na Koroškem, da je že vse narejeno, da bomo »Čo-fcala odvrgli in Krušiča volili. Velenjski rudarji smo bili seveda vsi navdušeni, ko je šlo vse po načrtu in smo mislili, da je Krušič še naš. Čohal je na dotični Unijski zbor prignal seboj celi generalštab: Svetka, Malovrha, Arha itd. Če je bila takrat zveza popolna ali ne, natančno ne vemo. O tem bo govorila zgodovina. Pač pa nam je Čobal kmalu potem povedal, da je Krušič že prišel k pameti drugi pa, da bomo sledili. Sedaj pa nekaj o najvažnejših dogodkih tega časa. L. 1923. se je vršila stavka v Trbovljah - Hrastniku -Zagorju. Neodvisni še takrat najbrž niso imeli v Velenju nobenega člana. Unija je razposlala okrožnice,, naj nabiramo za stavkujoče. Organiziral sem z ostalimi sodrugi obširno nabiralno akcijo, tako da smo nabrali okoli 10 tisoč kron. Pri vsem tem delu so nas današnji zedinjevalni apostoli neprestano napadali. Ko se mi je zdela cela stvar preneumna, sem pisal vodstvu »Unije«, ali imajo kakšne skupne dogovore z neodvisnimi ali ne. 12. junija 1923. dobim odgovor, da jih nimajo; 38 dni pozneje, t. j. dne 20. julija 1923. piše Arh med drugim: Ako neodvisni pri Vas stavko provocirajo, se ne smete popolnoma nič spuščati ž njimi v pogajanja in izjavite, da ne prevzamete nobene odgovornosti itd. Dne 17. septembra piše zopet Arh med drugim: »Razburjenje delavstva nad komunisti je grozno, a žal prepozno. Prej so še bili neodvisni ob koncu stavke pa kar zopet komunisti. Pri tej zadnji vlogi je Arh izrecno napisal, da naj delavstvu to naznanimo, češ, poglejte kaj vse komunisti naredijo. Iz vsega tega bo našim so-drugom jasno, da se je unijsko vodstvo veselilo poraza trboveljskega delavstva, in da mu je bilo všeč, da je cela vrsta najbolj zavednih zaupnikov bila odpuščena od dela in bila primorana s svojimi družinami stradati in iskati v najhujši zimi kruha v tujini. Da vodijo razni demagogi v Sloveniji že več let delavstvo za nos, smo si sami krivi. Mesto, da smo cele dneve presedeli v gostilni, ter poslušali Valenčakove dolgočasne pridige, bi prirejali sestanke po zadnji gorski koči, ter širili socialistični tisk. Isti ValenčSk gre danes od delavca do delavca ter obrekuje naše sodru-ge in se prav nesramno iaže. V se kar je napisano v 35. številki »Del. kmetskega lisia . o naših sodrugih in o Va-lenčaku ni resnično, Kajb je odstopil iz sU’ck. org., ker mu je vzel g. mam na rudniku plačo za dolg v Cobalo-vem konsumu. Tudi zagovor Valen-čaka ni resničen. Poročilo sodr. Red-naka je popolnoma točno. Valenčak je dobil meseca avgusta plačanih 47 sihtcv, vožnjo v Sarajevo in nazaj in dijete vsak dan po 60 Din. In sicer 39 šihtov je dobil na rudniku, 8 ših-tov, vožnjo in dijete pa od rudarske zadruge, od II. rud. skupine. Če je resnično kar piše Del. km. list , da je dobil tudi od rudniškega glavarstva 1800 Din, potem je to še povrh. Zakaj pa niste napisali, kako je Makuc udrihal po Čobalu in patrijotih v Zagorju? Neodvisnim kričačem, ki upijejo po enotnosti, svetujemo, naj govore po shodih samo „ strokovno in pustijo Čobala, ki je že mnogo naredil (proti njemu govorijo namreč le zato, da bi ljudstvo ne videlo, da so z njim združeni!) Kar se tiče moje izključitve iz Unije, povem Arhu in Krušiču in vsem njihovim kimavcem, da imam še od njih nekaj zahtevati, kajti najprej koga nahujskati, da pride pod obtožbo po § 104. s. k. z., potem mu pa odpovedati pravno varstvo, to je čisto kapitalističen sistem. Sedaj pa sodrugi: Kdor hoče služiti tem kapitalističnim podrepnikom, naj vstopi v združeno strok, organizacijo /Zvezo rudarjev«. Tisti pa, ki so še pošteni od neodvisnih, si pa naj zapomnijo: Njihov načrt, da prevzamejo, ko bodo imeli med članstvom večino, vodstvo Unije in njeno imetje, ta načrt se jim ne bo nikdar posrečil. Sicer je lahko, da dosežejo dve tretjini članstva ter da skličejo izredni Unijski zbor po starih pravilih, toda predno bodo to dosegli, imajo Krušič, Arh in drugi dve možnosti: 1. Potrditev novih pravil, ki so tako sestavljena, da jim komunisti ne morejo škodovati . 2. Čl. 36. pravil GRSJ, glasom katerega lahko ta Savez društvo razpusti oz. izključi, vso imcvino pa jim odvzame. (Op. Tako torej ni druge poti, nego združenje v razredno zavedni proletarski organizaciji. Skupni dom vladajo delavci sami, ne pa zelene mize. Sem spada vsak pošten delavec!) je najboljša žitna kava 1 Razno. r Pasic že prihaja iz tujine, zato bo položaj baje kmalu jasen. Vsaj salonski voz je že šel ponj, tako je torej upati, da bo kriza kmalu rešena. Le to še ni znano, ali se bo odločil Pašič za narodni blok z, demokratar-skimi spokorjenci ali s klerikalnimi navihanci. Oboji pravijo, da bi, če bi, in da bo, fe bo. — Nam se zdi, da bi bilo vseh kriz konec, če bi namesto Pašiča prišla zavednost. škoda, da se ta ne vozi v salonskem vozu, drugače bi se izplačalo ji ga poslati, čeprav bi razen klavirja in drugih takih nepotrebnosti še tudi zadnje šihtne hlače šle rakom žvižgat, da se ji tak voz kupi. r šihtne hlače so važna reč, posebno če so zadnje. Čuden položaj nastane, kadar^ gredo rakom žvižgat. Zazdaj poročamo, da še niso šle nobene, vsaj za nakup tistega inventarja ne, ki je potreben za zavednost. Tudi klavir ni šel, čeprav znani lažnivec 'Socialist* tako piše. Če bi pa res šel, bi nas ne bilo nič sram, šel bi po dobri poti. Baš narobe bi šel, nego sta šli že dve tiskarni na Slovenskem. r Odgovorno uredništvo >Soeialista« je blag. g. Svetek odložil, da se bo strokovno gibanje lažje okoli njega zedinilo. Komunisti so namreč Kristana že zopet napadli in nikakor torej ni prav, če se združijo z njegovim tajnikom. Rajši imajo mladega J. Berdajsa, ki ni v konsumu, ampak pri Strok, komisiji. Ta se bolj prilega za urednika -Socialista', ki je glasilo SPJ, ne. ne. glasilo Strok, komisije. Novega delavskega dnevnika še ni, čeprav ga je sklenil izdati delavski svet, sestavljen iz vseh delavskih organizacij, tudi političnih, kakor je g. Kristan poročal na občnem zboru Konsumnega društva. Ker naše stranke seveda ni bilo zraven, ostaneta še listi dve stranki, ki se bosta v bodočnosti enkrat ustanovili, ena okoli »Socialista<, druga okoli »Km.-del. lista*. Zdaj sta pa oba ta dva lista priropotala s protestom, da ne, za božjo voljo ne. Namreč ne s Kristanom, z njegovim listom pa, če bo sklenil kongres tiskarniških upravnih svetnikov. Res lepo se čita to duhovno edinstvo, ki je istočasno za in proti, pa se pred Kristanom ne upa reči >ne«\ pred delavstvom na ne da . O, vi slavni gospodje okoli dveh zelenih miz pod Kristanovo mizo! Če boste hoteli iineti velik hlev poln ovac, bo treba iti drugam prodajat tako plitko učenost ! Grafičarji so sklenili, da se zedinjevanja strokovnih organizacij pod vodstvom SPj ne bodo udeležili. Tako da se bodo združevali samo soeiaipatrioti med seboj in k njim se bo morebiti pridružil kak komunist tiste vrste, ki bi rad prejemal dvojni borbeni« lond, enega iz Moskve, enega pa iz Amsterdama, oba pa tajno, da bi se med seboj ne stepla. Razen tajnosti namreč ni med njima nič duhovne enotnosti. r Kongres zedinjenja vseh strokovnih organizacij se bo vršil od 10. do 12. t. m. v Beogradu. GRSJ in ORSJ ter en del CRSOJ smatrajo ta kongres, zelene mize za pravi kongres zedinjenja strokovnih organizacij. »Delavsko kmetski list in ostali del CRSOJ pa ne. Ni se še dobro skupna akcija niti začela, že so cepitve, že vleče vsak na svojo stran. Mi se temu ne čudimo, pa tudi tisti delavci, ki so tako zaverovani v to strokovno združenje, naj si zapomnijo, da bodo zopet enkrat, kakor že mnogokrat »nafarbani«. Brez duhovne enotnosti ne bo delavstvo združeno. Ogenj in voda sta nezdružljiva. Tako tudi delavec in kapitalist. Voditelji, ki so z zlatom priklenjeni na verigah demokratskih magnatov ne morejo in ne sinejo delavstvu koristiti. Vodstvo okrog Kmetsko delavskega lista pa, ki s takimi ljudmi vodi pogajanja, delamo soodgovorno pri zločinu, ki ga vrši z zavajanjem slovenskega delavstva, ki v svoji nevednosti in brezbrižnosti vsej demagogiji ne pride pravočasno na sled. Prav nič i».e pomaga udrihati proti Skupnemu domu*, prav nič ne pomaga dolžiti posameznike, da so konfusicnisti in razbijači. Dokažite! Stvarno povejte, kdaj in kaj je pisal Naprej proti delavstvu, kdaj in kje so Naprejevi pristaši delavstvu škodovali. Dokažite zakaj je Skupni dom« za delavsko gibanje škodljiv. Zakaj odvračate delavstvo od ideje Skupnega doma ? Povejte jasno svoje pomisleke. Mi Vam javno očitamo, da Vaše delo ni za delavstvo koristno, kajti sodelovanje s kristanovci je sodelovanje s kapitalisti. r Kritizirati Internacionalo, kakor je storil danes teden Naprej , se je zdelo marsikomu neokusno. N. pr. če mi sami še nismo rešili vprašanja kolonij, ne smemo misliti, da ga Internacionala zanalašč ni rešila, ampak kratkomalo ni bilo časa, zato ga je odložila na 1. 1927. Marsikdo tako misli. Toda ali je za socialista kolonialno vprašanje ploh kakšno posebno poglavje? Ne izkoriščajte kolonij, ne delajte profitov s sužnji! Ali ni to dovolj? Čemu bi hodili daleč? Ali nimamo v konsumih, v bolniških blagajnah, pri železnici itd. pravcatih sužnjev? Čim več kdo dela, tem manj ima plače. Tajnik Delavske zbornice ima plače več ko za 5 rudarjev ali progovnih delavcev, ki morajo radi svoje mizerije delati še izven službe in zato nimajo časa za izobrazbo in ostanejo nevedni, torej sužnji. Pa jih gonijo v organizacije, kjer so enaki prispevki in baš zdaj se leva in desna zelena miza pripravljata ustanoviti enotno strokovno organizacijo*', za katero so dobro plačani gospodje že naprej sklenili, da morajo biti prispevki enaki, t. j., da bo progovni delavec plačal strašno mnogo, g. tajnik pa strašno malo. Isto je v Internacionali, ki ima tudi ta princip. Delavec v Londonu, Berlinu, Parizu, ali pa delavec v kolonialnih plantažah in tovarnah, to je razloček kakor noč in dan. A pri pravicah se ta razloček priznava, pravice naj ima le kulturno višje stoječi delavec, pri dolžnostih se pa razloček takoj izgubi, suženj s 100 krat manjšim dohodkom mora plačevati iste prispevke. Tam, kjer je progresivni davek pošteno izvršen, tam imajo pravice vsi enake, vsak le en glas, materialne dolžnosti pa različne, čim več kdo zasluži, lem več mora prispevati za skupnost. Taka skupnost potem lahko vrši produktivno in izobraževalno delo, ki dvigne nezavedne v vrsto zavednih, ne pa narobe, kakor je marsikje, kjer zavedni 30-letni socialisti obupavajo in padajo doli med nezavedne. Ozrite se na Ameriko, kakšne čudeže bi tam lahko delal progresivni davek — škoda, da Marks vsem dobro plačanim F smrdi, slabo plačani ga pa zaradi bede ne poznajo. V tem tiči tudi vprašanje kmečkega suženjstva, na katerem vsak lahko otiplje, da je vas suženj mesta radi nevednosti. Kmet ne veruje v socializem, ker ne more verjeti lažnivcem, demooggom, egoistom, našega Skupnega doma pa ne pozna. Zato veruje zemlji in vse svoje sile daje edinole tej. Ce le more, si kje prikupi kak košček, s tem draži zemljo in veča agrarni kapitalizem, rento, toliko časa, da si potem pri 16 urnem delu komaj za kruh zasluži. Potem gre v Ameriko sužnjevat, ko pa pride nazaj, vtakne zopet pristra-dane dolarje v zemljo, da gara za kapital. Zaradi požrešnosti po zemlji je kar naprej dolžan, de smrti, po smrti pa otroci še bolj — 16 ur dela ga mine šele v grobu. Kako prav ima s. Pevec v današnjem članku, ko pravi, da je boljše, če gremo v zadnjo kočo razlagat socializem, nego pa poslušat buržujske socialiste. Giuseppe Mazzini (Jože Macini) se je pred polstoletja obrnil na laško delavstvo s knjigo'»Dolžnosti človeka«. Ta knjiga je imela na misleče delavce velikanski vpliv, ne le v Italiji, ampak tudi po drugod, ker je bila kmalu prevedena tudi na druge jezike. Zdaj smo jo dobili tudi Slovenci v prevodu dr. Alojza Gradnika in sicer v založbi Ign. Kleinmayrja in F. Bamberga. Žal, da se zlasti tudi na tej knjigi vidi, da izvršuje grafična obrt pri nas neverjetno oderuštvo — v velikosti nekaj več nego za 2 naša letošnja Majska spisa velja 24 Din! Seveda je posledica take draginje to, da se knjige le malo prodajo in pri majhni prodaji ima založnik pravico odirati tiste, ki kupijo ... Monopol grafičarjev bo brezpogojno treba razbiti, sicer si bo začelo ljudstvo knjige prepisovati kakor v starih časih, ko ni bilo tiska. To bi imelo pa za posledico srednjeveško temo, kajti eni bi sedeli vedno med knjigami in bi ne poznali življenja, drugi pa bi niti ne znali citati in bi postali sužnji in tlačani. Taka neenakost kulture mora roditi zlo! Mazzini je bil revolucionar, kakršnih je malo. V mnogem bo marsikdo z njegovimi nazori nezadovoljen, toda če pregledaš ves njegov sistem, najdeš lepo harmonijo, ki zagotavlja Mazziniju trajno mesto v svetovni literaturi. V knjigi »Dolžnosti človeka': je Mazzini zlasti poudaril, da ni pravice brez dolžnosti in da mora delavstvo, če hoče priti do svojih pravic, izvršiti najprej svoje dolžnosti. Pojem Boga, ki pri Mazziniju vedno naletiš nanj, je povsem drugačen nego ga slikajo klerikalci, ki jim je bil trn v peti. — Prevod je še precej gladek, a tiskovnih napak je za tako drago knjigo odločno preveč, to izjavljamo po površnem pregledu knjige. Ko jo prečitamo se k njej še povrnemo. Vsekakor knjigo vsem priporočamo. Pred 3 leti je izšla tudi v esperantskem jeziku. Naroča se lahko tudi pri naši upravi, potom organizacij itd. r »Klub esperantistov« v Logatcu priredi v nedeljo dne 18. t. pi. ob 16. uri v Hotelu Kramar javno predavanje: »Pomen Esperanta . Predava somišljenik Z. Bemot iz Ljubljane. Po predavanju se vrši prosta zabava s plesom. Vse somišljenike in prijatelje Esperanta vljudno vabi k obilni udeležbi Klub. Kratek odgovor tistim, ki baje niso za osebno blatenje v javnosti! V času, ko so bile strokovne organizacije pod vodstvom naše stranke precej močne in s stranko vred enotne, so se našli neki ljudje, ki so se vrinili v gibanje in začeli cepiti organizacije. Bili so to najprej eni, ki so si vzeli ime komunisti, a niso bili ni-kaki komunisti, temveč egoisti. Od tukaj izvira prvi in glavni razkol. — Komaj je bila naša stranka reorganizirana v soglasju s programom in po določenem pravilniku, že se je našla klika proti načelu javnosti in proti progresivnemu davku. Ta klika je uprizorila drugi razkol. Pri tej priliki bi bilo dobro navesti imena nekaterih ljudi, ki so bili najprej za komunistični in nato za socialpatriotski razkol. Vendar je to nepotrebno, ker vsi naši čitatelji oz. člani vedo, da so to tisti, ki izdajajo listič »Socialist«, or- gan patentiranih lažisocialistov. Ta listič se je rodil (pri rojstvu je imel ime Rdeči prapor ) s pomočjo in s sodelovanjem Golmajerja, sedanjega gerenta Strokovne kcmisije in bivšega komunista, dokler ni postal tajnik kovinarjev. Ta listič se je več mesecev urejeval in upravljal v tajništvu strokovnih organizacij. Strokovni birokrati so hoteli napraviti svojo stranko SP J, katero tvorijo voditelji »nepolitičnih« strokovnih organizacij, ter advokati, pekovski mojstri itd. Mi smo že večkrat povedali, da SPJ ni delavska stranka, ker nima članov. Pričakovali smo, da se bodo gospodje internacionalni »socialisti vendarle ojunačili ter njih število članstva objavili. Ali zaman je bilo naše prizadevanje. Načelo javnosti jim nikakor ne gre v glavo. Ob času, ko so napravili razkol, so bili odločni nasprotniki javnih osebnih napadov in so s tem svoj izstop iz stranke utemeljevali. Delavstvo, ki ni za osebne napade, jim je šle na lim. Kdor pa Socialista in njegovega brata Delavca v zadnjem času še čita, se je lahko prepričal o raznih osebnih napadih. S temi osebnimi napadi pa soglaša naš član s. Jurij Jeram, katerega so ljudje okrog »Socialista« zahrbtno blatili, da je njihov v strokovni organizaciji zato, ker mu plačajo Din 500.— mesečne nagrade. Ker ne moremo verjeti takih očitkov, prosimo s. Jerama, da izpove sam v Napreju ali je res radi denarja za enotne strokovne organizacije, ali radi ideje? Če je s. Jeram za strckcvne organizacije, po željah SPJ, tedaj je njegova ideja, njegov duh za SPJ. Treba se bo odločiti-za ali proti Skupnemu domu. A. Leskošek. Galanterija ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne, biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože jedilno orodje, škarje itd. vse to se dobi najugodneje pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na veliko. Na malo. Iz stranke. TISKOVNI SKLAD. Od 1. januarja 1925 do 3. oktobra 1925, zbrano Din 3984.85 Valentin Lebič, od dnevnic Del. zbornice Din 20,— Karl Kisovec, sejnina Delavske zbornice Din 54.— Matija Borštnar, Celje Din 10.— Alojz Leskovšek, Celje Din 10.— Nabiralna pola 283.: Ivan Jenko, Jesenice Din 10 — Florjan Stanovnik, Jesenice Din' 10.— Kati Stanovnikova, Jesenice Din . 10 — Angela Justinova, Jesenice Franc Kravs, Jesenice Din 5.— Din 2,— Franc Žen, Jesenice Din o. Neimenovan, Jesenice Din 10.— Franc Gostič, Jesenice Din 10.— Rudolf Vehar, Jesenice Din 5.— Anton Žnidar, Jesenice Din 5.— Franc Zorman, Jesenice Din 2.50 Vinko Malej, Jesenice Din 5,— Franc Janša, Jesenice Din 20.— Lenart Sajler, Črna Din 2. Filip Grabner, Črna Din 3.— Ivan Pajer, Trbovlje Din 4,— Marija Ovsenkova, Trbovlje Din 2.50 I. Janežič, Trbovlje Din 0.50 Jožef Jesih, Trbovlje Din 1.50 Ivan Merzel, Trbovlje Din 1.50 Anton Godec, Trbovlje Din 3.- Leopold Erzeničnik, Trbovlje Din 1.— Franc Rinaldo, Trbovlje Din 3.— Franc Kuder, Trbovlje Din 2. Skupaj Din 4199.35 s Garancijski sklad. Vloge do 2. oktobra 1925 Din 1906.40 ta teden vloženo Din 187.45 Skupaj Din 2093.85 (Tiskovni sklad ostane za vselej last skupnosti, vloge v garancijskem skladu se ne morejo dvigniti, dokler ne bo skupnost imela d-ovolj gotovine, brezobrestne hranilne vloge se pa lahko odpovedo na tri mesece.) s Zaupniki in organizacije naj čimprej obračunajo za prodane brošure, zlasti »Mezdno delo in kapital-, ker moramo tudi mi obračunati. Tudi za Majski spis in koledar nam nekateri še dolgujejo. Požurite se! s Trbovlje. Podpisani prosim vse naročnike »Napreja" in »Ljudskega glasu v Trbovljah, naj mi pri prvi priliki sporočijo številko potrdila iz strankinega bloka št. 461, ter ime in znesek, in sicer samo za tiste, ki sem jih izročil pri plačevanju v septembru. — Franc Rinaldo. s Oitajte in širite proletarski tisk! Socializem in vera (vez.) Din 15.— Socializem in vera (broš.) Komunistični manifest Pot k socializmu Mezdno delo in kapital Din 12,— Din 3.— Din 3.— Din 5.— Izredni občni im Konsum-nega društva za Slovenilo. (Konec.) Lajovic zagovarja sistem osebne socializacije. -Zadružniki gotovo poznajo ameriškega tovarnarja avtomobilov Forda. Sam da je bil na Češkem in je videl, da so cene čevljev tako nizke, da jih je nakupil za vso razpoložljivo vsoto. Po prevratu js prišel iz Amerike na Češko neki Bata, ustanovil tovarjto čevljev in v sporazumu z delavci nastavil tako nizke cene, da je postalo njegovo podjetje tako veliko in tako vplivno, da ono določa cene čevljem. 0 tem bo pa napisal v Konsumentu kaj več. Neki zadružnik iz Mežiške doline je vprašal, kaj je z življenjsko zavarovanje. Mulej z Jesenic je tožil, da je konkurenca na Jesenicah najhujša, trgovci drug za drugim zapirajo svoje prodajalne, klerikalni konsum je najhujši konkurent. Sicer ne toliko glede cen kakor pri dividendi, plačuje namreč \% dividendo, naša zadruga pa samo 2%. To pa ljudi vleče in ker pravijo, da dela Kons. društvo za Slovenijo z lepim dobičkom, želijo Jeseničani, naj tudi zviša dividendo, če hoče napredovati. Občni zbor naj bi bil pred novim letom, da bi se povračila izplačevala ob novem letu, ko dajejo trgovci in klerikalni konsum razno blago za povračilo. Za Mulejem se ni nihče več priglasil k besedi, zato je sklenil Kristan: glede zavarovalnice je odgovoril, da se nahaja zadeva v Beogradu. Trgovsko ministrstvo je dalo načrt v študij neki zavarovalnici, namesto da bi ga odobrilo. On pa pojde kmalu v Beograd, ko se bodo politične razmere ugladile. 'Muleju je odgovoril, da se na Jesenicah premalo gibljejo, naj se bolj oprimejo zadruge, da ne bo treba naplačevali in da »Delavski dom« ne bo prazen. Klerikalni konsumi so branjarije, Kons. dr. za Slov. pa organizacija, ki je nekaj višjega. Klerikalci zidajo svoje domove z ofrom, mi pa z delom in trudom. Končno se je Kristan zahvalil delegatom za obisk in jim naročil, naj se doma pogovore in agitirajo za sledeče: v Ljubljani je bil ustanovljen centralni delavski svet, v katerega so poslale gospodarske organizacije pet, kulturne pet, strokovne pet in politične pet članov, da začne izdajati nov socialističen dnevnik. Znano je, kakim časom gre Jugoslavija nasproti. Težki časi so nastali za malega človeka, to je delavca, malega kmeta, uradnika in nastavljenca. Veliki kmetje so dobili od države podpore v obliki kredita in razne ugodnosti pri zadrugah, mali človek pa nič. Zato na delo! je končal g. min. Kristan. Za popoldne je povabil Kristan delegate ob tričetrt na dve v - Zvezdo , odkoder bi šli v Rožno dolino pogledat stavbišče zadruge »Stan in dom«, katere pomen bi on razložil, ker so jo napadali celo nekateri delavski listi. Šli bi pa tudi v novi »Del. dom« na Viču. Govorli so večinoma le generali, delavci so se pa menda bali, da jim bo Kristan vsako besedo pobil. Ko je vodil občne zbore Dražil, se temu tudi skoro nihče ni upal postaviti po robu, sedaj pa, ko ga ni bilo, so mahnili s kritiko po njem, da je bilo joj. Prav tako so vedeli tudi o Urbančevi, kaka je z uslužbenci, pa ni nihče zinil. Na Naprej v tej zvezi seveda ne mislim, njegov boj je znan. — (K. K.) Neki gospodar je odpovedal stanovanje stranki, ki mu ni bila všeč. Pri tem se je pa malo zmotil .in svoje zmote se ni prav nič zavedal. Z dotično stranko sta bila namreč oba na enakem socialnem stališču, oba sta bila delavca, pravi gospodar ni bil nobeden. Le strast je naredila gospodarja in če bi naredila tudi hlapca, bi bilo »vse v redu« .in hlapec bi moral na cesto. A'»hlapec« se ni dal zapeljati od strasti, zato ni postal hlapec. Ostal je miren in v svesti si svoje pravice je šel k gospodarju: »Ti, gospodar, ali mi posodiš voziček, da se bom selil?« Gospodar je v svoji .gospodarski misli takoj obljubil. A čeprav je hlapec imel obljubljen voziček. vendar ga ni rabil. »Zdaj ga še ne potrebujem, veš, to mislim za takrat, kadar se bom res selil! Gospodarja je postalo sram. Morebiti se bo še spametoval, da je za gospodarja treba tudi hlapca, in če hlapca ni, tudi gospodarja ni. Ta zgodba se je resnično zgodila in prav očitno kaže, česa je proletariatu treba, če hoče zmagati nad kapitalom. Kapital je le navidezni gospodar, k>i gospodari nad delom, dokler mu delavci hlapčujejo. IZJAVA. Z ozirom na raznovrstna izzivanja in pod-tikavanja, ki se vršijo in se bodo še vršila, in sicer, da so kemični delavci v Sloveniji sedaj ob vse, kar bi sedaj in v bodoče v resnici potrebovali-za svoje strokovno gibanje, dalje, da sem začasno sprejet v upravi naše stranke, da delam in se preživim, dalje, da vršim v naši stranki špionažo (čeravno je vse poslovanje vsakemu članu razvidno in razumljivo) in končno, da sem vstopil v našo stranko zato, da se skrivam z mojo odgovornostjo za hrbtiščem stranke in posameznikov, kakor n. pr. s. Bernota, ki so ga vzeli naši »Socialistični' nasprotniki za tarčo na račun stranke kot take: Z ozirom na lo se smatram podpisani dolžnega. da položim odkritosrčno izjavo v evidenco socialistične javnosti. Vstopil sem v našo socialistično stranko vprvič zato, ker sem se zavedal kakor vsak član stranke svoje socialistične dolžnosti, da moram biti organiziran seveda v organizaciji, ki je načelno in v resnici socialistična ter zato tudi razredna. In vdrugič, da v njej po danih zmožnostih tudi sodelujem s poštenim namenom v vsakem oziru, tudi z izkušnjami, ki jih nisem doživel v špionaži, temveč v napornem delu pri načelu tajnosti. Ta korak smatram za moje nadaljno društveno življenje v naši socialistični javnosti kot za edino resnega in se ne oziram na na-ziranje in besedičenje raznih posameznikov. S tem korakom sem prostovoljno stopil tudi na plan s svojo soodgovornostjo. Osrednjemu društvu kemičnih delavcev pa mogoče izpovem resnico na za to določenem mestu pred članstvom navedenega društva, oziroma Splošne delavske zveze, za katero v današnjem stanju ozir. o posledicah nisem soodgovoren. Pripravljen sem, kakor sem navedel, pa ne zato, da se razrešim obvezne moralne dolžnosti, temveč da pripomorem odpraviti zlo v našem skupnem delavskem gibanju, ako hočemo z mirno vestjo in pošteno, krepko in zato razredno korakati v začrtano socialistično bodočnost. Ljubljana, dne 30. septembra 1025. V. Rejc I. r. Dopisi. Trbovlje. (Medstrankarski šolski odbor.). V nekem »Napreju* v mesecu juliju smo či-tali o pomanjkljivosti šolskih prostorov v šoli Trbovlje - Vode. Čitali smo, da se bojuje kraj. šolski svet v Trbovljah s TPD glede tega- vprašanja že od 1. 1896., kar lahko de-kumentarično dokaže. Ker se je TPD tako elastično in indirektno protivila v vprašanju nove šole, je prevzel medstrankarski šolski odbor nalogo izslediti akte, na temelju katerih je TPD dolžna sezidati na Vodah novo šolsko stavbo. Ta medstrankarski odbor ni bil tak mrtvorojenec, kakor so se nadejali Krušič, Klenovšek in drugi. Že na prvi seji je izvolil odsek, kateremu je bila podrejena izsleditev aktov ,ki potrjujejo prej omenjeno obveznost TPD iz leta 1882., da ima TPI) dolžnost, skrbeti za predpisane šolske prostore. Na drugi seji smo izvedeli, da je odsek že na sledu izgubljenih aktov. Prvi akt, ki so ga izsledili, je izjava TPD in se glasi, da je TPD pripravljena zgraditi novo šolo na Vodah, za kar pa potrebuje stavbišče. Tega je težko dobiti, najbolj primerno bi bilo For- NiiiiiiilimiiiiliillltllllillliiiiUlillllilllllllllllllllliliillllllllllillllllllllll ISO Din (600 K) | stane: -volneno blago (3 m) 5S za ženski piašč, sukno (3 m) za =5 moške obleke, double sukno ~ (1*11 m) za moški suknjič, fini ve- S — lour za ženske plašče 140 cm, čista volna, vse barveDln 120. ~ gr: Ostanki vseh vrst blaga a 10 Din m. ^ . | I. POTOKAR, LJUBLJANA, j w liiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil SAMO tejevo zemljišče, a tega je tetko dobiti, ker zahteva lastnik pretirano ceno. To zemljišče naj bi se torej na temelju rudarskega zakona razlastilo, kar je dopustno. (Družba ima zelo primeren prostor za stavbo nove šole pred GaRilnim domom, ali družbi je več za kazino, ki jo namerava zgraditi, kakor za šolo). Pokrajinska uprava naj torej naroči: 1. šolskim oblastim, naj administrativnim potom rešijo privatnopravno stran vprašanj, ki so v zvezi ■a reverzom; 2. rudarska oblast naj uvede razlastitveno postopanje radi Fortejevega /.eni Ijišča za novo šolo. Na to vlogo je odgovorilo srezko poglavarstvo v Celju dne 8. maja t. I., torej po dveh letih, srezkemu poglavarstvu v Laškem, da je razlastitev sveta v šolske namene po dosedaj veljavnih šolskih zakonih in naredbah nedopustna. Drugje pa da prostora ni dobiti. TPD je na to 26. maja odgovorila kraj. šolskemu svetu v Trbovljah, 4a se tudi za šolske namene lahko razdelijo poedine parcele in da vztraja na svojem stališču. Centralno ravnateljstvo da je vložilo priziv pri vel. županu na okr. šolski svet v Celju, odgovor pa da še ni prišel. Srezko poglavarstvo v Laškem je 18. junija prosilo srezkega poglavarja v Celju, naj poroča o prizivu, na katerega se sklicuje TPD. 4. julija je prišel odgovor, da ni nič znanega o prizivu, nakar je srez. poglavar v Laškem poslal 15. julija celotni akt velikemu županu v Ljubljano s poročilom, da mu o kakem priliv TPD ni nič znanega, ker je bil poziv po izjavi TPD vložen pri velikem županu, zato naj vel. župan vzame akt v nadaljnje uradovanje. Priziv TPD pa se nahaja po vsej priliki pri prosvetnemu odseku ali v regi-straturi velikega župana. — Da je gradba novih šolskm prostorov v nebo vpijoča potreba, spričuje poročilo nekega g. učitelja na sedanji vodenski šoli. Sedanja šola ima 12 učnih sob, v katerih poučujejo ne manj ko 1000 otrok. Zato so šolski prostori vedno zasedeni, in sicer od 8. do 12. ozir. 13. ure in od 13. do 17. ozir. 18. ure zvečer. Razen tega so vzeli eno sobo šolskemu vrtcu, ki mu je ostala ena sama soba za 130 otrok. Na dveh straneh sedanje šole stoje rudniški hlevi, iz katerih prihaja smrad, torej je stavba proti vsem zdravstvenim predpisom. Ne samo v vprašanju vodenske šole gre na boljše, temveč nam je po zaslugi medstrankarskega šolskega odbora zasigurana pravzaprav že tudi tako potrebna meščanska šola. O tem pa prihodnjič. Delavski šport. Prejeli smo: V nedeljo 27. septembra t. 1. nas je prijetno iznenadil nastop S. K. Svobode, katerega smo skoraj po enoletnem molku zopet videli na zelenem polju, ko smo mislili, da ga že ni več. Žal reprezentira v Ljubljani delavski šport samo še S. K. Svoboda in še o njem smo zelo malo slišali. Res žalostno je, da športne organizacije, ki so tudi na zunaj delavske, ne morejo eksistirati, delavce športnike pa, kakor so v delavnicah izkoriščani od kapitala, prav tako jih izkoriščajo meščanski klubi. Če pogledamo moštva ljubljanskih meščanskih klubov, moramo s trpkostjo konstatirati, da je pretežna večina delavcev. Nehote se moramo vprašati, ali ni nobene zavednosti več? Kdaj se bodo delavcu-sportniku odprle oči, da bo izpre-gledal, da je njegova dolžnost, biti organiziran v delavski športni organizaciji, ne pa v meščanski! V nedeljo je bil delavski S. K. Svoboda tepen s 14 : 0 od četudi samo po naslovu akademskega S. K. Primorje. Večina igralcev namreč je delavcev. Ti morajo ven iz meščanskih klubov, drugače so izdajalci nad delavstvom in njegovo borbo za zmago nad kapitalizmom. Ko bomo imeli v delavskih klubih vse delavske športnike združene, v meščanskih klubih pa faktično samo to, kar nima radi svoje nezavednosti z delavskim pokretom nič skupnega, tedaj, da bo rezultat precej drugačen. Šport bo v sodrugi, mislim in sem tudi trdno prepričan, rokah delavca (kakor je n. pr. na Finskem, v Nemčiji, na Češkem itd.) in meščanski klubi bodo tisti, kateri bodo podlegli našim delavskim. Sodrugi, naša sveta ■ dolžnost je, da tudi v športu porazimo meščanstvo. Vse to se pa z lahkoto zgodi in ni nič drugega treba, kakor v spomin si priklicati Mark-sovo geslo: >Proletarcd, združite se!« Vam pa, sodrugi, ki ste se bojevali na zelenem polju, naj vas ne boli, da so vas delavci za meščanstvo porazili. Vaša dolžnost je, da jim pokažete izdajstvo, ki ga oni vrše nad delavstvom. Sodrugi! Le naprej po začrtani poti in zmaga bo in mora biti naša! — Ks. — (Op. ur. Tudi druge vrste športa naj prične naša mladina organizirano gojiti, pa to naj si pri tem izbije iz glave, da ne gre za rekorde, temveč za vzgojo!) Podpirajte tvrdke, ki oglašajo v edinem delavskem listu „Napreju“I Manufakturna trgovina J. KUDIŠ - Celje - Gaberje priporoča svojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškega itd. blaga na drobno in debelo po najnižjih konkurenčnih cenah. .1 češkega in angleškega sukna za moške obleke, plašče in damske kostume po m 2‘50 do 3'20 dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od Din 250’ naprej v razpošiljalnici Josip Ivančič, Ljubljana Miklošičeva c, 4 (nasproti frančiškanske cerkve). Oglejte si izložbeI Prepričajte se! Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd. kupite v prvovrstni kakovosti najceneje v Celju pri „Solncu“. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. Maisšlrjojfe trs oglašajte v ecil-raem proletarskem listu v *■» POPRAVILA hirn več čevljarskih delavcev za zbite čevlje. Služba stalna. Neoženjeni imajo prednost. Prva Bjelovarska tvornica cipela Adolf Vybiral, Bjelovar. i se Ml le pri tvrdki Premog -Čebin- (DoKooa '/'tel-l 6 OSIP Ljubijana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko šli obrtno rabo. svetovno znanih znamk „a postelje, izgotovljeno perilo za delavce in uradnike i. t. d. po naj-nižjis cenas in ker se vsakega solidno postreže. UČITELJSKA TISKARNA — Frančiškanska ulica Stev. O ■ omejeno ■ Tiskovine late, faqMMtn te Brad«, Mjaoderuji« plakate te vabila aa '»•»•Ilca, Bclijačk«. Na)BM>d«ra«JSa uredba m tlskaaja Sasopiaor, knjig, broinr itd. 9 TERK O TIP 1] A LITOGRAFIJA M v dolžini 2* do S m 20 m močnega cefirja Din 220'—, 20 m trpežnega oksforta Din 230'—. 20 m močne modrovine (druk) Din 240'—, 20 ni krasnega parhanla za otročje in ženske obleke Din 300'—, 10 m hlačevine dvojno široke (caiga) za moške obleke Din 395‘—, 20 m belegft plslna Din 200' —, 20 m sirovega platna Din 160’— razpošilja veletrgovina R. Stermecki, ceue st. 23 Iluslrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgerna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500’— poštnine prosto. Trgovci en gros cene. "\ Prcdno kupite oglejte *i v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik — Celje. Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna 1 Blago prvovrstno 1 Laatoik >SLOGA<, r. a. s o. p. — talaJatelMea in odgovorna urednica: IZA PRUATELJBTA (t imenu tevr. odbora SSJ m KOZ). — Za ttokaroo >Merk«r< v Ljubljani: A. SEVER ▼