Poštnina plačana v gotovini ^ nA .. Abb. postale I gruppo LiCIltl oll IlF TRST, nedelja, 30. maja 1971 Leto XXVH. St. 126 (7914) Ohranimo naravo ki nas obdaja (Male in velike krivde pri okuženju okolja) Z NANSTVENIKI, filozofi in sociologi že dolgo let svarijo : Spoštujte naravo! Zadnje čase vedno bolj pogo-stoma beremo strokovne član-k* in statistike, ki kažejo, kakš-114 nevarnost preti človeštvu 28radi vedno hujšega onesnažena In okužen j a vode, zraka in tel. Na eni strani današnja člo-Ve*ka družba vlaga svoje ener-8ije, sposobnosti in sredstva za tehnični napredek, kroti in iz-*°rišča v svojo korist sile na-teve, na drugi strani pa si človeštvo samo žaga vejo, na kateri sedi. Vedno bolj zastrup-2* sebe in okolje, v katerem samo sebi koplje grob. V najslabšem položaju in v naj-v®čji nevarnosti so naj večja teesta na svetu in industrijsko 'tejholj razvite države, saj na-stane naj večje okužen j e in onesnaženje tam, kjer je največ tevam in velikih človeških a-Bonieratov. po vsem svetu, in seveda tu-pri nas, se javni upravite-'•)*. politiki in industrijci radi Ponašajo z velikimi investi-cijami, z novimi tovarniškimi °hjekti, stolpnicami, hoteli in stenovanjsklmi bloki. Prav tako ugotavljamo napredek in v»šjo življenjsko raven v neki državi na podlagi porasta štejte avtomobilov itd. To so teaki tehničnega napredka, ki Prinaša blagostanje in udobnosti, toda drago plačujemo te Rodnosti, in se tega skoraj n® zavedamo. Med reko avtomobilov si pešec skoraj ne upa tez cesto, strupeni hlapovi sinjo iz ulic v stanovanja, ko "Odimo po ulicah vdihavamo tej e, dim in smrad, ne vemo, kam naj bi šli na kopanje brez skrbl, pijemo vodo, ki ima ču-*ten okus. živila, sadje, zelenjava nimajo več svojega pra-tega okusa, želimo si pristne nrane, domačega kruha in vina ter lahko sanjamo o čisti teudenčnici. V tovarnah in o-krog tovam smrdi, ob morju teirdi. Zato kdor le more in kadar more beži iz mesta v na-tevo, seveda z avtom, večkrat v dolgi koloni in včasih name-®te> domov — v bolnišnico. Človeku preti onesnaženle in nkuženje z vseh strani, sam pa k temu prispeva svoj delež, s te°Jim avtom, s pralnimi pra-*ki, s protiparazitamimd sred-tevi, z odpadki, ki jih pušča n® izletih, z ogorki cigaret, ki P°vzročajo požare v gozdovih, * odmetavanjem odpadkov po tekstnih ulicah, z lovom na Phce itd. V splošnem, širšem okviru so to mali grehi in bi jte, večinoma, lahko odpravi-n z drobcem dobre volje in Pravilne vzgoje. Ali naj se torej vrnemo na-tej in se odpovemo napredete’ Nikakor ne. Prav zaradi tehničnega napredka moramo ngotoviti, kje so vzroki- seda-j^tega stanja, ki povzroča tako zaskrbljenost za naše zdravje Ih prihodnost, kaj je treba sto- titi m j^o mora ukrepati. Pri f?h imajo besedo znanstveni-jti> javni upravitelji in politi-7** potrebni pa so učinkoviti jkrepi, zakonski predpisi in 'teharna sredstva. Gradili so velike tovarne, jjteo pa poskrbeli za čistilne jteprave, ki bi pač nekaj State. ker ni bilo zadevnih pred-jteov, ali so jih prezrli. Gra-teti so velike zgradbe In note naselja, niso pa v zadostni ?®ri poskrbeli za kanalizacijo sploh za čistilne naprave /testnih odplak. V reke ln v te°rJe se izlivajo odplake, v Jte°gih krajih kar naravnost te lovam in kanalov, na odpr- """i.......................... Golda Mcir o pogodbi med Egiptom in SZ . STOCKHOLM, 29 — Predsednica "teaelske vlade Golda Meir, ki je j)8 dvodnevnem obisku tejhiu, kjer je v Stock-gostja švedskega jteistekcga predsednika Palmeji’ je na neki tiskovni konfe-fteoi izjavila, da pogodbe o pri-PJ^jstvu, ki sta jo podpisala in Sovjeteka zveza, v niče-pr ne spreminja obstoječega po-tegja ter ne predvideva nobene postavke v odnosih med obe-«ia, državama. Po mnenju Golde ha pravi vzrok pogodbe treba skati v sovjetski zaskrbljenosti, P bi Egipt ne spremenil svoje te^edanje politike. tem morju perejo cisterne. To seveda manj stane, škoda pa je neštetokrat večja. V nekaterih italijanskih mestih (Rim, Neapelj, Genova, Benetke, Milan) so mnogo na slabšem kot smo v Trstu. S to ugotovitvijo pa se ne smemo zadovoljiti ln ostati križem rok, kajti tudi pri nas marsikaj ni v redu in smo predolgo imeli zaprte oči. Koliko tovam ima čistilne naprave, kako čistijo odplake iz mestne kanalizacije? Govorimo o zaščiti Krasa in boju proti onesnaženju ter okuženju voda, prt Trebčah pa je še vedno ogromno smetišče «tovama smradu», iz katere pronica «kolonjska voda« skozi kraške špranje in luknje v podzemeljski tok Timave. In koliko greznic ima odtok v kraške jame? Znano pa je, da skozi kraški svet se voda ne čisti, pač pa samo pretaka. Nekoliko smo se prebudili in začeli misliti na te probleme, ko smo zapazili, kako je zamazano tudi naše morje. Potrebne so raziskave in anar liže, še bolj pa učinkoviti zakonski predpisi in nadzorstvo, da se predpisi spoštujejo. Veliko težo pa bo pri tem imel pritisk javnega mnenja ALBIN BUBNIČ OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Poslanska zbornica naj čimprej odobri zakon o slovenski šoli Tri četrtine slovenskih profesorjev še vedno brez pravne ureditve položaja - Za glavnega tajnika ponovno izvoljen prof. Franc Škerlj Tudi pri nas bo potrebno čimprej kaj ukreniti, da nas avtomobil ne bo docela zasužnjil. (Na sliki vidimo tržaško mestno nabrežje, kakršno se nam predstavlja vsak dan) V mali dvorani Kulturnega doma je bil včeraj dopoldne 15. občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Po poročilih glavnega tajnika, referentov za srednja šola, osnovne šole in otroške vrtce je bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika prof. Franc Škarij, kot člani odbora pa Elza Antonac, Celestina Gulin, Duša Kosmina, Stanislav Kodrič, Minka Pahor, Dimitrij Sancin, Stanko Škrinjar in Felicita Vodopivec. Na občnem zboru so slovenski šolniki predlagali in odobrili de lovanje svoje sindikalne organizacije v pretekli poslovni dobi, analizirali stanje na slovenskih šolah in opozorili na probleme, ki niso še rešeni, zaradi česar se že dolga lata godi huda krivica zlasti veliki večini slovenskih profesorjev, slovensko šolstvo pa Ja zapostavljeno. V zadnjih mesecih, po lanski protestni manifestaciji v Rimu in po obisku predsednika Tita v Italiji, sa je nekaj premaknilo na bolje in je na obzorju rešitev glavnih problemov, nastale pa so težave in ovire pri odobritvi zakonskega predloga poslanca Škerka in Belcija o slovenskem šolstvu v Italiji, zaradi česar je potreben takojšnji nastop in dokaz dobre volje strank, da parlament čimprej o-dobri omenjeni zakonski predlog. Ta upravičena zahteva je prišla do izraza na včerajšnjem občnem zboru, ki je soglasno odobril resolucijo, v kateri Sindikat slovenske šole obžaluje, da je bil z glasom misovskega člana v poslanski komisiji zavrnjen zakonski osnutek Škerk-Belci, ugotavlja, da misovci s svojim ravnanjem nadaljujejo politiko fašizma do Slovencev ter zahteva, da poslanska zbornica čimprej odobri omenjeni zakonski osnutek. V drugi resoluciji, ki so jo tudi soglasno odobrili, izrekajo člani priznanje sedanjemu odboru, za njegovo avtonomno in pogumno delovanje, in prepričanje, da bo Sindikat slovenske šole še naprej deloval za koristi slovenske šole in tako za koristi vsega slovenskega narodnega občestva na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. V svojem poročilu je glavni tajnik prof. Franc Škerlj prikazal smernice delovanja sindikata, navedel posege na vseh ravneh ter stavkovne akcije in protestno manifestacijo lanskega junija v Rimu. S tem so slovenski šolniki opozorili tudi najvišje državne oblasti hteve. «če se je kaj zganilo, je pripomnil Škerlj, če so končno šolske oblasti vendar vsaj prisluhnile našim zahtevam, se je treba zahvaliti našemu enotnemu in odločnemu nastopu.» Ministrstvo za prosveto je pred kratkim objavilo tri odločbe, ki se tičejo slovenskih profesorjev, za uresničitev vseh glavnih zahtev in ureditev vprašanja slovenskega šolstva pa bodo še potrebna velika prizadevanja ter odločni in enotni nastopi. Omenil je težnje po združitvi treh največjih sindikalnih zvez in pripomnil, da bi bilo koristno, če bi se k bodoči enotni sindikalni organizaciji priključil, kot enakopraven član, tudi Sindikat slovenske šole. Ob zaključku se je prof. Škerlj zahvalil za sodelovanje in razumevanje raznim parlamentarcem in podpredsedniku vlade De Martinu, zlasti pa poslancu Albinu Škerku. Referent za srednje šole prof. Stanislav Kodrič je v svojem poročilu navedel nekaj statističnih podatkov in dal poseben poudarek za nujnost ureditve juridič-nega in ekonomskega položaja slovenskih profesorjev. Niti ena četrtina profesorjev nima urejenega položaja. Na desetih sreč- na svoje upravičene za- .......""".................................................................*""•"""»■*.. ......................................................................................... PROTIFAŠISTIČNA MOGOČNA DEMONSTRACIJA Milanske množice odklonile izzivalni fašistični shod MILAN, 29. — Meščani industrijskega srca Italije, kjer se še posebej obnavljajo škvadristična izzivanja, so včeraj preživeli »vroč popoldan*. Štiri množične demonstracije so popolnoma paralizirale mestno središče. Eno je organiziral »protikomunistični odb-v*, v katerem so v glavnem predstavniki MSI, ostale tri pa mestni protifašistični odbor, študentsko gibanje in skrajno leve izvenparlamentarne skupine. Na trgu pred katedralo, kjer so gorovili predstavniki ANPI, KD, KPI, PSI, PSIUP, PRI, A CLI, sindikatov, nastopili pa i-gralci mestnega stalnega gledališča in pevka Miiva s sporedom partizanskih pesmi so je po policijskih ocenah zbralo od 35 do 40 tisoč ljudi. Shodu so predsedo va t vidnejši italijanski politiki, kot so milanski župan Aniasi, predsednik deželne vlade Basetti, Granelli in Vittorio Colombo iz vodstva KD, sen. Banfi (PSI), Brambiila, Rossinovich in Mala-gugini (KPI). Na shod so prišli tudi župani dvajsetih občin milanske pokrajine. Zaradi protifašistične manifestacije je bilo mestno središče obkoljeno s policijskimi silami, vendar je visok čut odgovornosti de- monstrantov preprečil izgrede in se je manifestacija zaključila brez incidentov. Sprevoda študentskega gibanja se je udeležilo nad 5 tisoč mladincev, medtem ko je 2 tisoč mladincev sledilo zastavam organizacij »Lotta continua*, «Potere o-peraio* itd. »Protikomunistični* sprevod so vodili misovci in redki predstavniki drugih strank, med njimi predstavniki istrskih beguncev. Policijski kordoni so onemogočili, da bi se demonstranti ne spopadli med seboj. Računajo, da je bilo desničarjev približno 5 tisoč. Kričali so gesla proti komunizmu, ime agenta Annarumme, vzklikali »trdi roki* itd. Vsekakor je iz številčnih sorazmerij jasno, da Milan odklanja iz zi vanja. Štiri ure so trajali spopadi med policijo in skupinami levih izven-parlamentarcev v Turinu. «Gau-chisti* so prišli na ulice s čela dami in palicami, kar je policiji dalo priložnost, da je z vso silo napadla in organizirala pravcat lov na človeka. Priprli so 50 de monstrantov, mnogo je ranjenih na obeh straneh. Do podobnih spopadov je prišlo sinoči tudi v Genovi. DANES V RIMU VSEDRŽAVNA DELAVSKA MANIFESTACIJA Dokončno odobren konjunkturni zakon za pospešitev gradbeništva Zaključena sindikalna konferenca o novi gospodarski politiki, za razvoj juga Italije in za polno zaposlitev RIM, 29. — V kongresni dvorani EUR se je danes zaključila konferenca treh sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL o novi gospodarski politiki, za razvoj Juga in za polno zaposlitev. Konferenca je zbudila veliko zanimanje v italijanskem političnem življenju, kar potrjuje, da so bili na njej kot gostje najvišji predstavniki naprednih in demokratičnih strank. Zaključke dvodnevne razprave je povzel zvezni tajnik CGIL Mario Didd, ki je med drugim dejal, da se mora boj za nove delovne pogoje in reforme nadaljevati z utrditvijo sindikata na vseh delovnih mestih, zlasti pa na Jug. Poudaril je, da je konferenca pokazala globoko enotnost treh sindikalnih organizacij o politični vsebini vseh obravnavanih vprašani. Ob zaključku konference so odobrili poziv na vse italijanske delavce. V njem je rečeno, da je treba dosledno nadaljevati boi v imniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiHiiiniiiiHiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiMiiiiiiiiiiiiin Z IZVOLITVIJO NOVIH PARTIJSKIH ORGANOV KP ČSSR Zaključen 14. kongres Husak spet generalni sekretar - Znatne spremembe v CK in v nadzorni komisi/i PRAGA, 29. — Z burnim in dolgotrajnim ploskanjem delegatov in gostov Husaku in Svobodi (med katerima je na odru predsedstva stal Leonid Brežnjev) se je v Pragi zaključil 14. kongres Komunistične partije češkoslovaške. Na koncu zasedanja, ki so ga nekateri zahodni opazovalci ocenili kot «kongres normalizacije*, so izglasovali vrsto resolucij ter izvolili nove partijske organe. Gustav Husak je bil potrjen na vodstvu partije: po sovjetskem vzorcu .je bil imenovan za »generalnega sekretarja*, medtem ko je bil doslej »prvi sekretar*. Od enajstih članov prezidija so deset potrdili: Husaka, predsednika republike Svobodo, Bilaka, predsednika slovaške vlade Colotko, A-lojsa Indro, sekretarja praške KP Kapka, Kempnyja, predsednika češke vlade Korčaka, prvega sekretarja slovaške KP Lenarta in predsednika zvezne vlade Strouga-la. Izpadel je samo Evžen Erban (ki je menda še gojil simpatije za Dubčkovo linijo), na njegovo mesto pa so izvolili Karla Koff-mana. Od treh članov-kandidatov prezidija sta ostala samo dva: presenetljivo je izpadel Slovak Dalibor Haneš, predsednik »vez- ne skupščine, ki velja za zvestega Husakovega privrženca. Opazovalci skušajo sedaj analizirati sestavo prezidija ter ugotoviti, katera politično linija je prevladala. Po mnenju zahodnih časnikarjev je Husak obdržal trdno večino, nekakšno notranjo opozicijo «neostalinističnega» kova pa naj bi predstavljali samo Indra, Kapel in Hoffman. Vasil Bilak, ki je doslej veljal za zagovornika «trde linije*, naj bi se sedaj opredelil za Husaka. Za člane tajništva so bili potrjeni Husak, Bilak, Jan Fojtik, Hruškovič, Indra, Kempny in 01-drič Švestka, katerim so se pridružili še Lenart, ravnatelj «Rude Prava* Miroslav Moc in Franti-šek Ondrič, V centralnem komiteju, ki bo še nadalje štel 115 članov, so jih zamenjali kar 57, od 27 članov kandidatov pa jih je izpadlo 22. Do velikih zamenjav je prišlo tudi v osrednji kontrolni komisiji, kjer so od 35 članov zamenjali 21. Predsednik komisije 06tane Miloš Jakeš. KAIRO, 29. — Minister za znanstvene raziskave Ripamonti je da nes prispel na uradni obisk v Kairo. Avstralski gospodarstveniki zaključili obisk v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. - Vodja dele gacije avstralskih gospodarstvi kov države Novega Južnega Wel-ta Fuler ie danes pred odhodom delegacije iz Jugoslavije izrazil zadovoljstvo zaradi obiska. Fuler je dejal, da je bilo v razgovorih ugotovljeno, da Jugoslavija lahko iz Avstralije uvaža mlečne izdelke, meso in nekatere druge pridelke, premog za koksiranje in opremo za avtomatsko kontrolo prometa, medtem ko je Avstralija zainteresirana, da uvaža iz Jugoslavije industrijsko opremo, pohištvo, električno opremo in druge izdelke. Fuler je dejal, da e-nutno ne vidi možnosti za skui t naložbe z jugoslovansko industrijo, nasprotno pa soda. da so možnosti za skupne naložbe v Avstraliji Posebno .je omenil pogajanja, ki se že dalj časa vodijo med tovarno usnja v Virokem v Bosni, o skupni gralitvi tovarne usnja v Novem Južnem VVrltu. B. B. tovarnah in v državi za izvojeva-nje novega, bolj pravičnega in uravnovešenega načina proizvodnje in spremeniti dosedanji ustroj, ki je označeval italijansko gospo darsko in socialno politiko. V pozivu je nadalje rečeno, da je vprašanje Juga prvo in največje vprašanje, ki ga je treba rešiti v boju za spremembo gospodarskega in socialnega življenja. Na konferenci so sklenili, da se bodo v prihodnjih tednih sestala vodstva treh sindikalnih organizacij, ki bodo sestavila načrt za sindikalni boj za rešitev vprašanja Juga, večjo zaposlitev in za socialne reforme, v luči rezultatov konference in obširne razprave. Tri sindikalne organizacije so sklenile, da bodo imele tudi o vprašanjih, ki so jih obravnavali na tej konferenci, pogovore z vodstvi političnih strank, kot so to storile glede vprašanj socialnih reform. Jutri bo v Rimu napovedana velika vsedržavna delavska manifestacija. Pričakujejo, da se bo na Trgu del Popolo zbralo najmanj sto tisoč delavcev. Danes dopoldne je tudi senatna komisija za javna dela odobrila konjunkturni zakon za pospešitev gradbene dejavnosti. Zakon bo stopil v veljavo takoj po objavi v Uradnem listu. Seje komisije se je udeležil tudi minister za javna dela Lauricella. Za zakon so glasovali predstavniki leve sredine in MSI, medtem ko so se komunisti, liberalci in neodvisna levica vzdržali glasovanja. O vsebini tega zakona, ki naj bi dopolnil praznino na področju stanovanjske gradbene dejavnosti do odobritve zakona o stanovanjski reformi v senatu (poslanska zbornica ga je že odobrila) smo že pisali. V bistvu konjunkturni zakon se nanaša predvsem na izdajanje posojil in določa razne davčne olajšave za zidanje stanovanj. Hkrati pa dopolnjuje vrzel glede urbanističnih postopkov za gradnjo stanovanjskih hiš, ki so zelo okorni in ki jih določa tako imenovani prehodni urbanistični zakon. Po odobritvi zakona je minister za javna dela Lauricella izjavil časnikarjem: »S tem dejanjem želi vlada uveljaviti ukrep, ki bo pospešil stanovanjsko gradbeno dejavnost, tako na področju ljudskih kot zasebnih gradenj. Moja želja je. da bi prizadete u stanove (občine, pokrajine in dežele) ustrezno ukrepale, da bo zakon posta' koristen in učinkovit. Predsednik vsedržavnega zavoda sa urbanistiko inž. Eduardo Betti pa je poslal predsednikoma senata in poslanske zbornice, predsedniku vlade in predsednikoma komisij za javna dela zbornice in senata brzojavko, v kateri obsoja, da je bila s tem zakonom podaljšana veljavnost čl. 17 začasnega zakona o urbanistiki in pravi, da bo to še bolj zmanjšalo učinkovitost že itak omejenih obstoječih urbanističnih pravil. Inženir Betti meni, da bo nadaljnja veljavnost tega člena o-mogočila nenadzorovano špekulacijo z zemljišči. Zato jih v svoji brzojavki poziva, naj posredujejo. da s» prepreči uveljavitev tega pravda. O zakonu o stanovanjski reformi je govoril danes tudi inž. Ravet-ta na skupščini združenja opekarske industrije, ki je postavil v dvom, da bodo lahko do leta 1973 uporabili okrog 3000 milijard lir za zidanje ljudskih in ekonomskih stanovanj, kot to določa zakon, ki ga je že sprejela poslanska zbornica .Po njegovem mnenju bodo lahko v tem obdobju investirali za ljudska in ekonomska stanovanja največ 1200 milijard zaradi obstoječih administrativnih in birokratskih zaprek na urbanističnem področju, kakor tudi zaradi pomanjkanja razpoložljivih denarnih sredstev. Zanimiva je bila po drugi strani njegova ugotovitev, da so v Italiji v zadnjih dvajsetih letih investirali za ljudske gradnje samo 8,4 odstotka vseh investicij za zidanje stanovanj. To svojo trditev je podkrepil s številkami. Povedal je, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih porabljenih 33.910 milijard lir za zidanje stanovanj, od katerih odpade samo 2351 milijard za ljudske gradnje. RIM, 29. — Zunanji minister Aldo Moro bo ob 9. do 11. junija uradno obiskal Irsko na vabilo irskega zunanjega ministra Hil-leryja. njih šolah poučuje 130 profesorjev, od teh jih je 26 v stalnem službenem razmerju, 4 pa so v posebnem seznamu, 74 je poverjenih profesorjev, suplentov 30. Zato je bila in bo še glavna skrb sindikata, da se ta huda krivica odpravi. Prof. Kodrič je med drugim tudi omenil ustanovitev slovenske industrijske strokovne šole v Trstu in poudaril, da si bo moral sindikat prizadevati, skupno z drugimi slovenskimi organizacijami, da se bo omenjena šola postopoma izpopolnila v petletni strokovni zavod. Minka Pahor je v poročilu o osnovnih šolah pripomnila, da so slovenski šolniki s protestno manifestacijo v Rimu postavili v zgodovini našega šolstva edinstven primer borbe za enakopravnost. Nato je navedla nekaj statističnih podatkov in razne posege sindikata. Na Tržaškem je 5 didaktičnih ravnateljstev, 38 osnovnih šol, na katerih poučuje 100 stalnih učiteljev, v šempolaju, Nabrežini in Barkovljah pa so po posredovanju sindikata odprli ob začetku šolskega leta skupno 3 dodatne razrede, število učencev v osnovnih šolah je naraslo (od lanskih 1114 na 1180), doseči pa je treba, da bo vsak slovenski otrok obiskoval slovensko šolo. Potrebna bi bila tudi večja vnema učiteljev za poimenovanje osnovnih šol, kot je bilo to že storjeno za srednje in višje srednje šole. Učitelji imajo v glavnem urejen položaj, kljub temu pa je še kup problemov, s katerimi se mora sindikat ukvarjati. Otroških vrtcev je na Tržaškem 28 (10 občinskih in 18 ustanove ONAIRC), na katerih je nameščenih 28 otroških vrtnaric in 29 postrežnic, ki bi se morale bolj povezati s Sindikatom slovenske šole. Udeležba članov na občnem zboru je bila številna, prav gotovo pa bi prišlo več profesorjev, če se ne bi dokaj čudno ravnali nekateri šolski ravnatelji, ki so obvestili profesorje, da ne bodo o-pravičili njihove odsotnosti, če bodo šli na občni zbor. Občni zbor je obsodil tako ravnanje, ki nikakor ni upravičeno. Med diskusijo so nekateri člani ooozorili na možnost nonovne pridobitve v izvirni obliki poitalijančenih priimkov, pri čemer bi morah' hiti slovenski šolniki za zgled drugim. Dotaknili so se tudi vprašanja slovenskih, sicer redkih, šolnikov, ki pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo, kar nikakor ne koristi naši šoli in narodni skupnosti. Gedafi v Kairu KAIRO, 29. — Predsednik libijskega revolucionarnega sveta Gedafi je dospel danes na kratek obisk v Kairo, kjer se je več ur razgovarjal z egiptovskim predsednikom Sadatom. Čeprav ni o tem uradnih vesti, so opazovalci mnenja, da je Sadat poročal libijskemu predsedniku o razgovorih, ki jih je imel s sovjetskim predsednikom Podgomim, ter o vsebini pogodbe med ZAR in SZ. ......ulitimi-iiiiihmimihuhhmiiiihi----------------- , OBISK ČILSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V BEOGRADU Ugoden razvoj odnosov med Čilom in Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Danes je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo zunanji minister Čila Klodo-miro Almeyda s skupino visokih funkcionarjev zunanjega ministrstva in gospodarskih resorjev. Na beograjskem letališču je visokega gosta iz prijateljske drža ve pozdravil državni tajnik Mirko Tepavac s svojimi sodelavci. Neposredno po prihodu je Mirko Tepavac priredil v čast Almeyde kosilo, med katerim sta ministra izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila prijateljstvo med oljema državama, ki ju vežejo mnogi skupni interesi in uoiobnost pogledov o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Tepavac ie med drugim pouda ril. da obe državi sorazmerno svoji velikosti in vplivu vlagata velike napore, da se temeljito me njajo odnosi v svetu v korist kre pitve načel neodvisnosti, nevme šavanja in miroljubnega sndelo vanja. Prav tako se aktivno za vzemata za ohranitev miru na svetu, za zmanjšanje mednarodne napetosti in vzpostavitve enako- pravnosti ter demokratičnih sti in I vam Amerike, zatem pa sodali-pnjateljskih odnosov med vsemi stičnim državam, med njimi Jugoslaviji, Id nam je zelo blizu po državami in narodi sveta. Jugoslovanski državni tajnik je nada lje dejal, da .ie Jugoslavija z velikim zadovoljstvom pozdravila sklep vlade Čila, Id je tudi doslej sodelovala v akcijah neuvrščenih, da v bodoče poveča svojo dejavnost v skupini neuvrščenih. Almeyda je v odgovor na zdravico dejal, da se v Jugoslaviji, Iti jo je že prej obiskal, počuti kot doma in ugotovil, da se odnosi med obema državama vedno bolj krepijo. Zunanji minister Čila je seznanil svojega gostitelja z razvojem političnih razmer v njegovi deželi in .je posebno poudaril, da je Čiie izbral politično pot in se odločil za sodelovanje z vsemi državami, ne glede ne ideologijo in raso. »Bili smo Ptrvi, ki smo razbili izoliranost Ku 1* in vzpostavili diplomatske odnose z Ljudsko republiko Kitajsko. Naš naslednji korak je vzpo stavitev tradicionalnih prijatelj skih stikov z vsemi državami, ki so bile vedno z nami. Prvi naš poziv smo poslali bratskim drža- občutkih*. Po besedah Almeyde Čile veruje v svet brez blokov in imperialistov, v svet sodelovanja in miru, v katerem bo spoštovana pravica vsakega naroda do svobode in suverenosti. Čile soglaša z Jugoslavijo o potrebi združitve naporov držav v razvoju na osnovah neuvrščenosti in proti politiki sile. imperializma, kolonializma in neokolonializma, čile in Jugoslavija imata, po besedah Almeyde. enako stališče glede rešitve kriz na Bližnjem in Daljnem vzhodu, obe državi se zavzemata, da se v okviru »skupine 7?» izdela skupno stališče neuvrščenih pred konferenco UNCTAD. Tepavac in Almeyda sta popoi-the skupno s svojimi sodelavci pričela izmenjavo mišljenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih in nekaterih dvostranskih odnosih. Razgovori se bodo nadaljevali * Ponedeljek po vrnitvi Almeyde ts Dubrovnika, kamor je nocoi odpotoval. B. B. P nmoršlel Tin oviufc TRŽAŠKI DNEVNIK 30. maja 1971 SINOČI V KULTURNEM DOMU Lepa in kvalitetna akademija za šolo-spomenik v Cerknem Govor predstavnika odbora za zgraditev šole Dušana Furlana - Spored 10 izvajali godalni orkester GM s solisti, člani SG in pevski zbor «VasiIij Mirk» - Brzojavka osnovne šole in odbora iz Cerkna Mnogim pobudam za zbiranje sredstev za zgraditev šole-spomenika NOB v Cerknem, ki naj bo izraz hvaležnosti Cerkljanom za njihov ogromen doprinos v narodnoosvobodilni borbi in posvetilo vsem, ki so na Primorskem darovali svoja življenja za svobodo, se je sinoči pridružila tudi pobuda Slovenske prosvetne zveze s sodelovanjem Glasbene matice in Slovenskega gledališča. Tri naše osrednje kulturno - prosvetne ustanove so v Kulturnem domu priredile akademijo, ki je vsa izvene-la v duhu NOB in je tako po svoji zamisli kot izvedbi bila na res lepi u-metniški ravni. Po uvodnih mislih članice SG Mire Sardočeve, je o pomenu množične akcije za zgraditev šole - spomenika NOB v Cerknem, ki je zajela vso Slovenijo in kateri še je pridružil tudi slovenski živelj v zamejstvu, spregovoril Dušan Furlan, predstavnik odbora za gradnjo šole ter bivši partizanski lx>rec na Cerkljanskem. V strnjenih besedah in mislih je prikazal delež Primorske v boju za svobodo in pri tem še zlasti poudaril delež, ki ga je dala Cerkljanska s svojo malo a zgodovinsko pomembno metropolo, ki je v usodnih in gotovo najtežjih letih v vsej slovenski zgodovini bila srce in motor primorskega partizanstva. Tov. Furlan je vsem sodelujočim na akademiji in vsem, ki so se je udeležili, izrekel prisrčno zahvalo v imenu odbora za zgraditev šole - spomenika, ki ne bo samo spomin, temveč tudi središče za vzgojo mladine in za znanstveno preučevanje novih metod poučevanja zgodovine NOB na šolah. Potem, ko je članica SG Mira Sardočeva prečitala še zahvalo in pozdravno brzojavko osnovne šole in odbora iz Cemka, se je odvil kulturni del sporeda, ki ga je začel godalni orkester GM pod vodstvom Janka Bana. Zaigral je Bachov koncert za violino in godala s solistom violinistom Črtom Šiško-vičem ter Miheličev Pentaton za klavir in godala s solistko pianistko Nadjo Kralj. Sledila je kombinirana vokalno - recitacijska izvedba partizanskih poezij in pesmi v režiji Adrijana Rustje ter v izboru Miroslava Košute in harmonikarski spremljavi Oskarja Kjudra, zbor Vasilij Mirk pa je vodil Ignacij Ota. Z recitacijami so se zvrstili člani SG Jožko Lukeš, Stane Raztresen, Zlata Rodoškova, Miranda Caharija, Stane Starešinič, Livij Bogateč, Leli Nakrstova, Anton Petje, Alojz Milič, Danilo Turk, Mira Lam-petdva, Silvij Kobal in Bogdana Bratuževa. Akademijo je učinkovito zaključil zbor Vasilij Mirk s Srebotnja-kovo «Kolono» in Simonitijevimi »Podgorskimi mornarji*, medtem ko je med recitacijami zapel Pahorjevo «Bilečanko» .špansko narodno v Simonitijevi priredbi «Na oknu*, partizansko «Kosec koso brusi* in Simonitijevo «Bolen mi leži*. Vsi nastopajoči so bili deležni hvaležnega aplavza občinstva, ki se je kljub grozeči nevihti odzvalo plemeniti in pohvale vredni pobudi naših osrednjih kulturnih ustanov. j. k. PSI in PSDI odobravata dosežen deželni sporazum Deželno vodstvo PSI je z 19 glasovi (eden proti, 2 pa sta se vzdržala) odobril novi sporazum po dvotedenskem »preverjanju* politike levosredinske koalicije. Tringale je v svojem poročilu dejal, da so sooialisti potrdili svojo prisotnost v koaliciji tudi zato, ker so ostali partnerji sprejeli vse zah teve sindikalnih organizacij, še do-sebej na področjih urbanistike in gospodarstva. Nismo potrdili formule, .je dejal, temveč vsebino sporazuma, ki je skupen za vse. Tudi socialdemokrati so odobrili sporazum in postavili v ospredje prav vprašanje formule s trditvijo, da so se levosredinski partnerji odpovedali «napredne.jšim ravnotežjem* (koaliciji med KD in PSI) in nosilni osi* (notranjemu sporazumu med KD in PSI) v okviru koalicije. Tudi deželni tajnik Lonza je ugotovil, da sta nosilni točki programa tega »preverjanja* in slede- HIIUIIIMIIIIIlll|||||||||||||||||||||||||i|||||i||||||||||||||||||||||ninr,||||||||||||||,|||||||,||||||,,||||||||||||,|||||||(||| Z NOVIM ZAKONSKIM POSEGOM Več sredstev in širše olajšave za izseljence iz Furlanije-J. krajine Zakon št. 21 bodo ponovno finansirali z večjimi skladi Manj sredstev za poklicno izobraževanje izseljencev Deželni odbor je te dni sprejel predlog odbornika za delo Stopper-ja o ponovnem finansiranju in razširitvi zakona štev. 24 z dne 26. junija 1970 v prid izseljencem in njihovim družinam. Stopper je pri tem upošteval želje izseljenske kon-zulte in dejstvo, da so številne prošnje za pomoč, ki so prispele na odborništvo po objavi omenjenega zakona, daleč presegle razpoložljiva sredstva. Po novem zakonu, s katerim bo urejeno to vprašanje, bo konzulta okrepljena z nekaj nadomestnimi člani, ki jih bodo imenovale iste organizacije, ki sedaj imenujejo efektivne svetovalce. Novi zakon nadalje uvaja možnost podeljevanja deželnih prispevkov izseljencem, ki bi zašli v posebno hude težave, ter njihovim družinam v deželi. Posebne olajšave so nadalje predvidene za nakup, gradnjo, dograditev in modernizacijo stanovanj. V zvezi s ponovnim finasiranjem zakona št. 24 iz lanskega leta, pa je deželni odbor sklenil povečati plafon za kritje potnih stroškov, stroškov za začetno bivanje v tujini ter stroškov za primer bolezni, s sedanjih 75 na 165 milijonov lir, sklad za študijske štipendije pa s sedanjih 15 na 30 milijonov; sklad za poklicno izobraževanje pa se zmanjša s sedanjih 10 na 5 milijonov lir. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da za take prispevke ni med izseljenci posebnega zanimanja. Deželni prispevki v navedenih višinah Bodo predvidoma veljali za razdobje 1971-73. čega sporazuma — gospodarstvo in urbanistika. Zanimivo je, da so socialisti v svojem dokumentu opozorili, da mora biti ta sporazum »zadnji pred volitvami*. Posl. Fioret (KD) bo predaval jutri o stanovanjski reformi OD 14. DO 18. JUNIJA V TRSTU MEDNARODNI SIMPOZIJ O JOYCEU Udeležili se ga bodo strokovnjaki iz vsega sveta - Ob tej priložnosti bodo velikemu irskemu pisatelju odkrili spominsko ploščo Delo deželnih organov Deželni odbor za urbanistiko je na svoji zadnji seji, ki jo je vodil odbornik De Carli, sprejel med drugim tudi dve varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu za tržaško občino. Varianti se nanašata na področje ob otroški bolnišnici «B. Garofolo*, ki bo v kratkem zgradila nekaj novih objektov in bo torej treba prestaviti nekatere ulice, druga pa zadeva novo ureditev knjižnice škofijskega seminarja. Urnik trgovin za praznike V torek, I. junija, dlan pred praznikom, bodo vse trgovine lahko po-daljšale večerni čas poslovanja za pol ure. Pekarne bodo odprte od 10.30 do 13. ure ter od 16.30 do 19.30 (dvojina peka); mesnice pa bodo odirpte od 7.30 do 13. ure ter od 17. do 19.30. V sredo, 2. junija (dan republike): vse trgovine bodo zaprte, vključno pekarne in mesnice. Odprte bodo le slaščičarne (od 8. do 21.30) ter mlekarne (od 7. do 12. ure). Stavka v umobolnici V tržaški umobolnici je Izbruhnila stavka osebja, ki zahteva rešitev niza perečih vprašanj. Stavka je dejansko paralizirala delo v umobolnici. Včeraj pa so izrazili solidarnost s stavkajočimi tudi zdravniki. Pokrajinska uprava je sinoči Izdala sporočilo, da je pripravljena ugoditi zahtevam stavkajočih, čeprav se ji zdi sklep o stavki nepričakovan. Napovedala je izplačilo predujmov in ureditev drugih finančnih zadev osebja do konca junija. Vsekakor pa je dr. Zametti, po posvetovanju s sindikati, Sklenil Sklicati za torek sejo pokrajinskega odlbora. Danes se poročita SERGIJ MAVER in NADJA OGRIN. ŠD Breg jima čestita in želi vso srečo v zakonskem življenju. Član komisije za javna dela posl. Fioret (KD) bo jutri zvečer ob 19. uri predaval o stanovanjski reformi. Predavanje bo v dvorani »Reti* v palači »Diana* na Trgu S. Gio-. ki dvorani tržaške univerze, nakar vanni 5. ] se bodo kongresisti podali v vilo iiiiHiiiMimiuiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiumtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiimmmii OB ZAKLJUČKU ITALIJANSKO - AVSTRIJSKEGA SODELOVANJA Od 14. do 18. junija bo v našem mestu pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine ter tržaške občinske uprave tretji mednarodni simpozij o Jamesu Joyceu, ki ga prireja »James Joy-ce’s Fundation* iz Tulsa v ZDA. , Ob tej priložnosti, o kateri govori ves svetovni tisk, bodo dospeli v Trst številni strokovnjaki iz vsega sveta, od Avstralije do ZDA, od Finske do Francije itd., saj tovrstni simpozij o Jamesu Joyceu zadeva ves kulturni svet, še zlasti pa naše mesto, v katerem je irski pisatelj dolgo let živel in se spoprijateljil s tržaškim pisateljem Sve-vom. Uradna otvoritev simpozija bo v četrtek, 14. junija ob 16.30 v veli- Leta 1978 bo stekel promet po avto cesti Videm-Celovec Za novo cesto v predoru pod prelazom Monte Croce Car-nico bo dežela nakazala poseben nepovračljiv prispevek Italijansko - avstrijska medministrska komisija za cestni promet je zaključila svoje tridnevno zasedanje o problemih nove cestne povezave čez prelaz Monte Croce Car-nico in o ureditvi mednarodnega prehoda pri Koko vem. Po skupnem sestanku v Trstu in po ogledu prehoda Monte Croce in cestnega odseka pri Kokovem, je komisija na zaključnem zasedanju sprejela sklep, naj se posebej ukvarjata s temi problemi dve ločeni strokovni komisiji, ena italijanska in druga avstrijska, ki naj skupno pripravita podrobno izdelane načrte tako za novo cesto čez prelaz Monte Croce, kakor tudi za novo ureditev carinskih in mejnih storitev na področju Trbiža. Kaže, da bo za Rokovo prevladala varianta, ki predvideva speljavo nove hitre ceste od Žabnic do Beljaka. Vsaka komisija bo predložila svoje elaborate ustrezni vladi. Ob zaključku zasedanja je deželni odbornik za javna dela Masutto naglasil, da je podtajnik na ministrstvu' za ’ javna dela Zannier, ki ie vodil italijanski del strokovnega odposlanstva, v teku razgovorov sklonil obravnavati tudi vprašanje sodobne cestne povezave med bodočo avto cesto Videm - Rokovo na italijanski z novo avto cesto Celovec - Beljak - Podrožcica na avstrijski strani, medtem ko je bilo na dnevnem redu zasedanja le vprašanje nove ceste v predoru čez Monte Croce Camico. Problema sta si namreč na moč podobna, zlasti kar zadeva nujno sodelovanje med i-talijansko in avstrijsko vlado. Glede avto ceste Videm - Trbiž, je Masutto dejal, da mora družba Autostrade, ki pripravlja načrte zanjo, še v tem letu predložiti pristojnim oblastem dokončni projekt. Na avstrijski strani pa se pravkar pripravljajo načrti za odsek avto ceste od Beljaka do italijanske meje. Pomembnost tržaškega zasedanja je v tem, da bosta poslej italijanski in avstrijski partner uskladila ustrezne načrte, medtem ko sta doslej delovala ločeno. Ta faza skupnega dela naj bi se zaključila še v tem letu. Gradnja nove ceste bo tako lahko hitreje napredovala, čeprav je znano, da mislijo Avstrijci doseči s svojim odsekom italijansko mejo šele leta 1978. Tega leta naj bi torej stekel promet na vsej dolžini avto ceste Videm Celovec. Za uresničitev nove zveze čez prelaz Monte Croce Carnico, je dejal Masutto, se je deželna uprava obvezala, da bo dala na razpolago nepovračljiv prispevek, če bo avstrijski partner povzel podoben u-krep na svoji strani in če bo jamčil za potrebna posojila. Predsednik Gioffre o štiriletnem delovanju «Friulie» Predsednik deželne finančne družbe «Friulia» Gioffre je te dni nastopil na redni seji članov Rotary cluba v Vidmu. Dr. Gioffre je ob tej priliki orisal delovanje družbe v prvih štirih letih njenega obstoja. Friulia je doslej opravila 56 finančnih posegov in sodelu.je pri 39 družbah in gospodarskih organizacijah. Obseg njenega finančnega sodelovanja v gospodarstvu cenijo na okoli 9 milijard lir. Z njeno pomočjo se je v Furlaniji - Julijski krajini razvilo 23 novih družb, med katerimi so tudi številne družbe, za katere so dali pobudo gospodarstveniki iz notranjosti države. Po pbpegu njenih posegov je na prvem mestu videmska pokrajina (40 od sto); tržaški pokrajini pripada drugo mesto (33 od sto), pordenonski tretje (17 od sto) in goriški četrto mesto (10 od sto). Večina družb, katerim ie Friulia podelila finančno pomoč, deluje na tako imeonvanih zaostalih področjih naše dežele. Vsega skupaj, je v ustreznih obratih našlo zaposlitev okoli 2.000 delovnih moči. Friulia sodeluje v naslednjih industrijskih vejah: elektromehanika, železarstvo, lesna industrija, industrija gradbenega materiala, tekstilna industrija,^ steklarstvo, proizvodnja umetne kože, prehrambena industrija, plastične mase in kavčuk, industrija prevoznih sredstev, itd. Baletni nastop na Opčinah Sinoči je bil v prosvetnem domu na Opčinah v organizaciji P.d. »Tabor* zaključni nastop gojencev baletnega tečaja. Gojenci so pod vodstvom Anice Cah uprizorili skupno osem točk. od začetnih ritmičnih vaj pa do bolj zahtevnih valčkov iz klasičnih baletov. Občinstvo so zelo navdušili s prisrčnim izvajanjem naimlajši gojenci s točko o «Kitajčkih». Revoltella, kjer bo slavnostni sprejem . Naslednji dan, v petek, bodo u-deleženci simpozija pričeli z delom, istočasno pa bo v dneh od 14. do 30. junija v umetnostni galeriji Tor-bandena razstava slik Saula Fie-dla, Johna Harta in Fritza Jan-schka, ki so v svojih delih tesno povezani z Joycejevimi junaki. Med pomembnejše prireditve tega simpozija gre omeniti odkritje spominske plošče Jamesu Joyceju v Ul. Bramante, kjer je pisatelj na hišni številki 4 živel med svojim bivanjem v Trstu ter predstavo drame »Jakob v Trstu*, ki je prav pred dnevi doživela prodoren uspeh v Montrealu. Simpozij (lani je bil v Dublinu na Irskem) se bo zaključil 18. junija na sedežu Krožka za kulturo in umetnost, kjer bo tudi ves čas potekal. 2. junija se komunisti ne bodo udeležili sprejema na prefekturi Tržaška federacija KPI je izdala sporočilo, da se nobeden izmed komunističnih predstavnikov ne bo udeležil sprejema v prefekturi ob prazniku republike 2 junija, ker ga prireja vladni komisar dr. Cap-pellini. KPI ponavlja ob tej priliki, da je sprejela ta sklep že pred tedni, po sklepu dr. Cappellinija, da se udeleži predavanja misovske-ga predstavnika Geftherja - Won-dricha v SGT. Praznik republike bodo komunisti praznovali sami 1. junija ob 18. uri na sedežu v Ul. Capdtolina, ko se bodo na skupnem zasedanju zbrali člani federalnega komiteja, nadzornega odbora in tajniki osnovnih organizacij partije. Ob tej priliki — se zaključuje sporočilo KPI — bodo komunisti obnovili obvezo zaščite republiške ureditve in za poraz fašističnih sil. ODHODI AVTOBUSOV NA IZLET V AVSTRIJO Avtobusi, ki bodo v torek, 1. junija peljali naše naročnike in čitatelje na izlet v Avstrijo, bodo imeli naslednje odhode: Avtobus št. 1 — Odhod Iz Gorice (Travnik) ob 6.45, odhod iz Sesljana (avtobusna postaja) ob 7.15, odhod iz Križa (avtobusna postaja) ob 7.30. Avtobus št. 2 — Odhod iz Trsta (pred tribunalom) ob 7.00, odhod iz Boljunca (trg) ob 7.20, iz Bazovice (cerkev) ob 7.35, s Padrič ob 7.40, iz Trebč ob 7.45 in z Opčin (križišče Narodne in Bazoviške u-Mce) ob 7.55. Avtobus št. 3 — Odhod z Opčin (Prosvetni dom) ob 7.15, odhod s Proseka (Društvena gostilna) ob 7.30. Avtobus št. 4 — Odhod iz Trsta (tribunal) ob 7.30. Avtobus št. 5 — Odhod iz Trsta (tribunal) ob 7.30. Avtobus št. 6 — Odhod iz Trsta (tribunal) ob 7.30. Milanski «11 Sole-24 Orc» o lanskem poslovanju 1KB Milanski gospodarski dnevnik »H Sole - 24 Ore* je v včerajšnji šte vilki objavil daljše poročilo o lanskem poslovanju Tržaške kreditne banke. List objavlja v Izvlečku po ročilo upravnega sveta TKB, ki ga je na občnem zboru delničarjev 3. aprila letos podal predsednik dr. A. Kukanja ter dodaja, da se je blagovna izmenjava na Tržaškem v zadnjem času močno razmahnila zlasti vsled povečanega jugoslovanskega turizma ter številnih prehodov in povečanega prenosa raznega blaga čez «odprto mejo*. «Pota našega gospodarstva» o Slovencih v Italiji Radio Ljubljana bo v ponedeljek uvrstil v svoj tretji program ob 20.30 razgovor s predsednikom SGZ Stankom Boletom in predsednikom SKGZ Borisom Racetom o aktualnih gospodarskih vprašanjih Slovencev v Italiji. Razgovor, ki ga je pripravil tržaški dopisnik RTV Ljubljana ob nedavnem občnem zboru SGZ, bo v okviru stalne oddaje *Pota našega gospodarstva*. O S M I C A Anton Košuta v Križu št. 38 toči pristno domače belo in črno vino. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji žlahtne kapljice. Prosvetno društvo »Ivan Grbec* v Skednju ta Slovensko prosvetno društvo »Tabor* z Opčin priredita v četrtek, dne 3. junija ob 20.30 v škedenjski kinodvorani ta v soboto, 5. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Ribičičev večer z dvodajanko «škrati» ta enodejanko «čudodelna srajca* Iskreno vabljeni 1 im......tiii,iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,iii,tti,iiiii 11111111111111111,11111111111111111111111111111111,1111111,111111,1111111111111111111111111111111111........ Danes, nedelja, 30. maja BINKOŠTI Sonce vzide ob 5.20 ta zatone ob 20.44. Dolžina dneva 15.24. Luna vzide ob 11.05 ln zatone ob 0.00. Jutri, ponedeljek, 31. maja ANGELA Vreme včeraj: najvišija dnevna temperatura 21, najnižja 12,7, ob 19. uri 19,3 stopinje, zračni tlak 1008,6 stanoviten, veter 7 km na uro jugovzhodnlk, vlaga 52-odstot-na. padavine tekom dneva 0,4 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno .temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. maja 1971 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 17 oseb Umrli so: 84-letna Anna Maria Marco vd. Matatia, 66-letni Ramiro Poggiani, 71-letni Bruno Carpani, 64-letna Maria Bradač, 68-letni Rizziero Simeone, 91-letna Ersilia Miceu, 69-letni Enrico Barthol, 49-letna Car-lotta Weber, 75-letna Maria Somma-riva por. Pauli, 82-letni Luigi Smuz, 91-letna Maria Rosmarm, 68-letni Oreste Gracco, 69-letna Antonia Giu-govaz vd. Stupar, 68-letna Iolanda Sbisi por. Coana, 65-letni Alfredo Včeraj-danes SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL I'rst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo Paiero, 45-Ietnl Gennaro Buono, 78-letni Rodolfo Wigley. Oklici: uradnik dr. Mauro Tom-masini in profesorica dr. Marina Sepetti, častnik voj. mornarice Giuseppe Lo Piano in univ. študentka Patrizia Giordano, delavec Marcello Bubbi in delavka Liliana Visintin, pomorščak Bruno Antonazzi in delavka Maria Angela Devescovi, u-radnik Vincenzo Dionisio in delavka Emma Mascarin, radiotehnik Clau-dio Colusso in trg. pomočnica Nadia Flego, častnik Livio Hauser in študentka Stefania Talani, uradnik Massimo Bonelli in frizerka Virginia Letterese, učitelj Giancarlo Giurovich in učiteljica Clara Moro, kovač Giorgio Romano in uradnica Gioconda Majer, biolog dr. Aurelio Zeriali in uradnica Iolanda Iadra-skic, uradnik Roberto Giacca in trg. pomočnica Adriana Iaconcig, uradnik Sergio Franco in uradnica Ne-da Don, bančni uradnik Rolando Moretti in uradnica Tatiana Candi-ni, uradnik Mario Ferluga in trg. pomočnica Natalina Culino, gasilec Giuseppe Bresich in tajnica Franca Apollonio, železničar Raffaele Bemabel in uradnica Renata Pres-si, tehnik Carmelo Piccoli in uradnica Ariella Siega, uradnik Roberto de Facchinetti in univ. študen-ka Tiziana Pecorali, trg. pomočnik Luigi Liberali in bolničarka Maria Gabriella Finizio, uradnik Lazzaro Martinangeli in gospodinja France-sca Torrigiani, uradnik Adriano Solini in trg. pomočnica Marisa Sog-giii, mizar Bruno Delise in gospodinja Adriana Levi, trgovec Paolo Orel in delavka Giuliana Vidonis, pomorski kapitan Gianni Pavanelio in trg. pomočnica Elena Demark, pleskar Luciano Belfi in gospodinja Maria Bobalo, častnik trg. momari- Birme 1971 Zlatnina ln ure v presenetljivo veliki izbiri ta po ugodni cent Zlato KIS —22- Posebni popusti ZLATARNA IN URARNA LAURENTI Trst - Trleste, Largo Santorlo 4 ce Sergio Cerato in profesorica dr. Gabriella Comar, uradnik Doriano Nardini in trg. pomočnica Carmen Spessot, učitelj Gianfranco Evangelista in učiteljica Nadia Cerruti, vratar Tullio Pausche in trg. pomočnica Bruna Prelec, železničar Egon Gregari in trg. pomočnica Fulvia Ben, delavec Dario Bandi in delavka Franca Fabian, finančni Fernan-do Tomarro in delavka Bde Cre-vatin, delavec Fulvio Ellini in trg. pomočnica Nelita Dudine, uradnik Aldo Porini in uradnica Gaetana Miglietta, uradnik Gianni Grego in uradnica Rita Tessaris, industr. izvedenec Giorgio Ban in uradnica Marialetizia Clementi, uradnik Roberto D’Ambrosio in uradnica Mi-rella Turina, profesor Fulvio Bian-co in uradnica Laila Donda, industr. izvedenec Lorenzo Fonda in taj-nica Riana Pasiani, čuvaj Vito Ci-lio in gospodinja Angela Guida, u-radnik dr. Marcello Bi Giorgio in uradnica Bianca De Rosa, uradnik Antonio Stuparich in uradnica Ros-sella Zupo, zidar Giuseppe Sedmak in šivilja Marta Maria Stocca. e-lektromehanik Bruno Ulcigraj in delavka Antonia Sinozich, mehanik Giorgio Tassini in delavka Angela Marchiori, uradnik Claudio Bellia in otroška negovalka Loredana Fa-chin, uradnik dr. Dario Santin in univ. študentka Aura d’Orlando, železničar Aldo Grison in delavka An-namaria Lorusso, uradnik dr. Paolo ka Franca Fabian, finančnik Feman-ta Buda. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basiillca, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefantene 39; Alte Giustizte, Trg Llbertk 6; Testa d'Gro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologto 6 — Ul. Diaz 2; Alte Salute, Ul. Glulla 1; Picclola, Ul. Orianl 2; Vemari, Trg Valmaura 11. LOTERIJA BARI 80 14 69 29 , 1 CAGLIARI 23 81 78 89 4 FIRENCE 88 58 21 18 75 GENOVA 16 88 72 28 36 MILAN 47 28 12 31 25 NEAPELJ 37 63 45 36 68 PALERMO 90 11 23 18 32 RIM 57 B8 29 37 60 TURIN 29 86 60 39 35 BENETKE 77 59 1 65 48 ENALOTTO 2 12 1 XX 2 X 1 2 2 2 PD «IGO GRUDEN* — NABREŽINA V torek, 1 Junija 1971 ob 20.30 v dvorani PD «Igo Gruden« I. NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo skladbe za klavir violino harmoniko in otroški pevski zbor «KraškI Slavček« iz Devina-Nabrežlne Vljudno vabljeni! 19. redni občni zbor SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE bo v nedeljo, 13. junija 1971 ob 9. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Razstave NATURA VIVA - T H Z A S K • EXOTARlUM, Drevored XX, septembra 31. Razstava ln trgovina troplt nlh, sladkovodnih in morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. rilcev, dvoživk). Odprto vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares špek takularna razstava, V torek, 1. junija bodo v umetnostni galeriji «Mignon» na Korzu Italija odprli osebno razstavo del tržaškega slikarja Ottoneja Grisel-lija, ki se je s svojimi številnimi razstavami doma ta po svetu že močno uveljavil. Razstava bo odprta do vključno 15. junija. SPDT organizira v nedeljo, 13. junija jubilejni Izlet z avtobusom na SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVIŠČAKIH (prašiček na žaru). Vpisovanje do ponedeljka, 7. Junija v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo. Cene izleta so: otroci pod 10. letom 1.000 lir, člani 1.500, nečlani 1.700, kosilo 1.000 lir. Otrod, ki so se udeležili proslave 25-letnice društva imajo kosilo zastonj. Športno društvo Zarja, prosvetno društvo Lipa in Zveza partizanov v Bazovici priredijo v nedeljo 6. junija 1971 z odhodom ob 5.30 zjutraj enodnevni izlet v Postojno Cerknico, Ribnico, Kočevje, Kočevski Rog in na partizansko bazo 20 Vrnitev preko Dola, Toplic, Žužemberka, Muljave, Višnje gore in Ljubljane. Cena izleta (prevoz in kosilo v Dol. Toplicah) 3200 lir. Vpisujejo pekama Marc, tobakama Križmančič, Ivan čač in Stanko Vodopivec. Odbor. P. d. »Vesna* priredi v nedeljo, 6. junija Izlet k Plitvičkim jezerom. Vpisovanje ta Informacije v baru Ljudskega doma ta v mah dvorani «A. Sirk« vsak večer od 20. do 23. ure. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi na praznik dne 10. junija t. 1. celodnevni izlet v Kostanjevico na Dolenjskem. Prijave za telet sprejemajo vsak dan v društvenih prostorih od 17.30 do 19.30. Zveza partizanov te Boljunca obvešča, da bo odhod avtobusa v Kočevje v sredo, 2. junija ob 5. uri. Gledališča VERDI Zaradi izrednega zanimanja se Je ravnateljstvu gledališča Verdi posrečilo organizirati izreden koncert jazza kvarteta Glorgia Gasli-nija. Koncert po znižanih cenah, bo jutri, v ponedeljek, 31. t. m. ob 21. uri. Cene vstopnic za Jutrišnji izredni koncert so naslednje: parter 1.500 lir, I. galerija 1.000, II. galerija 800, 500 hr sedež na balkonu, 5.000 srednje lože, 4.000 hr stranske lože. Vstopnice prodajajo pri gledališki blagajni (tel. 23988). Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Danes, 30. t. m. ob 16. uri Vitallano Brancati RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) ZADNJIC V KULTURNEM DOMU! Slovensko prosvetno društvo TABOR — OPČINE vabi danes, 30. tm. ob 17. uri v Prosvetni dom na Opčinah na ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV BALETNEGA TEČAJA Vljudno vabljeni otroci, starši ta prijatelji mladine! Razna obvestila Mladinska skupina, Slovenske tržaške skavtinje ta skavti ta Slovenski kulturni klub priredijo danes, 30. t.m. v domu Janeza Ev. Kreka v Borštu mladinski socialni dan, na katerem bodo govorih dr. Anton Kacin, Marija Kovačič, dr. Matej Poštovan ta domačin te Beneške Slovenije o gospodarskih in narodnostnih vprašanjih Benečije. PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE Ul. Cerreto 12 vabi na predavanje MARIA MAGAJNE o KRAŠKI OHCETI z barvnimi diapozitivi v ponedeljek, 31. maja ob 20.30. Vljudno vabljeni I Mali oglasi IŠČEMO DELAVCE za nakladanje in razkladanje pohištva. Mobtlifi-cio Eho, Prosek. IŠČEMO vajenko ah trgovsko pomočnico za trgovino jestvin. Telefonirati na št. 38187. ■CITROEN« — mehanična delavni-ca Samarlttam in Mlceo ln prodaja nadomestnih delov. til. Hlttmem 4/a. IMATE HESEN NAMEN, da sl po Iščete ŽIVLJENJSKEGA DKUGA7 Ste osamljeni, pogrešate toplih besed ln družine? Se želite Izogniti avanturam neresnic: in izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah In po lokalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam Je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie-teršnlkova 24 a NA OPČINAH ob Narodni ulici v bližini odcepa za Repentabor so v gradnji dvo tri • ln večsobna stanovanja v vrstnih hišah. Informacije na gradbišču od 13. do 16. Gradbeno podjetje Petra, tel. 908-21. 1 Nazionale 15.30 «Diario dl una ca' salinga inquieta». Technlcolor-Prepovedano mladini pod 18. & tom. Fenloe 15.30 «Un’anguilte da 300 mlilionl«. Ottavia Piccolo, L*”0 Toffolo. Technlcolor. Prepoved*' no mladini pod 18. letom. Eden 15.00 «Voyov — la oanagli®*-Jean Louis Trtatignant. Tech®*' oolor. Prepovedano mladini P0® 14. letom. Grattacielo 14.30 «Un elmetto Ple' no dl fifa«. Andrš Boumet. P*’ ter McEnery, Sara Franchet® Technlcolor. Excelsior 15.30 «M’č oaduta una ®' gazza nel ptetto«. Peter Selieri-GoMle H&vm. Technlcolor. P*®-povedano mladini pod 14. leto®- Ritz 15.30 «La grande fuga«, StCT® McQueen, James Gamer. Richard Attenibarough. Technlcolor. Alabarda 15.00 «Le foto proibiti ® una sigmam per beme«. Dagm# Lassamder, Suzanne Scott, Teo’' nicotor. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Filodrammatico 15.00 »Intim®8 proibite dl una glovane spo®8*' Vaterle Lag range, Uwe Pa/ulse® Technlcdar. Aurora 15.00 «Giochl partlcol&d*' Techniootlor. Prepovedano mladi' ni pod 18. letom. Impero 15.00 «Le novizie«. Tech®; oolor. Prepovedano mladini P°® 14. letam. Cristallo 15.00 «U re delile isoO»»-Charles Heston, Geraldlne Ch* pita. Technlcolor. Capi tol 15.00 «In fando alte pl8®*” na«. M. Grel g, Carol Baker. Tech' nlcolor. . Moderno 14.30 «1 guerrieri«. Eastvvood, Tehy Sarates. Tech®" oolor. Prepovedano mladini P0® 18. letom. Vittorio Veneto 14.30 »Io non SP®-zo, rompo«. Alighlero Nosch«5®’ Enrico Montesano. Technico!®1' Ideale 14.30 «Inginoochtotd strah*®' ro, 1 cadaveri non fanno omb®“; Hum Povvers, Chet Davis, O01' dan Mltcheill. Technicolar. Astra 15.00 «Operarione Crepes zette«, Rock Hudson, Juhe Ah' dretvs. Technlcolor. Abbazia 14.30 «Ardenne 44: un femo«, Burt Lanoaster, Patri®* 0’Neal, J. P. Aumont. Techni®®-lor. KINO «|R1S» PROSEK predvaja danes oh 16. t®1 barvni dramatični film: IO SONO LA LEGGE Igrata: Burt Lancaster ta R®-bert Ryan. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 16. t®* barvni film: L’ULTIMO TRAMONTO SULbA TERRA DEI MC MASTERS Igrajo: Brock Peters, J8®* Palamce ln Nancy Kwan Ljudska prosveta Mladinski oder pri Sv. Ivan« Trstu priredi danes ob 17.30 v 1 rijimem domu mladinsko igra «*> jaček Junaček«. Vljudno vablj< SOŽALJE Avtonomna tržaška federa®**1 KPI in sekcija KPI na Prosek Kantovelu Izražata tovarišem Lb zetu — sekretarju proseške sekcu — Dragici in Ivanu Kapunov’* najgloblje sožalje ob težki, brit® izgubi njihove priljubljene ma®‘ ki je svoje otroke znala vzgojit' naprednem, antifašističnem duJ1 in ki je ustvarila zavedno druži® vedno na braniku delavskih tež®h ta narodnih pravic našega ljud5tv® Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma v Parizu zapustil naš dragi brat, stric, vnuk ta nečak GVIDO BATIČ Žalujoči: sestra Silvana Krh z družino, družini Batič, Glavina ln drugo sorodstvo Innjer, 30. maja 1971 KVOTE: 12. točk — 7.823.000; 11 točk 297.100; 10 točk — 29.700 lir. SREDNJA ŠOLA SIMON GREGORČIČ v Dolini bo Imela zaključno prireditev v torek, 1. junija ob 21. uri na šolskem dvorišču. Vljudno vabljeni I ZAHVALA Vsem, ld so spremili na zadnji potil našo ljubo mamo, nemo ta teto ELIZABETO KAPUN roj. CIBIC se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom, 6. S-župniku, pevskima zboroma, PD Prosek - Kontovel, sekciji KPI, partizanom Prosek-Kontovel, ŠD Primorje, godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so sočustvovali z nami. ŽALUJOČA DRUŽINA KAPl^ Prosek, Opčine, 30. maja 1971 ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ld so z nami sočustvovali oh tegubl našega dragega in nepozabnega VLADIMIRJA SOSIČA Posebna zahvala zdravniku dr. M. Starcu, Zvezi paiti^-nov, P, d. TABOR, č. g. župniku, cerkvenemu pevskemu ^*3°’ ru, darovalcem cvetja ter vsem, ld so pokojnika spretnih n* zadnji poti. ŽALUJOČE DRUŽINE: SOSIČ IN VREMEC Opčine, 30. maja 1971 Za boljše poslovanje kmečko obrtniških posojilnic v deželi Deželni odbornik za finance Tri-Pani je pred kratkim povabil na •Ogovor ravnatelje štirih poslovalnic zavoda Banca dTtalia v naši deželi, •n sicer dr. Gallino iz Trsta, dr. Glo-^annonija iz Vidma, dr. Menata iz “°rice ter dr. Cermiata iz Pordenona. Na srečanju so obravnavali zlasti stanje kmečko-obrtniških posojilnic v Furlaniji — Julijski krajini ter Ugotovili, da je skupna vrednost denarnih vlog pri teh zavodih v lanskem letu narastla za 15,8 odst. v Primerjavi z letom 1969, ter da so s® njihove naložbe povečale za 17,2 °ast. na*. V Lumezzani se bodo poklonili spominu domačina Josipa Ver-ginelle, ki je padel kot poveljnik italijanske partizanske divizije. Slovesnost, katere se bodo udeležili tudi domači predstavniki ANPI in seveda tudi drugi prebivalci, Lo pri spomeniku Verginelli, kjer bodo Križani položili lovorjev venec in počastili njegov spomin z govoroma v slovenščini in v italijanščini, godba in zbor pa bosta izvajala žalostinke in druge partizanske pesmi. Pojasnilo V dobri veri smo včeraj objavili kratek dopis (s podpisom B. 2. Branko Žerjal), da bo pri Hrvatih odprl osmico Andrej Hrvat. Včeraj nam je Andrej Hrvat povedal, da bo odprl osmico verjetno šele čez nekai dnii. Kdor je včeraj bral obvestilo in zaman iskal osmico pri Hrvatu, naj nam ne zameri za ne- DANES, 30. MAJA Z ZAČETKOM OB 17. URI BO V MACKOVUAH TRADICIONALNI PRAZNIK ČEŠENJ SLEDEČIM KULTURNO-ZABAVNIM SPOREDOM: Godlba na pihala iz Brega Domači pevski zbor Ansambel «MI - NI - PE» iz Gorice Moški zbor «Igo Gruden« iz Nabrežine Nastop humoristov Mešani zbor «France Prešeren« iz Boljunca Otroški pevski zbor iz Mačkove!) • • Med prireditvijo bo deloval srečolov. Kiosk z domačo kapljico, čevapčiči, pršutom in češnjami bo odprt od 14. ure dalje. KIOSK Z VINOM BO ODPRT 2E V SOBOTO POPOLDNE! OPČIN Smrt zavednega Slovenca Vladimirja - Mira Sosiča IZ RODIKA Župnik Vidav zlatomašnik Pretekli torek smo pospremili na opensko pokopališče zavednega Slovenca, moža in očeta Vladlmira-Mira Sosiča. Marsikateri vaščan ni hotel verjeti bridki novici, da je smrt zopet pokosila Openca, ki nd imel v svojih 56 letih nikoli lahkega življenja. Po končani šoli se je najprej u-čil za peka, nato pa se je pod o-četovim nadzorstvom pričel vaditi zidarskega poklica. Čeprav je moral precej garati, je vseeno našel Odbornik Tripani je v tej zvezi P°vedal, da namerava deželna upra-Predlagati pristojnim zakonodaj-?*'*> organom, naj bi dovolili pose-“en finančni poseg v korist dežel-"**«u združenju kmečko-obrtniških gojilnic, da bi to lahko organizi-poseben urad, ki naj bi skrbel p izboljšanje posvetovalnih storitev 9 za boljšo koordinacijo in nadzo-”>vanje včlanjenih zavodov. Na srečanju so vzeli z zadovoljim na znanje, da je bilo kmečko-°wtniškim posojilnicam v Furlaniji '' Julijski krajini pred kratkim dojeno, da smejo podeljevati poso-I ® obrtniškim organizacijam do 15 !”• in sicer na osnovi olajšav, ki J1*1 na to področje uvaja deželni za-*°n štev. 17 iz lanskega leta. Partizani iz Križa v Lumczzano (Brescia) počastili bodo spomin domačina Josipa Verginelle, ki je padel *®t komandant italijanske partizanske divizije Včeraj zjutraj je z dvema avtodoma odpotovala v Lumezzano 'Brescia) večja skupina bivših par-'Zanskih borcev iz Križa. Z njimi *•* odpotovala tudi vaška godba ** Pihala in pevski zbor p. d. »Ves-Smii točno informacijo. minil...•lllllll.............■■■••■■lil.•■■■•■......................................................................................»".."»i»ii.....................................mi..... OD BANOV Acegat - prehod na metan Od jutri dela na 18. področju Dela za prilagoditev plinskih naprav se nadaljujejo ob popolnem spoštovanju določenega razporeda; jutri — se pravi ponedeljek 31. maja od 8. do 12. ure — bodo organizirani obiski na domu 1900 potrošnikov 18. področja, ki zaobjema v celoti ali delno, kot je razvidno iz priložene karte, sledeče ulice: Ariosto, Scala Belvedere, Bo-caccio, Gozzi, Lauri, Leopardi, Trg Liberta, Miramare, Pauliana, Largo Roiano, S. Teresa, Somma, Tasso, Tivarnella, Tor S. Piero in Udinc. Približno ob 12. uri bodo jutri spustili na področje metan, takoj nato se bodo začela prilagoditvena dela 2587 plinskih naprav po razporedu obiskov, ki bo potrošnikom orisan prav med prvim informativnim obiskom na domu. Kot smo že večkrat sporočili in poudarili, pojasnjujejo, da bo specializirano osebje poskrbelo za odpravo vsakršne nevšečnosti. Potrošniki, ki niso zadovoljni, naj samo telefonirajo na številki 70-555 in 750-272. ----------- • Občinsko podjetje ACEGAT sporoča, da bodo od danes dalje zaradi popravitvenih del v Ul. Ver-niellls, avtobusi proge št. 28 morali delno spremeniti smer vožnje. V ta namen avtobusi, ki prihajajo iz mesta in so namenjeni na glavno postajališče pri Kolonji, ne bodo vozili po Ul. Vemiellis, ampak bodo zaobrnili že pri Ul. Giaggioli in vozili dalje po Ul. CommerciaJe sestdeset let FERDINANDA BANA Pri Banih, na številki 31, je bilo 28. t.m. pomembno družinsko slavje: Ferdinand Ban je slavil svoj šestdeseti rojstni dan. Šestdesetletnica, res, še ni častitljiva letnica, je pa vendar pomemben jubilej, pomemben življenjski mejnik. Toliko bolj je pomemben, če ga slavi človek, ki je že v svoji otroški dobi okusil mnogo grenkob ter hodil po poti, ki ni bila s cvetjem posuta. Komaj tri leta staremu fantku in njegovemu mlajšemu bratcu je prva svetovna vojna ugrabila očeta. Mlada družina se je tako rekoč čez noč znašla v silno težkih okoliščinah. Čas je sicer zacelil rane, a ni jih zabrisal. Mladi Nande ni imel možnosti, da bi si izbral poklic, ki si ga je želel in ki bi mu izboljšal življenjske razmere. Že kot nedorasel otrok je moral trdo poprijeti za delo, za vsako delo, da se je preživljal in da je pomagal materi. Današnjega slavljenca je kot nešteto njegovih vrstnikov posebno hudo prizadela imperialistična vojna. Kot letnik 1911 je bil kar trikrat po- V OKVIRU LETOŠNJEGA VELESEJMA Jugoslovanska podjetja na lesnem sejmu 1971 Pri kolektivni razstavi bo sodelovalo nad 40 podjetij - Prikaz založniške dejavnosti . Turk stične zveze iz Beograda, Zagreba in Ljubljane . Kakor vsako L to, tako bo tudi JjJos Jugoslavija nastopila na trža-s*em mednarodnem velesejmu z ?®sežno razstavo domačih izdelkov j® industrijskih proizvodov v Pa-^ši narodov, tri Dodietia narodov, tri podjetja (Slovela les iz Ljubljane, Exportdrvo iz r*greba in Jugodrvo iz Beograda) r?Bo sodelovala v lesnem paviljonu, Ner bodo razstavila izbor domačega jNhištva, koprsko podjetje «Agra- pa v breme udeležencev. Prednost za izlet imajo člani u-pravnega sveta kraške zadružne mlekarne. Ostala mesta so na razpolago do končnega števila 49-50 oseb. Prijave sprejema Kmetijsko nad-zorništvo v Ulica C. Ghega št. 6, soba št. 2. Ob vpisu udeleženci položijo 1.000 lir v jamstvo. j?** pa bo pripravilo stand za pro-a.aio jedi in pijače v gastronom- kem parku. Na kolektivni razstavi v Palači prodov bo nastopilo nad 40 jugo-®'°Vanskih podjetij, in sicer Emo-?* i? Ljubljane (sadje in povrtni-i*l• Istravinoexport z Reke (alko-?°]ne pijače), M. Badel iz Zagreba (iTetr|), Dalma - Kotex iz Splita 'kmetijski pridelki in konserve), Df Sljeme iz Zagreba (mesne konjeve in drugi proizvodi), Gavrilo-j c iz Petrinje (idem), PIK Belje * Meče Darde (mesne konserve, in sir), Intercommerce iz U-?J*Sa (kožna konfekcija in galan-^ija, mesne konserve), Voče iz r*greba (konservirano sadje in poštnina), Medex iz Ljubljane (med), ”°uje - Export iz Buj (kmetijski Pfidelki in rezan les), Agraria iz j°Pra (prehrambeni izdelki), Gru-5* iz Ljubljane (idem). REC iz V poročilu 22. t. m. o odkritju tihotapstva mesa na sežanskem obmejnem prehodu, je bilo navedeno tudi ime Jože Škerlj. Sporočili so nam, da sopotnik v tihotapskem avtomobilu ni bil Jože Škerlj, pač pa Boris Škerlj. Napako s tem popravljamo. 2ai . greba (ojačala za zvok in tran-istorski radiosprejemniki), Željpoh J* Zagreba (kovinski izdelki in o-JJfjje), Kemikalija iz Zagreba (ke-Jv'iski in plastični proizvodi), Fe-P.hiport iz Zagreba (kristalni izdelki’ *nce* 'z Banja Luke (papirni ,‘delki), OTP iz Zagreba (lesna galerija), Astra iz Zagreba (indu-^tjski izdelki), Laboratorija iz Za-j“ega (kirurške rokavice in modeli *? Plastike), Jadran iz Sežane (in-®hstrijski proizvodi), Tomos iz Ko-Pr* (motorni zobniki), Kotex - To-iz Ljubljane (kožna konfekcija, patine, ipd.), Vajda iz Zagreba '•dem), Jugotekstil iz Ljublajne Ivanine in oblačila), Istraimpex iz 50vigrada (idem), Rokotvorine iz 5»r ("greba (folklorni izdelki), Dom r.*Port h.---- iz Ljubljane (idem), založ- 2J**a podjetja iz Slovenije (knjige S revije), NIP Edit z Reke (idem), Aoopexport iz Zagreba (propagand-P* Pano), OTP Brodokomerc z Re-5® (maketa hotela) ter turistične jpeze (z Beograda, Zagreba in Ljubke (turistični propagandni ma- OBVESTILO .Kmetijsko pokrajinsko nadzornico v Trstu prireja 15. in 16. ju-Pjla poučni izlet za ogled kmetij-- industrijskih obratov v vinski pokrajini. , Predviden je ogled zadružne mle-*®rne v Čedadu, ene izmed založnih kleti v okolici Čedada, založnih mlekarn v Mortegliano in ^°derno di Sedegliano. sj^let bo z avtobusom. Odhod *rsta — Ul. Flavio Gioia (ob že-*®*hiški postaji) v torek, 15. junija ?"* 8. uri. Skupno kosilo bo v Špe-frp ob Nadiži. Za kosilo se je tre-Prijaviti ob vpisu. Kot običajno Potni stroški in prenočevanje v ?reme Kmetijskega nadzorništva "rana vključno s skupnim kosilom POPRAVEK DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina pok. Milka Kalca daruje Franc Bezin 1.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob pok. Miru Sosiču poklanja Štubel 5.000 lir za spomenik padlim z Opčin. V počastitev spomina pok. prof. Ivana Sosiča darujeta Viktorija in Mario Sosič 5.000 lir za ŠD. Polet. Pie-rina in Mario Furlan darujeta 2.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina prof. Ivana Sosiča darujeta Marija in Vladimir Vilhelm 3.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina pok. brata Vladimira Sosiča daruje Stano Sosič 5.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V isti namen daruje družina Ernest Malalan 5.000 Ur za spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina pok. prof. Ivana Sosiča daruje Ubald Vrabec 5.000 lir za PD Tabor. V isti namen daruje družina Milkovič Gornik 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Marije Ros-mann roj. Pižon daruje Mirko Pi-žon 2.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. Gospa Slava Merlak daruje 4.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. Ob priliki 50-letnice skupnega zakonskega življenja darujeta Ana in Just Grgič 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici in 5.000 lir za ŠD Zarja. Karel Križmančič (Tožov) iz Bazovice št. 217 z družino daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Ivanka in Karlo Hlača darujeta ob svoji zlati poroki 25.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar pri Sv. Jakobu in 25.000 lir za prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju. Namesto cVetja na grob pokojne Olge Kocjančič por. Prašelj, ki je umrla v Avstraliji, darujejo za spomenik padlim v Prebenegu: Ana Bandi (Prebeneg štev. 88) 1.000 lir, Angela Križmančič (84) 1.000 lir, Ivica Kraljič (85) 1.000 lir, Albina Samec (40) 1.000 lir, Milka Rapotec (18) 1.000 lir, Pavla Vodopivec (15) 700 lir, Alma Kocjan (15) 1.000 lir. Loredana Milini (5) 1.000 lir, Julka Žerjul (39) 1.000 lir, Justina Bandi (34) 1.000 lir, Julijana Bandi (41) 1.000 lir, Olga Kraljič (69) 1.000 lir, Celestino Rojc (14) 1.000 lir, Olga Kuzmič (37) 1.000 lir, Ignacij Bandi (41) 1.000 lir, Vilma Prašelj (78) 1.000 lir, Angela Bandi (10) 1.000 lir, Rožina Žerjul (40) 1.000 lir, Nerina Del Ben (18) 1.000 lir, Marija Kraljič (73) 1.000 lir, Albina Locatelli (11) 1.000 lir, Bruna Bandi (4) 1.000 lir, Marija Bandi (4) 500 lir, Olga Kazina (11) 1.000 lir, Alma Olenik (44) 1.000 lir, Ivana Bandi (33) 5.000 lir, Pepi Prašelj (38) 1.000 lir, Milka Bandi (1) 1.000 lir, Josip Kocjančič (43) 10.000 lir, Zora Tul (14) 1.000 lir, Boris Bandi (6) 1.000 lir, Bruno Prašelj (63) 10.000 lir, Zora Bandi (23) 1.000 lir, Nada Slavec (7) 1.000 lir. Zofka Kandu-sio iz Doline 1.000 lir, Justina Kočevar (Prebeneg štev. 25) 1.000 lir, Bruna Strohmajer (73) 1.000 lir. j V počastitev spomina prof. Ivana Sosiča daruje družina Starc iž Ul. 12. junija 1971 ■ stopi v veljavo obvezno zavarovanje za avtomobile, motorna kolesa, motorne čolne. ■ Uredite zadevo! Pomnite: brez «nalepke», ki potrjuje zavarovanje, ne boste smeli voziti. Ricreatorio št. 21 3.000 lir za cerkev sv. Jerneja. Ob prvi obletnici smrti Ludvika Hervatina daruje žena Gizela 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Milka Kalca darujeta Fani in Luči Sardoč 5.000 lir za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Milka Kalca darujejo za spomenik na Proseku: Bezin Franc 1.000, Milič Karlo 1.000, Trobec Josip 1.000, Luksa Mirko 1.000, Husu Gverino 1.000, Milič Anton 1.000, Antončič Pino 1.000, Cibic Emil 1.000. Namesto cvetja na grob pok. Emila Kalca darujejo družine Bukavec-Terči-Rupel 10.000 lir za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Beti Kapun daruje Antonija Danev s Kom-tovela 42, 2.000 lir za spomenik padlim na Proseku. V spomin pokojne Bete Kapun daruje Olga Ban 3.000 lir za spomenik na Proseku. klican pod orožje. Slednjič je bil namenjen v Afriko. »Na srečo* je hudo zbolel, še preden so ga odpeljali v prekomorske dežele. Dalj časa se je moral zdraviti v bolnišnici v Bariju, od koder se je vrnil domov ter skrbel za družinico, ki si jo je ustvaril. Že leta 1943 je začel sodelovati z osvobodilnim gibanjem Zdravje mu ni dopuščalo, da bi odšel k partiza nom, zato pa je delal kot aktivist na terenu. Aktivistka je bila tudi njegova žena Pavla. Širila sta partizanski tisk in drugi propagandni material ter zbirala zdravila za borce. Na njegovem domu so šivali tudi obleke za partizane in pri njem so se srečavali tudi kurirji. Z osvobodilnim gibanjem je sodeloval do zmage leta 1945. Nande Ban je skromen in preprost človek, dober po duši, dovzeten za napredno misel in dejanje, pravi tovariš — komunist. Je tudi eden izmed zvestih bralcev Primorskega dnevnika in drugega naprednega tiska. Ob njegovem pomembnem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo, vaščani pa mu želijo še dolgo življenje. j: ■ . - . ir M. K. dovolj časa, da se je lahko udeleževal pevskih vaj cerkvenega zbora. Kot vsakega državljana so tudi njega italijanske oblasti poklicale v vojsko ter je moral v Afriko na abesinska bojišča. Srečno se je vrnil domov ln se zaposlil v tovarni Gasilni v Trstu. Med tem časom se je poročil s Pjenlno Riolilno, ki mu je povila sinčka Livija. Fašistične oblasti pa mu niso prizanesle, zopet so ga poklicali v italijansko vojsko, kjer je ostal do raizsula italijanske države. To ga je doletelo na Sardiniji. Zaradi o-kupatorjevih krivic, ki jih je moral pretrpeti se je takoj vkrcal ter prispel na jugoslovansko obalo. Tu se je pridružil partizanom ter se s Proletarsko brigado udeležil številnih bitk ter je bil med prvimi, ki so leta 1945 prispeli v Trst. Vendar naše mesto je bilo zanj prekruto; ker je bil partizan, se ni mogel spet zaposliti pri tovarni Gasilni ln zato se je krčevito o-prljel zidarstva. Mimo je delal do nekaj let tega, ko mu kruta bolezen ni več dovolila izvrševati poklica. Zaman so bila vsa zdravniška prizadevanja, da bi ga ohranili pri življenju. Smrtna kosa ga Je obiskala prav doma, kjer je pretrpel zadnji čas. Dragi Miro, naj ti bo lahka domača gruda, za katero sl se toliko žrtvoval. Danes na Proseku spominska svečanost Danes, 30. maja priredita krožek partizanske zveze ANPI na Proseku in P. d. «V. Mirk« spominsko svečanost na kraju ustrelitve talcev pri proseški postaji. Ob 10.30 bo krenila povorka s Kržade na Proseku ln se podala na kraj mučeništva. Tu bosta govorila poslanec Albin Škerk ln iiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiminiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiHiiiiiiiii PRI SV. JAKOBU 50 let skupnega življenja Ivanke Glavič in Karla Hlače Ne odlašajte do zadnjega dne POD POKROVITELJSTVOM MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO, TRGOVINO IN OBRTNIŠTVO Namesto cvetja pokojni Beti Kapun darujeta Marija in Egon Bu-kavec 2.000 lir za spomenik na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Elizabeti Kapun darujejo za spomenik padlim na Proseku Renato in Miranda Blason 2.500 lir, Edi in Ljuba Kapun 2.500, in Danev Milka 2.000 lir. V počastitev spomina pok. Elizabete Kapun darujeta Magda in Stanko Kalc 2.500 lir za spomenik padlim na Proseku in 2.500 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na svojo dobro prvo učiteljico Marijo Pižon-Rosmanovo daruje Vera Oblak 5.000 lir za prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju. Namesto cvetja na grob Elizabete Kapun darujeta Anica in Zdravko Verša 2.000 lir za spomenik padlim na Proseku. V počastitev spomina pok. Miroslava Sosiča darujejo demokratične žene z Opčin 5.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina pok. Elizabete Kapun roj. Cibic daruje družina Kapun 25.000 lir za spomenik padlim na Proseku in 25.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Gospa S. M. daruje 5.000 lir za prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju. V počastitev spomina pokojnih Luči j a Bukova in Elizabete Kapun daruje družina Milič 4.000 lir za pevski zbor Prosek Kontovel. V počastitev spomina Gite Bortolotti darujeta Ju stina D’Agnolo in Ana Jerič 10.000 lir za Dijaško matico. Ker se ni mogla udeležiti pogreba dragega sorodnika prof. Ivana Sosiča, daruje Marija Kralj (Vrdelce) 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Elizabete Kapun, daruje Dora Caharija 3.000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku. Namesto cvetja na grob Beti Kapun darujeta Pino in Svetka Trčič 4.000 lir za spomenik padlim na Proseku V spomin na pok. prof. Ivana Sosiča daruje Suzana Sosič 3.000 lir za šolo spomenik v Cerknem in 3.000 lir za spomenik padilim par tizanom na Opčinah. VČERAJ je praznoval petdesetletnico svojega delovanja rodiški župnik v pokoju JOSIP VIDAV, openski rojak. Prav je, da se ga ob tem jubileju spomnimo kot rodoljuba - človeka, ki je pretežni del svojega življenja žrtvoval poklicu in domovini. Kot sin revnih, kmečkim staršev, se je moral že kot otrok ubadati z delom doma na kmetih. Na Opčinah je obiskoval osnovno šolo, na nemški gimnaziji v Trstu je maturiral ter odšel nato kot prostovoljec na rusko fronto v Galicijo. Po dveh letih ujetništva in po končani vojaški obvezi je v Trstu in Gorici študiral teologijo ter bil 29. junija 1921 posvečen v tržaški stolnici. Prvo službeno mesto je bila LOKEV pri Divači. Kot zaveden domoljub si je kmalu pridobil zaupanje in simpatije pri ljudeh. S ta-kratkim tamkajšnjim učiteljem Hreščakom si je prizadeval vcepiti ljubezen do domovine in naroda pri mladini. Po dveh letih službovanja je odšel na službeno mesto v Klanec pri Kozini, od tod pa v Podgrad pri Ilirski Bistrici. Tudi tu je bil, kot zaveden Slovenec preganjan. Uprl se je blagoslovitvi novega šolskega poslopja v Pod- gradu in s tem je naletel na ne- milost pri tedanjih italijanskih veljakih, tako da so ga hoteli vreči v vodnjak. 1927 je nastopil službo župnega upravitelja v Rodiku pri Kozini. Tudi tu je hotel ostati zvest svojemu narodu. Po konfinaciji znanega vaškega učitelja Gregoretiča, je kljub prepovedi, skrivaj poučeval verouk s slovenskim katekizmom v cerkvi in učil otroke s skromnimi pripomočki slovenske abecede. Tako je kmalu postal zopet zelo nezaupljiv tedanji italijanski družbi. V zadnji vojni je stal župniji ob strani kot duhovnik, oče in varuh. Dvakrat je vas rešil požiga, mnogo vaščanov je rešil iz zaporov in internacij. Večkrat je dovolil uporabo cerkvenih prostorov za razna zborovanja in pomagal partizanom moralnb in’materialno. Sedaj živi, kot upokojeni župnik v rodiškem župnišču, pojemajočih moči, strt od dolgoletne bolezni z zavestjo, da je v svojem življenju izgoreval za poklic in za narod in tako vsaj delno izpolnil Gregorčičevo naročilo »Daritev bodi ti življenje celo*. Ob tej priliki mu župljani in vsi, ki ga poznajo iskreno želijo, še mnogo let v zdravju in iskreno čestitajo ob zlatem jubileju. E. R. Fotografski natečaj na temo «Pomlad» P. d. Ivan Grbec je razpisalo fo-toamaterski natečaj na temo »Pomlad*. K natečaju je društvo povabilo tudi mlade amaterje v dooi šolske obveznosti. Prireditelj natečaja sporoča vsem zainteresiranim, da je podaljšal rok za predložitev fotografij do ponedeljka, 7. junija. Do tega dne je treba oddati slike v Tržaški knjigarni ali jih odposlati na naslov: Prosvetno društvo Ivan Grbec — 34146 — Trst, Ulica di Servola 124. Pred 50 leti sta si v šentjakobski cerkvi obljubila večno zvestobo Ivanka Glavič in Karel Hlača. Včeraj (sobota 29. maja) se je v isti cerkvi vršil obred zlate poroke; blagoslovil ju .je msgr. Ivan Omersa, ki ju je tudi pred 50 leti združil v zakon. Ivanka izhaja iz znane zavedne družine Glavič od Sv. Jakoba (na Stari policiji), Karel pa je po rodu iz Rojana. Bil je iz revne in številne družine, zato .je bila njegova pot v življenje trda. Že zelo mlad .je moral z doma, da bi se izučil poklica. Pot ga je zanesla na Dunaj, kjer je postal kovaški mojster. V prvi svetovni vojni se je kot avstrijski vojak boril na soški fronti, kjer .je bil tudi ranjen. Po vojni je dobil službo pri železnici. V dobi fašizma je bil premeščen v Cassino, nato v Vicenzo in končno v Verono, kjer je dočakal zasluženi pokoj, ki ga pa zdaj uživa v svojem domačem kraju. Zakonca Hlača sta ves čas ostala zvesta svojemu rodu. saj sta dosledno odklanjala spremembo svojega priimka. T Ob tem pomembnem življenjskem jubileju jima želijo sorodniki in prijatelji še mnogo zdravih in zadovoljnih let. • Pokrajinsko poštno ravnateljstvo sporoča, da Je bil v vladnem listu št. 111 z dne 5.5.1971 objavljen dekret poštnega ln telekomunikacijskega ministrstva v zvezi z razpisom javnega natečaja za 632 operatorjev pri krajevnih poštnih uradih. • Tržaški župan je ob priložnosti manifestacije, ki jo prireja luško poveljstvo, odredil, da mora biti danes od 7. do 13. ure parkirni prostor v Ul. Battistl, med hišno številko 10 In križiščem z Ul. Pa-lestrina, prost vseh vozli. 1951-1971 dvajset let PONUDBA-PRIHRANEK 450 g netto samo za nova mešanica MEC 1000 lir DOBRA KAVA V PREPROSTI KONFEKCIJI Tvrdka Cremcaffe je vaša domača industrija, dajte prednost njeni kavi, ker je sveže pražena, polna arome, zelo okusna m dišeča V NAJBOLJŠIH TRGOVINAH IN SUPERMARKETIH LAST. PRIM0 ROVIS Tradicija, posvečena kavi 4; i PnmoreKfHKievnilc GORIŠKI DNEVNIK 30. maja W D TTTbLb V OKVIRU ZBL1ŽANJA IN SODELOVANJA NEDEUA, 30. MAJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 ln 23.15 POorčlla; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Sca/rlattijeve sonate; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najralajše; 11.35 Ringa-taja za naše malčke; 11.50 Ve-šele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska drautia; 16.55 Orkestri; 17.30 Zbori; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 El Campanon. KOPER 7.30, 8.00, 12.30, 15.30, 20.15 ln 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dohro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 930 «20.000 lir za vaš sporedu; 10.15 Orkester V. Silvester; 11.15 Plašče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.00 Šport; 15.40 Sosedni kraji ln Hjudje; 18.00 Spored RL; 19.45 S športnih Igrišč; 20.00 Nedelja v športu; 20.30 Spored RL; 23.20 Plesna glašba; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 830 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 «Musica match»; 1239 Hit Parade; 13.20 Popol-nska oddaja; 15.10 Popoldan z Mtno; 15.45 Glro dTtalla; 17.30 Nedeljski koncert; 20.25 «Batto quattro». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 19.30 ln 2230 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.36 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Lahka glasba; 17.30 Muzika in šport; 19.18 Glro dTItaOla; 21.50 Flaubert »Vzgoja srca«; 23.05 Lahko noč Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.20 Tartinijeve sonate; 13.00 Medigra; 14.00 Simf. koncert; 19.15 Vaakovečeml koncert. FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 11.00 Medigra; 12.00 Pojeta L. Tetrazzl-nd ln A. Moffo; 12.30 Plošče; 13.30 Avantgarda. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 2030 Poročila; 9.05 Veseli tobogan; 10.05 Srečanje v studiu 14; 11.05 še pomnite, tovariši... 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo; 12.50 Pogovor s poslušalci; 13.50 Domači ansambli; 15.05 Vedri zvoki: 15.30 Humoreska; 15.50 Orgle v ritmu; 16.30 Radijska igra; 17 50 Šport: 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer»; 23.20: Plesna glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Kosilo v studiu 7; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.30 Giro dTtalla; 16.46 TV za otroke; 17.45 «Freccia dd oro-i; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 Šport ln kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 segno del co-mandc»; 22.25 Nedelja v športu; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Neposredni prenos športnega dogodka; 17.30 TV igra; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja. koprska barvna televizija 20.00 Risanke: 20.30 Jazz; 21.00 Glasbena oddaja. PONEDELJEK, 31. MAJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15 in 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 1330 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost ln prireditve; 18.30 Radio za šote; 18.50 Deželni skladatelji; 19.15 Zbor «Aqulleia»; 19.30 Revija glasbil; 20.00 športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 «Jasmina«; 21.15 Romantične melodije; 21.50 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.15 Tretja stran. KOPER 6.30, 7.10, 12.30, 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.15 Pod senčnikom; 11.45 Plošče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.05 šport; 14.30 Plošče; 16.00 Spored RL; 16.30 Naši zbori; 17.00 Primorski dnevnik ln športni pregled; 17.40 Poje Neriina Pelicon; 18.10 Plošče; 18.30 Otroški kotiček; 19.00 Popoldanski koncert; 20.30 Spored RL; 23.20 Nočni orkestri; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 17.00, 20.00 in 23.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 VI in jaz; 12.10 Plošča za poletje; 13.20 Hit Parade; 14.00 Popoldanski spored; 15.30 Glro dTtalla; 16.20 Za vas mlade; 19.00 L’appnodo; 20.20 Sestanek petih; 21.00 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 ln 22.30 Poročila; 7.40 Pojeta F. Fiorentinl in M. Minoprio; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska enodejanka; 10.36 Telefonski pogovori ; 14.00 in 18.05 Kako ln zakaj; 16.05 «Studlo aperto«; 19.18 Gl ro dTtalla; 21.00 Kvizi narobe; 22.40 Florence Nightingale, radijska nadaljevanka; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.20 Arhiv plašče; 13.00 Medigra; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakovečeml koncert; 2130 Komedija. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 11.00 Medigra; 11.45 Opera «Moses umd Arom«; 13.30 Antologija Interpretov. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Sepe in L. Leskovar; 11.15 Pri vas doma: 13.10 Igor Stravinski; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam... 14.10 Lahka glasba; 16.30 Glasbeni in-termezzo; 16.40 Poje zbor «Tine Rožanc«; 17.00 »Vrtiljak«; 17.4C Iz operetnega sveta; 18.10 Glasbeno popoldne; 19.35 »Interna 469»; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Fantje treh dolin; 21.00 Wag-ner: »Lohengrin«; 21.20: Lahka glasba; 23.15 Jazz; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Zdravstvena vzgoja; 13.30 Dnevnik; 15.30 Giro dTtalla; 17.00 Spored za naijmtejše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Fermata d’autotws»; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 TV razprava; 22.20 Simf. koncert. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 2000 Risanke; 20.30 Jazz; 21.25 Glasbena oddaja, ob koncu dnevnik. JUG. TELEVIZIJA #D 30. MAJA DO 5. JUNIJA NEDELJA, 30. maja 21.00, 22.40 Poročila; 9 45 Ansambel Škoberne in Rejc; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.00 Bled 71 — festival JRT; 13.45 Pika Nogavička; 14.15 Mestece Peyton; 15.05 TV kažipot; 15.30 Giro dTtalia; 16.30 Namizni tenis; 18.10 Parada cvetja; 19.05 Film; 21.35 Posebni odred; 22.25 Videofon; 22.55 Športni pregled. PONEDELJEK, 31. maja 21.00, 23.35 Poročila; 9.30 Bled 71 — festival JRT; 15.45 TV v šoli; 18.35 Tigrček Peter: 19.00 Risanka; 19.30 Ljudje v soseski; 20.05 Mladi za mlade' 21.35 Ustavna razprava; 21.50 H. James; Pesnikova pisma; 22.50 Srečanje z Ivanom Mohoričem. TOREK, 1. junija 21.00, 23.25 Poročila: 9.30 Bled 71 — festival JRT: 15.45 TV v šoli; 18.45 E. Peroci' Kaj je Nina našla?; 19.00 Risanka; 18.30 Slovenski top-pops; 20.05 Morje — primarna produkcija' 20.30 Starši in otrok; 20.40 Pet minut za boljši jezik; 21.45 Ozri se v gnevu — angleški film. SREDA, 2. junija >1.15, 23.46 Poročila; 9.30 Bled 71 — festival JRT; 15.45 TV v šoli; 17.10 Kolesarska dirka; 18.45 Pika Nogavička; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Naš ekran; 20.30 Finale za pokali prvakov — Ajax: Panathinaikos; 22.45 UDO 70 — zabavno- glasbena oddaja. ČETRTEK, 3. junija 21.00, 23.20 Poročila; 9.30 Bled 71 — festival JRT; 15.45 TV v šoli; 18.45 Veseli tobogan; 19.30 Skrivnosti živali; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.35 Četrtkovi razgledi; 22.25 L. Pirandello: Moj svet; 23.10 400 let slovenske glasbe. PETEK, 4. junija 21.00, 24 00 Poročila; 9 30 Bled 71 - festival JRT; 15 40 TV v šoli; 18 35 Vijavaja — ringa raja 19.30 Zabavno-glasbena oddaja 19.45 Variete; 20.00 Mestece Pey ton — serijski film; 21.35 Naj živi Henrik IV.. naj živi ljubezen! — fran^ski film; 23 20 Glasba iz studia B. SOBOTA, 5. junija 21.00, 00.05 Poročila; 9.30 Bled 71: - festival JRT; 16.00 Giro dTt«lfa; 17 00 Atletika; 18 25 Ko šarša — Italija : Evropa; 20.00 Plus pet — mladinski quiz; 21.35 Kmečka ohoet 71; 22.25 Rezervirano za smeh; 22.55 Maščevalci — serijski film. Šolarji iz Gorice in Zagreba bodo v slikah in risbah prikazali svoje mesto V torek otvoritev razstave Zagrebčanov v Gorici ■ Nagrado za zmagovalce ■ Razstava Goričanov bo v jeseni v Zagrebu V okviru prijateljskega sodelovanja med našo deželo in sosedno Jugoslavijo se je pojavila nova pobuda, pri kateri bo prišlo do izraza tudi sodelovanje in izmenjava del med šolarji osemletk iz Zagreba in šolarji 4. in 5. razreda osnovnih in nižjih srednjih šol v Gorici. V torek 1. junija bodo namreč ob 18. uri otvorili v prostorih UGG v Ul. Rismondo v Gorici razstavo okrog 80 slik in risb šolarjev osemletk v Zagrebu. Slike bodo na temo «Moje mesto« ter bodo razstavljene v Gorici do 13. junija. Zasluge za prireditev take razstave imajo občinsko odborništvo za šolstvo in »krajinska turistična u-stanova (EPT) s sodelovanjem Turističnega urada iz Zagreba. V bi stvu gre za manifestacijo - izmenjavo med Zagrebom in Gorico. Prav te dni delajo tudi učenci o-snovnih in nižjih srednjih šol v Gorici na tem, da tudi oni pripravijo svoje slike in risbe, s katerimi naj bi se dostojno predstavili na podobni razstavi v Zagrebu. Razstava pa je združena tudi z nagradnim natečajem, ker bodo avtorji petih najboljših razstavljenih del z vsake strani, ki .jih bo izbrala posebna ocenjevalna komisija, nekaj dni gostje Zagreba, odnosno Gorice. Že ob otvoritvi v torek, bodo v Gorici prisotni tudi zmagovalci natečaja v Zagrebu, ki bodo brezplačni gostje v Gorica. Kot rečeno je tema za razstavljena dela «Mpje mesto« in bodo torej tekmovalci iz Gorice prikazali značilnosti svojega mesta. Goriška razstava v Zagrebu bo predvidoma v bližnji jeseni, ter vlada zanjo po goriških šolah veliko zanimanje in se učenci, tudi na slovenskih šolah, marljivo pripravljajo nanjo. Goriški sindikalisti v Rimu Sinoči je odpotovala v Rim številna delegacija goriških sindikalistov, ki bodo danes sodelovali na Attemsa, za podpredsednika pa Aleša Komjanca. Goriški vinogradniki želijo novemu upravnemu svetu veliko uspeha pri njegovem delu za nadaljnji napredek vinogradništva in vinarstva v Brdih. V torek občni zbor p. d. «Jezero» točke: 1. otvoritev in poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročila načelnikov pevskega zbora, godbe na pihala, športa in mladine; 4. razprava: 5. volitve; 6. razno. Odbor vabi vse člane k polnoštevilni udeležbi. Izlet ANPI. Pokrajinsko vodstvo ANPI v Tržiču priredi v sredo, 2. Junija Izlet v Cavazzo Camlco, kjer bo deželno zborovanje bivših borcev, katerega se bo udeležil tudi državni predsednik ANPI Boldrlni, Podrobnosti pri vpisu na sedežu ANPI. V Doberdobu bo v torek 1. junija ob 20.30 občni zbor prosvetnega društva »Jezero«. Zbor bo v prosvetni dvorani. Na dnevnem redu občnega zbora so naslednje .................nuni............................................................................... OBČNI ZBOR PODPORNEGA OHUŠTVA Z NABRANIMI PRISPEVKI POMOČ ŠOLARJEM IN REVEŽEM V novi odbor so potrdili dosedanje člane Prejšnji teden je bil v sejni dvorani SPZ v Gorici, Ul. Malta 2, reden letni občni zbor Podpornega društva za Goriško, ki se ga je udeležilo običajno število članov. Po uvodnih formalnostih in čita-nju zapisnika zadnje seje je predsednica Marija Bogatajeva podala poročilo o delovanju društva v lanskem letu. Iz poročila je razvidno, da šteje društvo 274 članov; od teh jih je 38 podpornih in 236 rednih, povečini iz Gorice, nekaj pa tudi iz Štandreža, Podgore, Pevme in Šte-Verjana. Za članarino je bilo nabranih 134 tisoč lir kot izredni prispevki pa nekaj nad 103 tisoč. Podpor je društvo izplačalo za 217 tisoč Ur; od tega osnovni šoli v Ul. Randaccio 35 tisoč, Slovenskemu dijaškemu domu v Gorici 60 tisoč in Slovenskemu sirotišču 40 SPOROČILO GORIŠKEGA ZUPANA Občinski odbor in odbor trgovinske zbornice bosta skupaj proučila gospodarstvo Pospešili naj bi tudi realizacijo najnujnejših javnih del - Predujem občinskim uslužbencem Občinski odbor v Gorici je na svoji zadnji seji pretekli petek zvečer preučil številne občanske upravne zadeve, zlasti s področja javnih del, šolstva in občinske trošarine. Na začetku seje je župan Martina poročal, da so v teku priprave za srečanje med gorišMm občinskim odborom in odborom trgovinske zbornice. To srečanje bo v ponedeljek 7. .junija in bodo ob tej priliki pre-učiU celoten gospodarski položaj v Gorici. S tem v zvezi bodo skušali uskladiti razne posege in pobude za programe v teku ali za bližnje mesece, ki jih imata v načrtu in pripravi obe ustanovi Razna občinska odborništva in dru gi občinski uradi bodo v teh tednih sprejeli posebne ukrepe, da bi pospešili reševanje najnujnejših problemov občinske uprave. Med temi zaključni manifestaciji vsedržavne n.aj . omenimo zlasti: tovorno pri-konference za gospodarski razvoj in polno zaposlitev. Proslava ob 25-ktnici proglasitve republike Predsednik deželnega sveta prof. Michelangelo Ribezzi bo uradno proslavil 2. junija 25-letnico proglasitve italijanske republike. Proslavo prireja pokrajinska uprava v Gorici in se bo vršila ob 11. uri v dvorani pokrajinskega sveta. Na svečanost so povabili vse župane in svetovalce občinskih svetov. Obvestilo konzorcija za briška vina Upravni svet konzorcija za zaščito tipičnih briških vin je imel te dni svojo prvo sejo po občnem zboru. Ob tej priliki so ponovno izvolili za predsednika grofa Douglasa industrijsko cono, sprejetje ustrez nih ukrepov za izboljšanje službe za odvoz in predelavo smeta in odpadkov ter druge. Župan je poročal tudi, da so se sporazumeli s sindikalnimi organizacijami za izplačilo predujma občinskim uslužbencem na bodoče poviške v sporazumu z državno zvezo občin (AN CI). starega kmečkega orodja, ob 12. uri pa razstava fotografij na tematiko »šparglji«. Popoldne ob 17. uri bo na igrišču pri cerkvi šaljiva tekma v odbojki »med suhimi in debelimi« ob 21. uri pa bo koncert pevskih zborov iz Slovenije, s Tržaškega in iz Goriške ter nagraditev zmagovalcev šahovskega srečanja. V torek prvega junija ob 21. uri pristopi dramska skupina «0. Župančič« z veseloigro »Tisočak v telovniku« v režiji Draga Marušiča. V sredo 2. 6. pa bodo Štandrežci in Števerjanci nastopili z igro »Veselica« v režiji Alekseja Pregarca. Bife z jedačo, pijačo, šparglji in jagodami. Razstvaa fotografij, knjig, špargljev in kmečkega orodja. V slučaju slabega vremena bodo izvajali program v župnijski dvorani. Praznik špargljev danes v Standrcžu Sinoči se je začel v štandrežu štiridnevni »Praznik špargljev, ki so ga organizirala tri domača društva. Ob 21. uri je godba iz Nove Gorice izvajala koncert, ki je vzbudil splošno zanimanje in odobravanje. Tudi kioski z jedačo in pijačo so bili dobro obiskani. Danes je na sporedu ob 11.15 šahovsko srečanje med mladinci iz Štandreža in Nove Gorice; ob 11.30 bo otvoritev razstave špargljev in . ■■■lin iiiiiiiiiiimi,imm,■„|I|„nni, LEP PRIMER OBMEJNEGA SODELOVANJA MOST ČEZ UČEJO IZROČILI PROMETU Zgrajen je bil s skupnimi naložbami Italije in Jugoslavije Potrebno je asfaltirati še pot od Žage do mejnega prehoda Včerajšnja otvoritev novega mosta čez Učejo na cesti, ki povezuje Tarčent z Žago pri Bovcu, predstavlja prvi primer skupne naložbe Italije in Jugoslavije v izgradnjo obmejnih objektov. Ta železobetonski most, ki je zamenjal dotrajani most iz železne konstrukcije, postavljenega takoj po koncu vojne, je veljal obe strani 25 milijonov dinarjev ter sta obe strani delili stroške na pol. »To sicer ni velik most, venoar pa sem prepričan, da je velik v krepitvi sodelovanja in medsebojnega spoštovanja«, je v svojem pozdravnem nagovoru na svečanosti dejal predsednik občinske skupščine Tolmin inž. Ferdo Papič, medtem ko je predsednik videmske pokrajinske uprave dr. Vinicio Turello videl v mostu »dve roki, ki sta se z različnih bregov stisnili ter simbolizirata našo skupno voljo po sodelovanju«. Ob tej priliki so se na mostu sešli številni ugledni predstavniki javnega življenja z obeh strani me je. Poleg predsednika odv. Turella s pokrajinskimi odborniki so bili še predsednik «Friulie» dr. Gioffre skupno z župani Tarčenta, Rezije, Brda in drugih okoliških občin. S slovenske strani pa so bili prisotni član izvršnega sveta Slovenije Jožko Štrukelj ter republiški sekretar za notrane zadeve Silvo Gorenc s sodelavci ter ostali udeleženci. Predsednik Papič je s svoje strani poudaril, kako se z medsebojnimi stiki krepi sodelovanje med sosednima državama in kako se morejo s skupnimi napori uresničiti številne pobude, med katere nrav gotovo sodi tudi izgradnja sistema kaninskih žičnic. Pokrajinski predsednik odv. Turello pa .je s tem v zvezi dejal, da so že obvestili zunanje ministrstvo, naj na Kaninskem pogorju uvede poseben tranzitni režim, kakršnega že imame na meji s Švico in s Francijo. Oba predsednika sta nato istočasno prerezala simbolična trakova sredi mosta, ki je zgrajen v morda eni izmed najbolj neomadeževanih alpskih dolin pod Kaninom, k.jer je narava ostala prav takšna kot je bila nekoč. Ko bodo na jugoslovanski strani v razdobju prihodnjih nekaj let a-sfaltirati 7 km ceste od Žage do mejnega prehoda (takrat bo že stekla kaninska žičnica) bo postala pot pomembna turistična pridobitev tako za zgornjo Soško dolino, kakor tudi za Tarčent, ki mu pripada zasluga, da je že pred leti uspel odpreti mejni prehod Učeja tudi za imetnike potnih listov. IZ NOVE GORICE Dijaška manifestacija ob stoletnici pariške komune Šolska mladina iz Nove Gorice je priredila včeraj dopoldne povorko z zborovanjem pred občinsko skupščino v počastitev stoletnice ustanovitve prve delavske oblasti — pariške komune. Mladi govorniki so poudarili pomen tega dogodka za nastanek jugoslovanskega samoupravnega socializma, ki se mora, kakor so dejali, razvijati v izvajanju velikih revolucionarnih načel v prid delovnih ljudi. Oh tej priliki so izrazili solidarnost s študenti filozofije v Ljubljani, ki so pred dnevi zasedli fakulteto, da bi opozorili na nekatere nerešene probleme. V povorki so novogoriški študenti nosili transparente z zahtevo po izgradnji bolnišnice, v njih pa so opozarjali tudi na nekatere anomalije v družbi. Junija v Sovodnjah šestdnevni praznik Kot mnogo let tudi letos bodo športniki in prosvetarji priredili tradicionalni 6-dnevni praznik s plesom. Praznik bo na igrišču v Sovodnjah. Kljub velikemu delu za priprave so organizatorji s programom praznika 12., 13., 14., 17., 19. in 20. junija že pri koncu. Tudi program praznika je kar bogat: Sobota, 12. — Otvoritev. Nedelja, 13. — Ob 17.30 nogometna tekma slovenskih reprezentanc Goriške in Tržaške. Ob 20.00 uri koncert zborov: Miren iz Mirna, Rupa (Peč), Sovodenjski nonet, »Jezero« iz Doberdoba ob spremljavi doberdobske godbe na pihala. Ponedeljek, 14. — Tekma v valčku. Četrtek, 17. — Večer beat (večera mladih). Sobota, 19. — Tekmovanje v bri-školi. Nedelja, 20. — Ob 19. uri P. d. »Oton Župančič« iz Štandreža prireja veseloigro »Tisočak v žepu«. Režira Drago Marušič. Vse dni bo ples: Igrala bosta »Galeb« in beat orkester. Na razpolago bo dobro založen bife. 21.09 (L); 22.23 (D); 23.44 (L). V Novo Gorico: 8.26 (L); 13.35 (L); 20.10 (L). PRIHODI: iz Vidma: 5.41 (L); 6.24 (L); 7.32 (D); 7.56 (L); 9.06 (D); 11.04 (L); 13.24 (D); 13.56 (L); 16.25 (D); 17.04 (L); 18.29 (L); 19.04 (D); 19.48 (L); 21.40 (L); 22.52 (D); 23.01 (DD**); 23.42 (L). Iz Trsta: 4.31 (L); 6.23 (L); 6.53 (D); 7.20 (L); 7.57 (D); 9.32 (D); 11.03 (L); 13.04 (D); 13.55 (L); 14.42 (DD**); 15.13 (L); 15.53 (D); 17.56 (L); 19.03 (L); 20.02 (D); 21.07 (L); 22.22 (D); 23.41 (L). Iz Nove Gorice: 9.55 (L); 15.05 (L); 21.35 (L). *) Vozi 26. junija ln dan pred praznikom od 3. Julija do 4. septembra 1971 za CalaJzo. **) Vozi od 29. junija do 5. septembra 1971 ob praznikih, Iz Ca-lalza. tisoč lir; revežem pa so nakazali ob raznih prilikah 82 tisoč lir. Stanje blagajne je kar zadovoljivo tudi zato ker je pokrajinska uprava dodelila društvu uidi letos 200 tisoč lir prispevka; predsednica se je s tem v zvezi zahvalila vsem, ki so pomagali za pridobitev te podpore, zlasti pa podpredsedniku pokrajine M. Waltritschu. Pomoč je bila nakazana predvsem slovenski šolski mladini in deloma revežem; ki jim je društvo letos nekoliko zvišalo podporne zneske. Predsednica je ugotovila, da se odbor društva stara in bi ga bilo treba pomladiti, žal pa mladi ljudje za delo podpornega društva nimajo posebnega zanimanja. Sedaj je pač drugačen način življenja in pojmovanja. Zahvalila se je poverjenikom za njihovo delo in izrekla priznanje zlasti Slavi Bordon iz štandreža, ki je pridobila letos tri nove člane. Po razrešnici staremu odboru so sledile volitve pri katerih so z majhno izjemo prisotni potrdili dosedanji odbor tudi za tekoče leto. Pri točki razno so se pogovorili še o nekaterih zadevah, ki se tičejo dela društva v bližnjih mesecih. Uslužbenci sovodenjske predilnice na izlet v Slovenijo Pred desetimi leti je bila zgrajena predilnica v Sovodnjah, v kateri se je zaposlilo precej naših rojakov, doma iz Sovodenj in iz Štandreža. Ob tej priliki bo v soboto 5. junija skupni izlet uslužbencev, katerega se bo baje udeležilo nad 200 oseb. Denar za izlet so prispevali lastniki tovarne. Z avtobusi se bodo izletniki podali v Slovenijo. Obiskali liodo Postojno, Ljubljano, Bled in Bohinj. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V ponedeljek, 31. t. m. °b 21. url v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU Vitallamo Brancarti RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) Opozorilo izletnikom v Avstrijo Goriškim izletnikom Primorskega dnevnika v Avstrijo sporočamo, da Jih bo avtobus peljal naravnost Iz Gorice. Odhod s Travnika bo v torek, 1. junija zjutraj ob 6.45. Bodite točni! IZREDEN DRUŽINSKI DOGODEK V SOVODNJAH VPetejanovi družini so praznovali istočasno zlato in srebrno poroko Pred 50 leti sta se poročila Franc in Justa . Njun sin Franc pa se je poročil z Olgo Cotič pred 25 leti V soboto, 5. Junija Zapora ceste zaradi kolesarske dirke Ko bo šla kolesarska dirka »Giro dTtalia« v soboto 5. junija tudi skozi Gorico v Slovenijo ter bodo kolesarji in karavana prevozili naslednje ulice v Gorici: Ul. Udine, Aquileia, U. Saba, Kor-zo Italia, Ul. Verdi, Crispi, Marconi, Trg Cavour, Antonio. Ul. Alviano, Trg pri Rdeči hiši in blok pri Rdeči hiši; goriški župun odreja, da bodo v soboto 5. junija od i2. do 14. ure prepovedali parkiranje vozil na omenjenih ulicah z izjemo težkih tovornjakov na parkirnem prostoru pri Rdeči hiši; od 13. ure dalje do zaključka prehoda kolesarjev je na tej progi prepovedan promet vseh vozil. Mestni avtobusi tvorijo izjemo. Prekinitev voženj ali spremembo proge bodo urejevali reditelji na dirkalni progi. Tudi goriški prefekt je s tem v zvezi izdal odlok, s katerim se prepoveduje vožnja vsem vozilom (z izjemo vojaških in linijskih avtobusov) na državni cesti od križišča pri Madonnini pa do mosta čez Idrijco in sicer 5. junija od 12.15 do 10 minut po prehodu zadnjega kolesarja. Kdor bi iz nujnih razlogov moral po tej cesti v navedenem času. se bo moral ravnati po predpisih rediteljev. .. < • VOZNI RED VLAKOV veljaven od 23. maja 1971 ODHODI: proti Trstu: 5.44 (L); 6.26 (L); 7.34 (D); 7.59 (L); 9.07 (D); 11.06 (L); 13.25 (D); 13.58 (L); 16.26 (D); 17.06 (L); 18.31 (L): 19.06 (D); 19.50 (L); 21.42____________j ; , , , it ) • 22 54 (D) 23 03 (DD**) ■ 22 4*1 i 1® hotel videt-i jarke (L), 32.54 IU) ZJ.Ud (DD ), 23.43 tePjv, sc ic Ide KUR (L). Proti Vidmu: 4.32 (L); 6.27 (L); 6.55 (D); 7.22 (L); 7.58 (D); 9.33 (D); 11.07 (L); 13.05 (D); 13.59 (L); 14.43 (DD*); 15.15 (L); 15.54 (D); 17.58 (L); 19.07 (L); 20,04 (D); Malokdaj se pripeti, da v isti družini skupno slavijo zlato poroko, istočasno pa še srebrno poroko e-nega izmed sinov. Tak domač praznik je bil včeraj v Sovodnjah, kjer so se okrog 76-letnega Franca Pe tejana in njegove žene, 70-letne Juste Pavšič, zbrali bratje, sestre, sinovi, vnuki pa cel kup ostalega sorodstva. Franc in Justa sta praznovala zlato poroko (poročila sta se 28. maja 1921). istočasno pa sta slavila srebrno poroko njun sin Franc in Olga Cotič, Id sta se poročila 1. junija 1946. Zgodba te družine je podobna šte vilnim zgodbam naših primorskih ljudi, ki so morali v prvi svetovni vojni služiti cesarju in odhajati v begunstvo, v drugi pa so aktivno sodelovali v partizanskih edinicah. Oča Franc se je rodil na Bokišču v Rubijah, njegov oče je bil kmet pod baronom Bianchi.jem. Franc je leta 1909 šel v Gradec, da bi se izučil za kolarja. Vrnil se je leta 1912, začel svoj novi poklic in medtem pomagal očetu na kmetiji. Kma lu je moral obleči vojaško suknjo, leta 1915 se je boril na naši fronti v Grgarju. Boril se je nato še na Piavi, končno je šel na dopust v Brezovico, že nekaj dni pred razsulom habsburškega cesarstva pa je bil doma. Njegov oče je med vojno umrl v begunstvu v Bruck an der Leite, dva njegova brata sta bila ujet nika daleč v Italiji. V sovodenjski Vasi na tej strani Vipave, si je Petejanova družina zgradila najprej barako, nato na maihno hišico. Naš Frane je šei leta 1920 v Grgar, _ v katerih se je leta 1915 skrival pred italijanskimi granatami; tam je tudi spoznal bodočo ženo, brhko mladenko Jas to. Kmalu nato, spomladi 1921, sta se poročila. Franc je delal še na menjal poklic ln bil dolgo vrsto let za kamnarja pri domačem Coti- čevem podjetju. Delal je do svojega I f^avec Gianfranco Perini ... -- w 67 leta .Tnet., i„ _________„i,*j—1. ka Carmela Cagnina: obrtnik g. Bomben in gospodinja Fosca S* ni; uradnik Anania Vecehiet i®|. govka Silvana Zotter; finančni st* nik Antonio Saulli in gospodinja . cia Lamanda; uradnik Giulio Ba ... 67. leta. Justa pa je doma skrbela za družino. Imela sta tri otroke, Franca, Milenka in Mirkota. Franc in Justa sta jih vzgajala v narodnem duhu in starejša sta hitro okusila trdo fašistično vladavino; Franca so leta 1942, ko je služil vojaški rok, zaprli v vojaški zapor v Livornu, Milenko pa ie bil v posebnem bataljonu in nato zaprt v Gae-ti. Vrnila sta se domov in odšla v partizane. Justa nam je pripovedovala, kako je med vojno s polno torbo hodila po naših gorah, da hi svoja sina, ki sta se premikala s partizanskimi edinicami, nahranila in tudi skrbela da sta bila vedno zdrava. Franc kmetuje danes doma in se aktivno udejstvuje v vaškem življenju. Vrsto let je član ožjega občinskega odbora. Milenko je mizar v Gradišču, mlajši pa ima avto-ličarsko delavnico na Tržaški cesti v Gorici. Franc se je poročil pred petindvajsetimi leti z domačinko Olgo Cotičem živita v veliki kmečki hiši v vasi. Imata tri otroke. 2e v petek so iz Milana prišle tri sestre naše Juste, ki bivajo v tem velikem mestu. En njen brat .je padel v partizanih, ena sestra živi se danes v Grgarju, ena pa v Luksemburgu. V sovodenjski cerkvi ie bil včeraj slavnostni obred, nato so se svatje zbrali v gostilni v Rubijah, kjer so več ur obujali spomine na prelepa minula leta. m. w. dežurna cvetličarna Danes je v Gorici odprta cvetM- __,------- |c farna Micheli Ferdtnando, Ulica prej osem let za kolarja, nato je 1 -XXIV maggio 20 — tel. 23-39. no in prodajalka Lidija Devi'1" profesor Paolo Venuti in profesor Rita Gueli: delavec Franco L . passi in delavka Luciana Velusf. uradnik Antonello Marasco fesorica Donata Bressan; deacj|-Albano Malaroda in bolničarka via Mauri; uradnik Maurizio in uradnica Maria Babudri. , „,,t OKLICI: skladiščnik Elia in uradnica Erika Loppacher; a cir Giuseppe Amico in učite1 J Carla Benedetti; električar r a vanni Kovic in delavka Gate®1 Panletti; uradnik Salvatore in gospodinja Rita D Area: P« ”j(,a gadir Cesare Mascia in ur. 'Lte-Graziella Contin; mehanični *zVvje-nec Guerrino Giusto in delavka __ rina Verban: finančni stražnik seppe Zanolini in gospodinja U res Barbiani: uradnik Rolando 1 ■ rett.i in uradnica Tatiana Car,rn ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob In z nami sočustvovali ob tr&g1 smrti našega nepozabnega Franca Florenina še enkrat najtepša hvala. Žalujoči; žena Olga, Slavko in Jože, hči i*™ ter drugo sorodstvo Sovodmje, 30. maja 1971 VERDI ob 15.45: «Le noviz**’ B. Bardot in A. Girardot. lu®j klnemaskop v barvah; mlad1®1 pod 14. letom prepovedan. CORSO ob 15.30: «Confessloo« dl un oommissario dl polizia O procuratore della repubblica«, *' Nero in M. Tolo; kinemaskop^ film v barvah. MODERNISS1MO ob 15.30: smania adosso« A. Stroyberg ^ Nino Castelnuovo. Ital. film, t®13' dinl pod 18. letom prepovedan-CENTRALE ob 15.15: »Sousl, lei paga le tasse?« Franco Fr8®’ chl in Cicclo Ingrassia. Kine®1*' skop v barvah VITTORIA ob 15.15: «ConcerW per pištola solltaria«, A. M°“° ln P. Baldwin. Italijanski maskope v barvah. Tržič AZZURRO ob 15.00: «11 sole n peile«, A. Orano m O Muti, ■* nemaskop v barvah . EXCELSIOR ob 14.00: «Dai mU svojih močeh. Prva moja zveza je bil Franc Mezgec. Ko se je moral ta zaradi kompromitiranostd u-makniti. ga je spomladi 1942 nadomestil Albin Čotar-Karlo. Poleti istega leta je prišel v Trst še Darko Marušič-Emil, član Okrožnega komiteja KPS za Trst. Z obema sem imela redne stike. Velikokrat sta pri meni tudi prenočevala. Oha sta bila seveda ilegalca.* 1. Angela se dobro spominja tudi svojih zvez z raznimi tržaškimi aktivistkami in trosilnih akcij, zlasti pa tiste, ko je «obdelala» Drevored XX Settembre, Ul. Carduc-ci in Ul. Giulio. Akcija sama se je dobro iztekla, toda kmalu po njej so jo aretirali: «Pri meni so našli enak papir, kot je hil tisti, na katerem so bili odtisnjeni letaki. Na kvesturi me je zasliševal Ricciardelli. Očital mi je tudi, da zahaja k meni neki Karlo. Mislil je seveda Čotarja. Jaz pa sem se naredila užaljeno. Izjavila sem, da je Karlo ime mojega moža, ki pa je v Zagrebu in da ne želim, da se govori, češ da prihaja k meni kak moški. Rekla sem tudi, da prihajajo ljudje večkrat k nam. ker jemljejo pri očetu sadike. Ker mi niso mogli kaj otipljivega dokazati, so me izpustili. Delala sem naprej za o-svobodilno gibanje- V tem času sem bila tudi kurirka Darka Marušiča. Enkrat tedensko sem odhajala v Gorico na javko. Hodila sem po raznih opravkih tudi po naročilu brata Jožka, ki se je po 12 letih vrnil iz Zagreba.* 2. Jožkov prihod v Trst Jožko si je s svojim ilegalnim delovanjem v Zagrebu kmalu pridobil velik ugled med hrvaškimi antifašisti in komunisti, kljub konspiraciji pa je za njegovo delovanje zvedela tudi ustoška policija in ga stalno zasledovala. Ko so mu zaradi tega začela postajati tla v Zagrebu prevroča, se je po nalogu partije umaknil iz mesta. Pridružil se je prvim partizanskim skupinam, sredi poletja 1942 pa mu je partija zaupala težko in odgovorno nalogo, da se odpravi v Trst in tam pomaga 3 svo jimi izkušnjami in kot domačin tržaškim antifašistom pri organizaciji narodnoosvobodilnega boja. Jožko je brez oklevanja in z veseljem sprejel novo nalogo, se poslovil od hrvaških tovarišev in se odpravil na dolgo pot. ža, oblačil in zlasti denarja za partizanske enote. Za uspešno de io sta Zol in Marcon sestavila dve skupini z Giacomom Silvestrom in Biasnijem na čelu. Druga skupina (navedena so tudi imena) se je sestajala v gostilni v Ul. Giu-liani št. 32. Med Slovenci pa je sestavil prav tako_ dve skupini Bruno Lapajne na čelu z Jožetom Mezgecem iz Skednja in Guidom Tomasijem. Člani prve skupine so se sesta jali v stanovanju J. Mezgeca, člani druge skupine (za obe navaja poročilo tudi imena), pa največkrat v gostilni Toni v Ul. Gat teri 38. Posebno vlogo v organizaciji NOG v Trstu pa je (vedno po istem prefektovem poročilu) imel Bruno Zanghirella, že od maja 1940 organizirani antifašist. Tedaj je razmnožil okrog 400 letakov z napisi «Dol z imperialistično vojno*, «žiivela komunistična revolucija*. Njega je novembra 1942 pridobil za NOB Jožko Udovič, ki je Zanghireili tudi naročil naj osnuje partijsko celico. Zanghirella je potem vse do svoje aretacije marljivo deloval zlasti pri zbiranju denarja, zdravil, hrane in oblačil za partizane, v svoje stanovanje v Ul. Ginnastica 21 pa je sprejel tudi Jožka-Nina Udoviča. 4. Kako je fašistične oblasti za-skrbljala dejavnost Osvobodilne fronte in celotnega antifašističnega gibanja v mestu, je lepo razvidno iz kvestorjevega poročila 58 B/15 - 017160 z dne 30.XII.1942, ki ga je poslal šefu policije v Rimu in v katerem pravi med drugim: «... subverzivnost in protifa-šiizem sta se povečala in grozita, da se bosta razširila tudi v obmejni coni, kjer ju do sedaj ni bilo. Zaman so bili številni prefektovi ukazi. Pokazalo se je, da je banditizem odlično organiziran ter da razpolaga z zelo odločnimi in hrabrimi ljudmi, ki se upirajo policijskim organom.* 5. Fašisti ukrepajo Vedno večjo aktivnost narodnoosvobodilnega gibanja so, kot je razvidno iz nekega drugega dokumenta, konec leta 1942 ugotovili istočasno tržaška kvestura, tržaški odsek OVRE in karabinjerji divizije Novaira in rezultat te njihove ugotovitve je bil ta, da je šef tržaške kvesture Grand Ufficiale dr. Ettore Messana koordiniral obveščevalno delo kvesture z obveščevalnim centrom vojaške policije (marešal karabinjerjev Jacono Fi-lippo) in z Uradom Javne varnosti oz. OVRO (Cav. doti. Fortuna-to Locastro). 6. Kako so se že takrait razširile tudi oborožene akcije pripadnikov osvobodilnega gibanja, potrjujejo razna karabinjerska poročila. Tako je »zunanja tržaška karabinjerska četa* z dopisom 1/1-1 z dne 2. jan. 1943 zabeležila: 1. januarja 1943 sta dva neznanca ubila vojaka 59. legije črnih srajc. Istega dne je skupina «ribelov» napadla dva vojaka 5. inženirske enote od Banov ter enega ubila in enega ranila. Hajka, ki je sledila, je bila brezuspešna. 7. Karabinjerska tenenca iz Sežar ne je z dopisom 35/525 z dne 4. jan. 1943 sporočila, da je 4.1.1943 6 »ribelov* pri1 smodnišnici pri Orleku napadlo italijansko patruljo. 8. štab 59. legije črnih srajc pa je z dopisom 79/B 5 dne 14. jan. 1943 zabeležil: 12. januarja je 49 črnih srajc te legije sodelovalo pri čistki v vasi Orlek pri Sežani. Ena patrulja — razdelili so se na tri patrulje — je prišla v stik s tr- Njegovega prihoda v Trst se se stra Angela še zelo dobro spominja, tako dobro, da ve pove dati celo točen dan: »Kako se ne bi spominjala njegovega prihoda. Bilo je 3. avgusta 1942. Z njim .je prišel tudi Milan Trobec, bratranec dr. Martelanca od Sv. Ivana. Prišel je naravnost k meni na dom v "Borštiču . Revež je imel vse noge otekle in o-krvavljene od poti, saj je razdaljo od Zagreba do Trsta prehodil peš od javke do javke. Kako pa naj bi drugače potoval tak razvpit ilegalec, katerega so policije iskale z njegovo sliko v rokah. Hotela sem poklicati zaupnega zdravnika, a ni dovolil. Zdravila sem ga sama z raznimi mazili in s spiranjem. Pri meni doma .je ostal mesec dni in v tem času sem ga povezala z Mezgecem, Čotarjem in Marušičem, ki so skrivaj pri- nom. Iti mu ga je dala sestra Angela) se je kmalu poznalo. Organizacijska mreža Osvobodilne fron-' te se ie okrepila in razmahnila in Jožko-Nino sam se je po Maru-šičevih navodilih posvetil predvsem vključevanju italijanskih antifašistov v partijske vrste. O njem kot partijskem funkcionarju v Trstu obstajata dve verziji. Po prvi naj bd bil on sekretar partijskega komiteja, v katerem so bili še Stene Bidovec, Jože Mezgec in verjetno Jelušdč, ki je odgovarjal za mladino, po drugi, verjetnejši verziji, pa naj bi bil sekretar komiteja Darko Marušič, člani pa Jožko Nino Udovič, Jože Mezgec, Jože Medved, Bruno Lapajne in neki pek. V komiteju naj bi Jožko-Nino odgovarjal za zveze s KPI. 3. Njegova dejavnost in dejavnost ostalih aktivistov ni mogla ostati povsem prikrite policijskim orga- Vhodna veža poslopja v Ul. Ginnastica 21, kjer se je Jožko Udovič— Nino skril pred zasledovalci. Prostor pod stopnicami takrat ni bil zazidan. hajali k nam domov na sestanke. Ko je dobro okreval, je odšel in poslej ga ni bilo več domov. Bilo bi zaai prenevarno. Kolikor mi je znano, je potem enajstkrat menjal svoje bivališče. Med drugim je stanoval tudi pri dveh družinah v Ul. Boccaccdo, v Skednju v Ul. Pane Bianco, v Trebčah, jtonov-no pri Sv. Ivanu, pri Tinetu Lipovcu v Ul. Veruda, pri Zanghi-relli v Ul. Ginnastica in še kje. Dan pred smrtjo in možno tudi zadnjo noč se je zadrživa! pri Mezgečevih v Skednju.* Z Jožkovim prihodom se je organizacija OF razmahnila Jožkovo bivanje v Trstu (toda poslej ga lahko imenujemo tudi Nino, z njegovim ilegalnim ime- nom, kvesturi in prefekturi, ki so imeli stalno na preži svoje agente. V dopisu kraljevskega prefekta v Trstu št. 0-251/U.P. IXv. P. S. Gab. z dne 15. aprila 1943. ki pa zajema čas od .julija 1942 dalje in torej tudi čas Jožkovega delovanja se bere med drugim, da se .je julija 1942 Bruno Lapajne povezal z Giovannijem Zolom in ga verjetno seznanil z Darkom Marušičem in Albinom Čotarjem pri tržaškem stadionu. Albin Čo-tar in Darko Marušič sta se na širšem sestanku pri Sv. Jakobu sporazumela z italijanskimi tovariši za sodelovanje v Trstu In okolici ter na obalnem območju Istre. Prefekt ve na primer v tem svojem poročilu povedati tudi. da sta se potem Giovanni Zol in Vincen-zo Marcon lotila pridobivanja naprednih Italijanov za politične akcije ter za zbiranje zdravil, žive- žaško policijo (165. Nucleo A. P. iz Bazovice), ki so imeli s seboj partizana-dezerterja S. Ž. Po izjavi komandanta se je 165. Nucleo A. P. spopadel s partizani, toda »tenente* ni siguren, če je bil Ž. skupaj s partizani. Ž. je peljal Italijane v smrekov gaj med Trebčami in Padričami, kjer so našli taborišče, avstri jsko puško, rnuni-cijo za italijansko puško. Nicola de Rienzo*. 9. Kvestor Messana pa je istega dne z dopisom št. 01168 — Gab sporočil: «Zaradi partizanskega napada 1.1. v Trebčah, so 11 aretiranih oseb predlagali za internacijo.* 10. Iz raznih primerjav je mogoče domnevati, da je pri omenjenih akcijah sodeloval tudi Jožko-Nino, povsem zanesljivo pa je, da je posredno sodeloval pri spopadu med karabinjerji in skupino partizanov pri Trebčah. Zlasti to potrjujejo izjave Jožkove sestre Angele - Mice: »Naslednjega dne (po trebenski akciji, op. ur.) so se razpršeni fantje zbrali v isti hiši, kjer so se skrivali 10 dni. Žal je ranjenec nekaj priznal. Tako so našli enega od fantov v stanovanju gospe V. Ta je povedal, da je organiziral njihov odhod v partizane moj brat Jožko-Nino, ki stanuje pri meni. Naslednjega dne so naju oba z očetom aretirali. Izgovarjala sem se, da je moj brat Jožko v Zagrebu in da sem ga zadnjikrat videla, ko me je leta 1941 spremil na postajo ob mojem odhodu s sinkom v Trst. Izpustili so naju sicer, a tudi stalno opazovali, če imava kake zveze z Jož- Vhod v poslopje v Ul. Ginno.fica 21 kom. Tudi Darko Marušič se je poslej izogibal mojega stanovanja.* 11. Zadnje srečanje z Jožkom in njegova smrt Trideset let bo kmalu od takrat, toda Angela, z nekdanjim ilegalnim imenom Mica, se še vedno do potankosti spominja svojega zadnjega srečanja z bratom Jožkom-Ninom in tistih dveh strašnih dne-vov, ki sta sledila temu srečanju: 13. januarja 1943 sem zelo previdno odšla na stanovanje aktivista NOG Rudija Mezgeca v Ul. Pane Bianco v Skednju, da bi mi kaj povedal o bratu Jožku, o katerem po njegovem odhodu z mojega doma nisem vedela ničesar točnega. Na moje veliko presenečenje pa sem pri Mezgečevih v kuhinji zagledala Jožka samega. Veselo me je pozdravil, jaz pa sem ga rotila, naj se vendar u-makne, ker ga po tistem spopadu pri Trebčah vztrajno iščejo. Toda Jožko je bil tek. Veste kaj mi je odgovoril? «Preden me bodo dobili živega, se bom...* im iz žepa je potegnil revolver. Tudi drugim je vedno govoril, da se za nobeno ceno ne smejo pustiti žive ujeti. Ker je vedel, da živim z očetom in sirkom v pomanjkar nju, mi je hotel dati svojo uro, da bi jo prodala in prišla tako do nekaj denarja. Tega darila nisem mogla sprejeti. Potem se je za 10 minut odstranil in ko se je vrnil, mi je izročil majhen zavitek z naročilom, naj ga odnesem Dragcu za rojstni dan. Moj sinko je namreč naslednjega dne dopolnil sedmo leto. Naročil mi je za sinka še pozdrave in poljube, potem pa je odšel. Kje se je zadrževal ne vem točno, gotovo je le, da je imel za naslednji dan, t. j. za 14. januarja 1943 ob 17. uri domenjen sestanek pri Zanghireili v Ul. Gin nastica 21. Ko se je odpravil tja so ga po vsej verjetnosti zašle dovali. Nekateri tovariši so celo vedeli povedati, da je bil izdan To naj bi po svojem povratku od partizanov povedal Tinetu Lipovcu tudi sam Zanghirella, ki je sumil nekega karabinjerja, s kate- Jožko Udovič—Nino rim naj bi imel Jožko-Nino neke zveze. Točnega seveda ne morem reči ničesar. Pred zasledovalca se je skril v veži poslopja št. 21 v Ul. Ginnastica (kjer je stanoval Zanghirella) in ko so vdrli za njim, je začei streljati proti policistom. Ko je spoznal, da je izgubljen, je naredil to, kar je vedno pravil, da bo naredil, če ne bo drugega izhoda: z zadnjim nabojem si je vzel življenje. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je še istega večera umrl. Sprva sploh niso vedeli, koga so imeli pred seboj, ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Šele naslednjega dne naj bi ga spoznal eden izmed zaprtih fantov, kateremu so ga pokazali. 12. Kako je o dogodku poročal «11 Plccolo» Prefekt je v svojem že prej omenjenem dopisu št. 0-251/U.P. Div. P.S. - Bag. z dne 15.4.1943 o zajetju in smrti Jožka Udoviča-Nina takole poročal: «14. januarja 1943 so agenti Javne varnosti postavili pri hišnih vratih, kjer je stanoval B. Zanghirella, zasedo. Ob pol šestih zvečer so hoteli pri vratih aretirati J. Udoviča in še nekoga. J. Udovič se je uprl, potegnil revolver in začel streljati na agente. Ranil je vioebrigadirja Javne varnosti Antonia Centofantija. V tem spopadu se je J. Udovič smrtno ranil.* 13. Takratni fašistični dnevnik »H Piccolo* pa je, očitno po policijski verziji, vest o spopadu v Ul. Ginnastica v svoji izdaji 15. jan. objavil na enem stolpcu sredi mestne kronike in jo takole prikrojil: «Včeraj zvečer so nekateri a-genti lokalne kvesture v Ul. Ginnastica naleteli na nekega neznanca, ki se je, ko jih je zagledal, spustil v beg. Neznanec je vstopil v neko vežo, kjer so ga agenti po zasledovanju dohiteli. Proti njim je sprožil več strelov in ranil v ramo vicebrigadirja P. S. Antonia Centofantija. Z naglo kretnjo je nato obrnil orožje proti sebi in se hudo ranil v glavo. V bolnišnici so vicebrigadirju ugotovili rano s strelnim orožjem z verjetnostjo, da je naboj ostal v rani, rano, ozdravljivo v dveh tednih, medtem ko so ocenili, da je strelčevo življenje v nevarnosti. Predvideva se, da gre za običajnega tujca, ker ga še ni bilo m:>-goče prepoznati, ki prihajajo nc prav redko v naše mesto, da bi organizirali kakšno tatvino*. 14 Naslednjega dne, 16. januarja, pa je prav tako v mestni kroniki v tej zvezi poročal: »Včeraj se je federalni tajnik (Spangaro, op. ur.) v spremstvu vicefederala Mellija podal v bolnišnico »Kraljica Ellena* obiskat junaškega vicebrigadirja P.S. Antonia Centofantija, ki je bil predvčerajšnjim ranjen v Ul. Ginnastica pri izvrševanju svoje dolžnosti. Hierarh, katerega je sprejel direktor bolnišnice, se je dolgo zadržal ob ranjenčevi postelji, se zanimal za potek njegovega zdravljenja in mu izrekel svoje priznanje zaradi duha požrtvovalnosti in poguma, ki ga je pokazal pri izvrševanju službe*. 15. Temna slutnja In strašna resnica Za Jožkovo-Ninovo smrt je sestra Angela zvedela šele naslednje jutro: «15. januarja, dva dni po srečanju z Jožkom pri Mezgečevih, sem se s sinkom nič hudega sluteč odpravila v mesto. Hotela sem do Tineta v Ul. Veruda in ker ga nisem našla doma, sem se napotila proti Trgu Perugino, kjer je njegova sestra prodajala rože. Spotoma sem kupila »Piccolo* in kot vedno preletela najprej mestno kroniko. Zasledila sem člančič o streljanju v Ul. Ginnastica in takoj mi je bilo jasno, da ne more iti za kakšnega tatu, pač pa za katerega od naših, saj e tat gotovo ne bi sam ustrelil. Ko me je Tinetova sestra zagledala, je bila za čuda hladna in nekam odsotna, kar me ie presenetilo, ker je bila vedno, ko sva se srečali, zelo vesela in zgovorna. Da bi njen molk prekinila sem jo ogovorila: »Ali sd slišala, da je včeraj padel eden od naših?* »Kaj pa to meni praviš*, mi je odvrnila in se spustila v tihi jok. Prijela sem jo za roko in začela tolažiti: »Milka, kaj je bil mogoče tvoj fant?* Ne, je bruhnilo iz nje in šele tedaj me je obšla temna slutnja: »Je Jožko?* Milko je tedaj popadel Se hujši jok in vse mi je bilo v trenutku razumljivo. Stemnilo se mi je pred očmi. Milka me je objela, toda nisem mogla zdržati. Vrnila sem se hitro domov z Dragcem v naročju in ihtela vso jx>t ter razmišljala, kako bi strašno resnico skrila pred očetom. 16. 17. januarja je ob 7. uri zjutraj 72 vojakov in policistov, oboroženih s puškami in strojnicami obkolilo našo hišo. Odpeljali so mene in očete, pa tudi vse sorod-nike. Po zaslišanju so izpustili vse razen mene. Držali so me tri mesece v preiskovalnem zaporu, 17. marca 1943 pa so me z drugimi ženskami odpeljali v internacijo v Fraschette Allatri. V taborišču mi je bilo obupno. Moža sem imela v Zagrebu, otroka doma pri tešči, oče .je ostal sam. Jožko je bil mrtev, ogromno naših najboljših tovarišev in tovarišic je bilo uje tih, zapori prenatrpani, potrebni pa smo bili našemu boju...* 17. Dan ali dva po tragediji v Ul. Ginnastica so aretirali tudi Zan-ghirello. Iz zapora je prišel ob razpadu Italije in se ie takoj odpravil v partizane. Ob razpadu se .je vrnila iz taborišča tudi Angela in se takoj umaknila v ilegalo, da bi do kraja, do zmage, prispevala svoj delež za osvoboditev. Taki so bili naši ljudje. Nič jih ni moglo zlomiti, nič načeti njihovega borbenega upornega duha, njihove vere v zmago pravičnega boja. Za vsako padlo žrtev, za Jožka Nina in za druge, za tisoče drugih, so tisti, ki so ostali, po stoterili svoje napore, svojo veliko bol pa so tiho nosili zakopano v srcih in jo v spominu na drage padle nosijo še danes. Zbral in zapital JOŽE KOREN VIRI IN OPOMBE: 1. Iz izjave Angele Gec—Mice 1959 (Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, Zavod «Borec», Ljubljana, 1970) 2. Iz izjave Angele Gec—Mice J959 (Slovenke v narodnoosvobodilnem boju. Zavod «Borec», Ljubljana, 1970) 3. Po dokumentih v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. 11. Iz izjav Angele Gec — Mice 1959 (Slovenke v narodnoosvobodilnem boju. Zavod «Borec», Ljubljana). 12. Izjave Angele Gec—Mice, maj 1971 13. Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. 14. dl Piccolo., 15. jan. 1943 (Biblioteca Civica) 15. «ll Piccolo., 16 jan. 1943 (Biblioteca Civica) 16. Izjava Angele Gec—Mice, maj 1971 17. Iz izjav Angele Gec—Mice 1959 (Slovenke v norodno-osvobodilnem boju. Zavod «Borec», Ljubljana.) Vse ostale navedbe po priče-vaniih nekdanjih aktivistov OF v Trstu Jubilejni dodatek 7. - 30 let OF - 1941-1971 30. maja 197' Starega Žeta davek svobodi Na Cerkljanskem pod Poreaiom so vasi, v katerih živijo kleni ljudje. Od leta 1918 do 1943, do kler je imela tu oblast Italija, se v teh krajih ni prav nič premaknilo, ie manj pa kaj spremenilo po željah in namenih okupatorske oblasti. Ljudje so živeli svoje življenje. okupacijo so pač upoštevali, niso je pa sprejeli ne priaanali. Žefova bajta na Kojci je bila «udi ena tistih domačij, ki je bila trdno vraščena v naš način življenja. Vztrajala je v našem am-bientu, v naših šegah in običajih. Njeno največje bogastvo so bili otroci. Sedem jih je bilo. Ivan Mlakar, po domače Žef, je bil trd in redkobeseden mož. Po značaju je bil precej podoben drenu, ki mu je rastel za senožetjo v Kojci nad vasjo. Življenje ga je trlo, da ga ni moglo bolj. Bajtarsko revščino je zmagoval z zagrizeno delavnostjo in z velikansko skromnostjo, smrti pa se je upiral z jeznim molkom in svetim spoštovanjem. Maja 1935 je smrt prvič zamahnila s svojo roko po tej hiši. Tedaj je Žefovim umrla mama Katra. Komaj 50 let je dočakala, pa je že morala umreti. Gospodar Žef je v žalosti in skrbi za družino stisnil zobe in potlačil solze v dno srca. Hči Frančiška je bila tedaj stara 25 let. Prevzela je gospodinjstvo, ki ga je vestno, kakor jo je mati naučila, opravljala do svoje prezgodnje in tragične smrti. Poslej je bila svojim bratom in sestrama bolj mati kot se-atra. Najstarejši otrok žefove družine je bil Julij. Izučil se je bil za mizarja in je leta 1929, ko mu je bilo 23 let, emigriral v Ljubljano, kjer se je dobro zaposlil. Komaj so Žefovi odložili črnino po mamini smrti, je že prišlo iz Ljubljane sporočilo, da je tam umrl njihov sin Julij. Spet si je Žef naložil novo trpko žalost v svoj spomin in v srce. Leta 1941 je Žefova družina z velikim razočaranjem in žalostjo trpela ob tragičnem razpadu Jugoslavije. Gledali so kolone iita- MLAKAR IVAN pogrešan v Rusiji lata 1941 lijanskega vojaštva, ki so se zmagoslavno pomikale iz Baške gra pe in iz Cerkna proti Škofji Loki Vesel žarek je posvetil v Žefovo bajto tisto poletje,' ko se je poročila Zofka in je oče Žef pričakoval vnuka. Novembra 1941 ga je tudi dobil — Branka. Toda tedaj je smrt že tretjič stopila v to hišo. Sin Ivan je tega ieta moral kot italijanski vojak oditi v Rusijo na fronto, od koder se ni več vrnil. Ta smrt je prihajala v hišo počasi. Sprva kot črna slutnja, potem ko moreča črnina in slednjič, kot kratko sporočilo Rdečega križa, da je ta in ta pogrešan na ruski fronti. Niti groba ni za njim. Pa se je leta 1941 začelo še nekaj dogajati. Andrej Brovč, ki se ga je kasneje prijelo ime Janko Baški, je iz Kranja, kamor je e-miigriral leta 1936, prišel domov V Baški grapi, predvsem pa na Bukovem, Koritnici in v Rutu, je začel širiti ideje OF. idejo upora proti okuoator.iu. Žefov Franc, ki mu je bilo tedaj 21 let, je tisto jesen že začel sodelovati z Brov-čem. Stari Žef je to kmalu opazil, zadržano molčal, opazoval za devo iin si mislil: »Nai jim uspe, za kar so se že TIGR-ovci pripravljali!* Ko so 15. decembra 1941 v Trstu ustrelili Pinka Tomažiča in njegove štiri tovariše, se je nekega večera v hlevu med očetom in sinom razpletel tale pogovor: «Franc, si bral? Pet so jih u-atrelili v Trstu!* »Bral, oče. Pet so j«h.» »Tudi Kosovega iz Ruta so.» »Vem, oče * »Pa bodo tudi tebe!* »Zakaj, oče? Saj jim nisem nič naredil.* Se je začudil Franc o-četovi zaskrbljenosti. »Nekaj napletate. Že dalj časa to opazujem. Ne igraj se!» »Ne igram se, oče. Organiziramo se. Kmalu bomo udarili. Vsa Slovenija in vsa Jugoslavija se bo dvignila. Rusija je z nami.* je Franc povedal na glas in zagovarjal svojo stvar. Oče ni takoj odgovoril. Brkljal je z vilami okrog gnoja in Zbiral misli: »Fašisti streljajo. Previdni bodite! Prekleto previdni!* in se Je izmotal iz hleva. Sin Franc bi najraje skočil r-a njim in ga objel ter poljubil, da mu ni moškost tega branila. Oče torej ve in je odobril to početje. Skrbi ga. Seveda, saj je nevarno. Fašisti besnijo in krvavo obračunavajo z uporniki. Pa še kako bomo previdni. Franc je sestrama Zofki in Ka-trci kmalu zaupal, o čem in ka ko »ta se menila z očetom. Kmalu sta tudi sestri sodelovali s pr vimi člani OF na Bukovem in v okoliških vaseh. Julija 1942 je na Butoovsld vrh prišla prva skupina partizanov. 12 jih je bilo. 14 dni so tu taborili. Kmalu za njimi je prišla Fazanova četa, ki je štela 34 partizanov. Zofka ali Katrca sta za potrebe teh partizanov večkrat šli v Cerkno po to in ono. Gospodinja Franca je večkrat morala skuhati za nenavadno veliko število »koscev*. Mleko, maslo moka, krompir, suho sadje in še kaj, je romalo v Bukovski vrh. Stari Žef je opazoval vse to in nobene ni rekel. Njegovi otroci so bili že povsem vključeni v to čudno u-porniško dejavnost. Za lepim poletjem je prišla še lepša in bogata jesen. Očetu Že-fu se je kar samo smejalo, ko so spravljali pod streho sadje in krompir. Za nas bo, si je mislil in še za tiste, ki so v hribih bo kaj. V začetku novembra sta se neke noči poslovila sinova: 21-letni Franc in 18-letni I-ojze. U-vrstila sta se med prvih šest partizanov, ki so tisto jesen iz naselij pod Poreznom vzeli puško v roke in se uprli rimskemu imperiju. Stari Žef je prevzel nase veliko odgovornost. Sredi decembra se je zgodilo. Prišli so karabinjerji in nekaj čr-no-srajčnikov. V dveh urah sta oče Žef in hči Franca, ki je gospodinjila, morala biti pripravljena za odhod od doma, v zimo, v težko prihodnost zaznamovancev, sovražnikov Italije. Odšla sta s skromnima culicama, v spremstvu številnih oboroženih sovražnih mož. Živino so odgnali. Sprva so se v Gorici vrstila težka zasliševanja, potem je sledila internacija, iz katere sta se oče iti hči vrnila šel. po kapitulaciji I-talije. Hči Zofka je bila decembra 1942 pri svolem možu, ki je bil rudar v Raši. 20. decembra so aretirali tudi njo z leto dni starim otrokom, in mola. Odgnali so .jih v goriške zanore na zaslišanja. Od tu je bil njen mož Rupnik Tone kmalu poslan v delovni bataljon, ona pa čez zimo zadržana na zasliševanjih. Slabo oblečena in brez vsakršne o-deje, je s tako mtedton sinkom samevala v betonski celici. S telesom, ki je samo pogrešalo toplote, je grela dojenčka. Kadar je bila na zaslišanjih, je otrok ležal ali čepel na betonu. Kadar ji je ponoči zdrknil s telesa, kjer je spal, se je zdramila in ga pobrala z betona. Povsod samo hlad, mrak, beton. Na spomlad 1943 so ju spustili. Odšla je v Ra-šo po bomo opremo, ld ji je še tam ostala in se z bolnim sinkom vrnila na izropan dom v Kojci. Do vrnitve očeta in sestre je sedaj ona tu gospodarila in gospodinjila. Za žefa je bil najlepši tisti dan v internaciji, ko je dobil od Zofke sporočilo, da sedaj ona doma skrbi za hišo in da je Katrca, ki ji je bilo tedaj 22 let, odšla v partizane tisti dan, ko so njega in Franco odgnali. Radostna je bila vrnitev septembra 1943, vendar zagrenjena s skrbjo, kaj je s sinovoma in hčerjo. Bili so v Gradnikovi brigadi. Z njo so odšli na Notranjsko In Dolenjsko, ko je bil oče Žef še v internaciji in sedaj se še niso vrnili. Po septembrski ofenzivi je v začetku oktobra prišla brigada Ivana Gradnika za nekaj dni tudi v Cerkno 70-letni žef ni zdržal doma. Pohitel je v Cerkno, da pozve kaj o svojih sinovih in hčeri. Ta in oni znanec, ki ga je Žef pobara! o svojih, se je bolj malo spomnnial, kdaj je zadnjič videl koga od niegovih treh. Četrta smrt je legla starcu na pleča. Vso tisto jesen jo je nosil v sebi in ni vedel, je enkrat zamahnila, dvakrat ali trikrat. Negotovost je bila ubijajoča. »A, Katroo, Živko, bolničarko? seveda sem jo videl. V tretjem bataljonu je bila Dobra bolničarka je bila. Kdaj sem jo že zadnjič videl? čakajte, oče, da se spomnim...» »Je živa ali mrtva? To povej!* je stares rotil borce in borke Gra- MLAKAR KATARINA — ŽIVKA ustreljena konec septembra 1943 dnikove brigade. Niso mu upali povedati, niso natanko vedeli, kako je resnično bilo. »Kje pa sta fanta: Franc, Lojze? Kje sta? Sta živa ali sta padla?* Ni šel partizan tisto jesen mimo Žefove domačije, da ga stari ne bi povprašal tudi o tem, ni šel Žef v Cerkno ali na Bukovo, da se posebej še o tem ne bi zanimal. Potem je nekdo le prišel in povedal, da so Nemci ob koncu septembra 1943 obesili v Vrhpolju pri Vipatvi več partizanov in med njimi tudi neko partizanko - bolničarko, da pa Katrca Živka to menda ni bila. Še drugi je prišel in je pravil, da so nekaj partizanov in menda dve partizanki ujeli tudi na Nanosu, blizu Po-dražke bajte, jih odgnali v Razdrto, potem pa v št. Vid (sedaj Podnanos) tih tam postrelili v neki grapi. T ,ega ni vedel nihče. Novembra jtj. prišel domov sin Franc kot paiozan Gusteij. Marca 1943 je bil pri napadu na italijansko postojanko na Poreznu težko ranjen. Ko je Gradnikova brigada julija 1943 odhajala na Notranjsko, je že toliko okreval, da je mogel iti z njo. Tam je potem prišel v Črmošnjdce v oficirsko šolo pri glavnem štabu Slovenije in proti koncu novembra je prišel domov. Potem je bil skoraj do konca vojne v Cerknem in bližnji okolici kot komandir raznih enot, največ pa pri komandi mesta Cerkno, ko je bila ustanovljena. Aprila 1944 se je vrnil tudi Lojze kot partizan Zmaj. Šele sedaj se je stari mož pomiril. Končno je videl vsaj oba sina živa in zdrava. Decembra 1943 so se na Grahovem v Baški grapi vgnezdili domobranci. Od tu so vohljali za našimi zavednimi ljudmi, jih ovajali svojim nemškim gospodarjem, nadlegovali ljudi in kradli po vaseh. Zofka je s sinkom Brankom živela doma pri očetu. Njen mož Rupnik Tone se je takoj po kapitulaciji Italije vrnil in postal obveščevalec VII. SNOUB Franceta Prešerna. Decembra 1943 je že padel nekje m Zmaj iz Loga, Anton Petaros iz Ricmanj. Kurirske posle sta zanj opravljali Vida Kocjančič - Sava in Sava Sancin - Drava iz Doline. 6. GABROVŠKI RAJONSKI ODBOR OF je obsegal kraje: Gabrovka, Osp, Kastelec, Socerb, Prebeneg, Mačkovlje in Štromar Ustanovljen je bil sredi maja 1943 s sedežem pri Francu Ivančiču -Luki. Sestavljali so ga: Roman Iyančič - Vojko iz Gabrovice, tajnik. Člani: Franc Ivančič - Luka, bil je obenem član okrožnega komiteja KPS, Viljem Hočevar - Urban iz Kastelca, Ivan Slavec -Filip iz Mačkovelj, Lazar Veljak - Gaber iz Štromarja, Jože Kocjančič - Savel iz Prebenega. Kurirske posle je zanj opravljala Zofka Krašovec - Vesna od aprila 1943 dalje, obenem je vodila okrožno kurirsko mrežo. Od julija 1943 naprej ji je pomagaIj Marcela Novak - Jelka za področje Gabrovice. Domja in Rižane. 7. LOPARSKI RAJONSKI ODBOR JE obsegal kraje: Lopar, Trsek, Popetre, Zabavlje, Bočaju, Kozloviči, Vršič, Boršt, Labor, Glem, Frnetiči, Marezige, Berža-ni. Montinjan, Babiči, Čentur, Vanganel s pripadajočimi zaselki. Sestavljali so ga: tajnik Avgust Starc Vido iz Loparja, člani: Otiiija Dobrin ja - Tončka, ki jo je Vidko pooblastil, da organizira člane v rajonski odbor, Štefan Kavrečič — Slavko iz Loparja, Mario Beržan iz Marezig, Mirko Markežič — Bus iz Loparja, Mirko Lovrečič iz Trušk in Kristjan Kozlovič — Štefan iz Tr-seka. Kurirske posle sta opravljali zanj Ema Kavrečič — Danica in Ema Maršič, pomožne kurirke pa so bile Alma Starc — Nevenka, Alba Bembič in Akvilina Bembič. 11* Kakor so se uspešno širili rajonski odbori OF, so tudi terenski odbori presenetljivo v kratkem času zajeli domala celotno področje Slovenske istre, sicer nekoliko manj v nekaterih vaseh in manjših zaselkih, kjer iz objektivnih in drugih razlogov ni bilo moč trenutno organizirati popolnega odbora, zato so tam delovali zaupniki OF. Sekretar okrožnega komiteja KPS je poslal 6. maja 1943 podrobna navodila rajonskim komitejem in odborom OF ter zaupnikom KPS glede organiziranja teh osnovnih celic revolucionarnega gibanja. Iz. njih navajamo nekaj značilnih napotkov: »Narodnoosvobodilne odbore (terenske odbore) morate čimprej izpopolniti in sprejeti vanje nove člane, ki bodo opravljati poverjena jim dela. V vsaki vasi vašega rajona mora biti kompleten terenski odbor od štirih do pet članov odnosno članic. Ni izgovora, da je vas slaba, da so ljudje nezaupljivi in slično. Vedno se doba kak zanesljiv in pošten Slovenec, ki bo v tisti vasi znal najti sodelavce. Vsled stalnih represalij, naj ne bodo samo po imenu in številu, temveč naj se vlije vsakemu predvidenemu članu zavest in pomen njegovega dela za našo osvoboditev. Sedaj, ko sta na Primorskem formirana dva partizanska odre- da in pa udarna brigada »Andreja Lahajnarja*, bo potrebno dobavljati našim partizanskim edini-cam več hrane, obleke, cigaret, tobaka, javljati dnevna poročila o beli gardii in domačih izdajalcih ter o gibanju in morali sovražnika. Potrebno bo na splošno večje in širše delo. Na to naj se pripravijo in takoj prično z delom vsi terenski odbori vašega rajona, sam rajonski odbor pa naj vodi in kontrolira vse delo, daje nasvete pri delu in popravlja napake. Tovariši v rajonskih odborih, po kažite več samoiniciative! Narod in naša vojska to zahtevata od vas...' Tudi zbiranju davka in narodnega posojila posvetite več skrbi! Rajonski in terenski blagajniki. naj vsak mesec pobere, vsak v svojem rajonu - kraju, na rodni davek Od nremožnejših slojev iščite posojila.. Vsak zaveden Slovenec bo z veseljem dal posojilo, če mu poveste koliko lahko koristi našemu o-svobodilnemu gibanju njegova vsota, ki jo boste vpisali kot poso jilo, ki se obrestuje. Na drugi strani pa mu je odvzeta skrb kam z denarjem, ki ga je danes težko plasirati v gospodarske dobrine. Narod naj ne nalaga denarja v italijanske banke in s tem služi smrtnemu sovražniku — fašizmu, temveč naj ga posoja nam, s tem se reši skrbi in sramote, ki1 jo bo vsak doživel kdor hrani denar doma in misli, da bo za ničvredne lire prejel po osvoboditvi našo denarsKO valuto.* Terenski odpori OF so imeli potemtakem številne in odgovorne naloge, da bi si ustvarili med ljudstvom množično podporo in ga politično pridobili za narodnoosvobodilne cilje. Navajamo jih po njihovem časovnem nastanku. Prvi' odbor OF v Slovenski Istri je nastal v Plavjah 1. decembra leta 1941 v hiši Jožeta Jamška. U-stanovnega sestanka so se udeležili Oskar Kovačič, Jože Jamšek, Jože Miklavčič s sinom Josipom, Aničet Loredan, Jože Vatovec, Avgust Brajnik iz Plavij, Doro Furlanič iz škofij, Danilo Pregare in Anton Petaros iz Boršta pri Trstu. VID VREMEC Nadaljevanje v prihodnjem jubilejnem dodatku. VIRI IN OPOMBE: 10* Guček Milan: Počakaj d prihodnje pomladi, zal. Lipi Koper 1959, stran 59 11* Poaatke za rajonske odbor so prispevali: za obrižinsl rajonski odbor OF: Iva Cah, Jože Rodela, Ivan Ci nja; za 2. čežeranski: Avgi Stin Furlanič in Ivan Jake min: za 3. škofijski: Marja Furlanič; za 4. šmarski: Ke rel Morgan, Avgust šterr berger, Franc Benčič; za l dolinski: Jože Korošec i Danilo Petaros; za 6. ga brovški: Roman Ivančič i Zofka Krašovec; za 7. lopar ski: Avgust Starc in Otilij Dobrinja; iz spominov n delovanje OF pred kapitula cijo Italije, pokrajinski arhi' Koper. KULTURA Slovenski klub v sezoni 70-71 Novor s predsednikom prof. dr. Vladom Turino ^lovenski klub je v preteklih j $ zaključil svnio depetn sezono. s,,|’:o dejavnostjo se je pomemb-1 vključil v nage kulturno življe-0 tla nove st ril in razgibal prav jp ■ ki er je najbolj stagniralo, to v mestnem središču samem. Z sezonami ie dokazal po-^ in smisel svojega obstoja. 5l . 3 niti ne toliko s krogom, ki j8 za5el, kot predvsem s kvali-p°y ki jo je temu krogu nudil. Se ie torej nad raven obi-to f(!a Prosvetnega društva in selil« nn nipm' tla doseženo kva-. kljub težavam, s katerimi se a spopadati od sezone v sezoni ohrani, če že ne dvigne. hdStO11 na rnzširi število svojih obiskovalcev. 0 .tem. kako je bilo s pravkar tir ‘ ftjiučeno sezono in kakšni so na- In če sc je treba iskati glavne 2Q naprej, smo se porazgova-Vj‘i Predsednikom kluba prof. dr. . “flom Turino. Na zastavljena jl^anja nam je takole odgovor- hj^ASANJE; Se je sezona SIo-, kluba 1970-71 odvijala po k|*'Jenem programu, TURINA: Sodim, da je u-naše devete sezone na sploš-sadov olji v, čeprav začrtani pro-l,8?) nd bil tak, kakršen ie na izpadel. Vzrokov za to je bilo ^ toda glavni je bil prav goto-v ,* * * * v Pomanjkanju sredstev. Preda-Ji’ zlasti gostje iz matične £*«Je. stanejo. Čeprav so v svojim lahtevah kar se da skromni, lj"K. vsaj najskromnejšega gosto-,T-I ia ne moremo odreči. Bili smo 51° na tem, da sezono prav zara-. Pomanjkanja sredstev predčas-jtoključimo. Do nekaterih spre-(jjto v programu pa je prišlo tu-«**adi nenadne zadržanosti ali !adl- ti Predavateljev in ne na-zaradi stavk. Vsega tega ie v deveti sezoni mogoče še več jj? v prejšnjih. No, kljub temu [(j° Imeli 25 torkovih večerov, kar ni malo. J?®A8ANJE: število torkovih u*r°'y je prav gotovo lepo, kako *1 zadovoljen s kvaliteto teh ?r°v in predvsem z obiskom? [J)R- TURINA: Večeri so bili vsi u* ali manj dobro obiskani in (J ali mami zanimivi. Seveda je v. - v enaka meri zadovoljiti prav j, ^biskovalee, vendar sodim, da Ma večina obiskovalcev zado- za take večere, kot so naši in podobni, si marsikdo razbija glavo. Mogoče je krivda v tem, da se ne ujemamo v pogledih na to, kaj je zanimivo in kaj ne. Mi starejši imamo svoje poglede, mladina svoje, seveda. Toda ko po eni strani razumem, da lahko mlade zanima tudi kaj drugega od tega, kar jim morejo pomeniti taka strokovna predavanja kot so naša, pa ni kakor ne razumem odsotnosti precejšnjega dela mestnih izobražencev. Domala vse teme naših večerov so bile take, da bi morale zanimati če že ne vse, pa vsaj velik del naših razumnikov. Sodim, da je to resnično boleča točka našega zamejstva, ne pa mladina, ka je svoje zanimanje obrnila na druga področja. Sicer pa ni, da bi glede mladine pretiravali: tudi na naših večerih je prisotna in upam, da bo v bodoče še bolj. Tudi sami se bomo za to potrudili. Ni izključeno, da bomo čez poletje pripravili v ta namen anketo. VPRAŠANJE: Mi lahko še kaj zaupaš glede prihodnje sezone, saj vem, da običajno pripravljate okvirni nroeram že pred poletjem? DR. TURINA: Prihodnja sezona bo jubilejna, deseta in program za njo bomo začrtali že v prihodnjih dneh na seji našega odbora. Naš namen je pripraviti program, ki se bo razlikoval od dosedanjih. Predavanjem se seveda ne bomo od rekli, ker sodimo, da so bistveni del naše dejavnosti, toda potrudili se bomo za večjo pestrost naših «torkovi h večerov* s tem, da bomo vanje vključili koncertne večere, gostovanja naših in gledaliških u-metnikov iz matične Slovenije, nastope vidnih slovenskih književnikov itd., za zaključek pa bomo priredili razstavo o naši desetletni dejavnosti i,n jo povezali s posebnim programom. VPRAŠANJE: Kaj pa izleti? Mogoče bi prav ti pritegnili v večjem številu mladino? DR. TURINA: Tudi o tem smo že sazmišljali in prišli do zaključka, da je vendarle pravilneje, da se z izletništvom ukvarjajo prosvet na društva in Slovensko planinsko društvo. Člani kluba so skoraj vsi člani katerega od obstoječih prosvetnih društev in SPDT in imajo tako dovolj priložnosti za izlete. Bojimo se tudi, da bi prav zarad- Razgovor zapisal Jože Koren Spomini na Staneta Severja Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž je v četrtek obiskal Slovensko gledališče v Trstu. S člani vodstva gledaliiča in z igralci se je pogovarjal o delu in težavah nate gledališke hiše. Uglednega gosta je pozdravil predsednik začasnega upravnega odbora Kulturnega doma dr. Frane Tončič (na sliki) ©. V danem trenutku se mi je njegova odločitev zdela kot beg trnjevega početja izobčenca iz kulturne sredine, kdo ve zakaj in čemu. Presunilo me je ob tej misli in nisem hotel več razmišljati o čudnih poteh nedoumljive usode, ki srno ji v kulturi vendarle sami svoj gospodar. K sreči se je že stemnilo v dvorani in zavesa nam je razgrnila prizorišče z nekaj visokimi svečniki na desni strani, ki so ponazarjali mrtvaški oder, s foteljem na sredi odra, z mizico ob levem portalu z besedilom igre in zadaj z nizko prazno komodo. V popolni tišini v pričakovanju velikega trenutka rojstva novega slovenskega gledališča, se je pojavil Sever v maski in kostumu žalujočega moža, kjer je nevidno, nakazano le s svečniki, na mrtvaškem odru ležala njegova mrtva žena. S svojo markantno pojavo, odet v črno, je sicer predstavljal pokojničinega moža, toda še ne v igri Dostojevskega. Ali ni izjavil, da bo v gledališču enega sam svoj dramaturg, režiser, scenograf in igralec, inšpicient, rekvizitor in o-drski delavec obenem? PRED 45 LETI JE UMRL SREČKO KOSOVEL Ali bo vsaj letos izšla druga knjiga Zbranega dela? Dr. A. Ocvirk je povedal, da je bila druga knjiga izdelana že konec lanskega leta Zajeli smo namreč zelo raz-S8 Področja in mogoče ne bo od nj/v <* tj nekatera bolj pomembna tavanja oziroma prireditve kar ySWn: Fran Vatovec je go- o »Soči*, s katero je posijala K^ad med goriške Slovence: dr. tj?ar Simčič je predaval o poli-gibanju istrskih Hrvatov v vji!1,1860-70; Fulvio Tomizza je raz-nj.™ temo o človeku in pisatelju jM (v italijanščini); predva-slovenskega filma »Kaplan Čedermac* je privabilo iz-nj?1? številne gledalce; Maks Zad-fiig ,'e predaval o partizanskih bol-sJcah v bližini Trsta: velik.uspeh v9?, doživeli z gostovanjem hr-!Sa dramskega igralca Antona ?a'rtCa v mali dvorani Kulturne-iSJptoa in nič manjšega z Žerja- M5T potopisnim filmom »Po Sc- Hj zvezi in Sibiriji*. Na izred- Vr,i in zelo aktualno je bilo «3a\ it|^vanje dr. Bogdana Tekavčiča tij^oika Slavka Rup1 a o insemi-z medicinskega in pravnega ir dalie predavanje univ. prof. liL^ana Tomšiča o vprašanju so meddržavnega plebiscita ij '''letnici koroškega plebiscita, i Predavanji dr. Jelka Ranta 'ovaniu v Singapur in okoli s^8’., predavanje univ. prof. dr. (Nadaljevanje na 8. strani) Predvčerajšnjim je minilo 45 let, odkar jte v Tomaju umrl niaiš Srečko Kosovel. Žal, smo morali že ob 40-letnici smrti leta 1966 ugotoviti, da še vedno nii izšla tudi že leta 1946 prvič (v prvi izdaji prve knjige Zbranega dela) in leta 1964 (v drugi izdaji prve knjige) drugič obljubljena druga knjiga Zbranega dela. Zato smo tedaj zapisali da bi nam bilo nadaljnje čakanje «po toliko desetletjih zares povsem nerazumljivo«. Todia čakanje se je nadaljevalo in se še vedno nadaljuje; ne urednik (prof. dr. Anton Ocvirk) ne založba nista pojasnila vzrokov tolikšne zamude vse do 15. t.m., ko je Jože Snoj objavil v ljubljanskem «Delu» urednikova nekoliko neprapr^lmra pojasnila in njihovo daljšo Se manj pre- pričljivo razlago, o čemer pa bomo kaj več napisali prihodnjič. Trenutno se nam zdi namreč najbolj važno povedati našim braloem, da je urednik Kosovelovega Zbranega dela med drugim pojasnil: 1. da je bila aruga knjiga Kosovelovega Zbranega dela «v glavnem pripravljena že konec 40-tih, pravzaprav v začetku 50-tih let« t.j. že leta 1949 oziroma 1950 ali 1951, kar pomeni: že pred dvajsetimi leti; zakaj ni šla v tisk, urednik ni pojasnil; 2. da je druga knjiga Kosovelovega Zbranega dela «že konec lanskega leta dokončno izdelana«. Spričo teh pojasnil se upravičeno vprašamo: Ali slovenska javnost lahko pričakuje, da bo druga knjiga Izšla vsaj letos ob 45-tet- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiii RAZMAH POSEBNE ZVRSTI ZALOŽNIŠTVA V SLOVENIJI Razstava reproduciranih ponatisov Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani Doslej imamo Slovenci že 53 reprintov raznih slovenskih izdaj in večina jih je iz naj novejšega časa h S.c','a Vojeta o srečanju s slav .tosko preteklostjo v srednje-samostanih itd. Ne smem tudi dveh likovnih veče- taJj Avgustom Černigojem in sli-h skupino mladih Grupa U, to j e|) družabnih večerov in konč tilu 6 .ve^era za mlade, čeprav je >il0 ^legova glavna hiba ta. da je tll^a njem več starejših kot pa 1« Sodim, da lahko mirne du-^Javljam, (ja ^ bila kvaliteta večerov zadovoljiva. Ht^AšANJE; Tvoj odgovor, da 'ht L Ve^cri vsi bolj ali manj do-kani ne zanika, da bi nc-'|L|, večeri lahko imeli tudi šte-Itj publiko. Čemu pripisu je bil obisk včasih slabši 'hvl '.'akovanja: večji ali manjši W)8cn°sti najavljenih tem ali P« 'C8 določeni utrujenosti obi-aicev? ttjA TURINA: Vsekakor prej u-io fiosti kot privlačnosti tem, saj '.m* iz omenjenih predavanj raz-ntv’ da so teme bile privlačne, tbs^ost pa je, tako. se mi zdi, l^^dtca velikega števila priredi; bj i,8a splošno v našem mestu, saj v«čtUVek moral biti praktično vsak . doma, če bi hotel vsemu sle-Vfcto vse spremljati. Končno ne prezreti dejstva, da se po $ fš.brireditve križajo in da mno V®' redni obiskovalci obiskujejo Prireditve v svojih okoliših in iti ) istočasne, se iz razumljivih Aj® povsem logičnih razlogov raie za domačo prireditev. W 6n°st pri obiskovalcih se po Razlasti proti koncu sezone. S ji* fxio morali v prihodnje seve-'ijjJ^Unati in temu ustrezno pri-Program tako, da bodo za Ve^.sezone prihranjene priredit-az.tega družabnega značaja. AšANJE: Prej si govoril o mladih. Ugotavljaš, da ul Vo|jiv. Zakaj? TURINA: Odgovor na to 0 i^anje ^ [ahek in enostaven, 'to. kako zainteresirati mladino Trubarjev antikvariat, ki je v sestavi Cankarjeve založbe, opravlja pomembno kulturno poslanstvo in dopolnjuje v Ljubljani dejavnost nekaterih drugih u-starnov. To svojo dejavnost mar nlfesttra antikvariat na zunaj tudi s prirejanjem razstav, ki si Skoraj zdržema slede ena drugi. Zlasti v zimskem času kulturne sezone. Po razstavi Kobetovih Ilustracij Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih, je zdaj v Trubarjevem antikvariatu odprta razstava reproduciranih ponatisov, razstava, ki je bila odprta 18. maja v prostorih antikvariata na Mestnem trgu v Ljubljani. V svetu je v zadnjem času prišla v modo posebna zvrst založništva, ki se ukvarja s ponatl-skovanjem starih tiskov s pomočjo fotografskega postopka. Gre za taikoimenovane repnnite ali reproducirane ponatise. Posebna zvrst reprintov so faksimiltrane Izdaje, ki skušajo čim bolj vemo podati ne le notranjo podobo, temveč tudi zunanji videe izvirnika. V svetu je že okrog 25.000 ponatisov že zdavnaj razprodanih izdaj, ki so tako postale dostopne ne samo za znanstveno proučevanje, temveč tudi za številne ljubitelje takih bibliofilskih izdaj. Da smo Slovenci tudi na tem področju napravili korak naprej kaže dejstvo, da imamo doslej 53 reprintov raznih slovenskih izdaj. Od tega smo pred vojno Izdali tri take publikacije, ostale izvirajo iz povojnega, zlasti pa najnovejšega časa. Prvo faksi-mtllramo Izdajo smo Slovenci dobili leta 1909. To je bil faksimile cenzurno tiskarskega rokopisa Prešernovih poezij. V času med obema vojnama smo dobili le Trubarjev Oaitechismus, med vojno pa šopek Cankarjevih pisem. To je bllio pa tudi vse. Po vojni Je z izdajanjem teh izdaj začel antikvar Štefan Tau-sig, spremne besede pa je pripravil Mirko Rupel. Slo je predvsem za nekatere protestantske tekste. Cankarjeva založba, ki je izdalo po osvoboditvi te prve faksimili rane izdaje, zdaj nadaljuje to delo. Pridružila se ji je založba Mladinska knjiga, ki Je osnovala celo posebno zbirko Mo-numenta Utterarum Slovenicarum. S to dejavnostjo pa se ukvarja tudi slovenski založnik v Munch- nu Rudolf Trofenik, ki Je tudi že izdal nekaj fakstmiltramih izdaj. Med njimi se spomnimo predvsem na Dalmatinovo Bibllo, ki je izšla lani ob sodelovanju Mladinske knjige, in omenjenega mtin-chenskega založnika, pa na prav-karšnjo izdajo kompletne Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, pa na Miklošičevo Slovnico in novo izdajo Trubarjevega kate kizma. Kaj vse smo izdali na tem področju prikazuje prva razstava reproduciranih slovenskih izdaj v Trubarjevem antikvariatu Cankarjeve založbe. Seznam obsega kot rečeno 53 naslovov, ki jih je prav zanimivo pogledati in primerjali. Gre za nekatere tenke, drobne izdaje in tako obsežne izdaje kot so Slava vojvodine Kranjske ali Blblia, za drobne pratike ali pa Prešernove poezije. Vse to je na razstavi prav zanimivo predstavljeno in postavljeno na ogled za vse ljubitelje domače literature Večina reprintov rabi za znanstvene Interese, poudarja v svoji spremni besedi profesor Branko Reisp, ki se pri ljubljanskem Narodnem muzeju ukvarja s to dejavnostjo in ki Je napisal tudi spremno besedo za katalog po razstavi. Reprtnti so seveda tudi pripomoček pri pouku, namenjeni pa so v veliki meri tudi ljubiteljem knjig in kulturne publike sploh. Te pa se je na otvoritveni slovesnosti v Trubarjevem antikvariatu zbralo kar precej in verjetno so vsi bolj ali manj zadovoljni zapuščali intimno otvoritveno prireditev. Ne samo zaradi izbranega, Intimnega kulturnega programa, temveč tudi zaredil razvoja te kulturne zvrsti v Sloveniji. Sl. Ru. nlcl Kosovelove smrti? (Ali pa bo morala morda čakati na izid prav toliko let — pet, kolikor je poteklo odkar smo v našem dnevniku javno vprašali: «Zakaj še ni druge knjige Kosovelovega Zbranega deia?« ali pa se bo morda čakanje nadaljevalo kar sedem let kolikor jih je minilo, odkar je urednik leta 1964 v drugi izdaji prve knjige zapisal, da «ne kaže več odlašati« ...) Odprto pismo Antonu Ocvirku Spoštovani profesor dr. Anton Ocvirk! Dovolite mi. da se Vam najprej predstavim: ime mi je Jolka Milič. prevajavka Kosovelovih pesmi v italijanščino. . __ Kosovelove pesmi bodo izšle v Trstu v dokončni in skrajno nego* vani izdaji čez kakih 20 ali 30 dni Morebiti ste medtem že videli knjigo, ki ie izšla nalašč za piransko srečanje pisateljev (v 100 izvodih). Zdaj pripravljamo še 900 izvodov, ki jih bomo opremili z grafikami Černigoja in Spacala, popravili vse pogreške, ki nam jih je zagodel tiskarski škrat, predstavili v čisto novi grafični obleki. ki ne bo zaostajala za slovenskimi integrali, skratka, knjige boste lahko samo veseli. Prevodi se držijo striktno originalov iz vaših izdaj. Prepričana sem. da Vam bodo povsem ugajali. Sem celo ta ko domišljava, da bolje ni moč prevesti v italijanščino. No, in zakaj toliko besed? Kam pes (Jolka) taco moli? Prihajam k Vam z osebno prošnjo. Moji sodelavci so namreč že obupali, da bi dobili od Vas obljubljene fotokopije. Menijo, da če bi jih nameravali dati, bi jim že davno sporočili datum, kdaj lahko pridejo do Vas s fotografom. Odločili oz. resignirali so se. da izdamo knjigo brez njih. Bojim se, da vidijo v Vas skalo, ki se ne bo u-klonila njihovim prošnjam. Upanje tli le v mojem srcu. Ne verjamem, da ste takšen «mostro sa-cro», kot vse okoliščine kažejo, in zato trkam na Vaša vrata. Kadi bi dali v knjigo kot ilustracijo in dekoracijo nekaj faksimilov Kosovelovih originalov. Da približamo Italijanom pesnikovo pisavo in pa tudi slovenščino kot tako. Da jim obenem nudimo nekaj vizualne lepote. Moj sodelavec Pavle Merku Vam je že davno poslal seznam pesmi in integralov. ki so zajeti v zbirki. Zadovoljili bi se z 10-20 najbolj tipič nih posnetkov rokopisov. Po Vaši izbiri in presoji seveda. Verjemite mi, ne boste obžalo vali, če nam boste storili to veli ko uslugo. Knjiga bo krasna Pravcato doživetje. Obžalovali bo st.? kvečjemu, če nam boste proš njo odrekli. Prosim Vas (še niko par v življenju nisem toliko pro sila. Ni v mojem značaju!), ušli site to našo vročo željo in nam čimprej sporočite datum, kdaj lahko pridemo. Vse stroške Vam bomo pošteno povrnili. Prilika je edinstvena, tako za Vas kot za nas. Ne zapravite je z neutemeljenim nezaupanjem. Mnj sloves ie sicer bolj slab, a zadeva Jolka Miličevo - recenzentko.»Jolko Mi ličevo • revolverašg na kritiškem področju. Jolka Miličeva prevajavka je popolnoma druga oseba: resna, do pikolovstva natančna, vestna in do... bolestnosti poštena. Ponovim: ne bo Vam žal. da ste nam zaupali. Seveda, če nam boste. Kolikor ne bomo dobili Vašega vabila, naj pridemo s fotoaparatom, bomo Vaš molk šteli za nezaupnico in odklon Bomo nač prisiljeni iziti brez fotokopij. Se enkrat: vso stvar pretehtajte in se odločite za pot. ki se Vam zdi najbolj pravilna. Po svoji vesti. Mi smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Ugrabiti Vas pač ne moremo in v zameno za Vašo dragoceno osebo zahtevati želeni material, kot danes počno z diplomati na političnem polju. Ne zamerite moji prostodušno-sti. Se namreč rajši šalim kot jezim in laskavega ovinkarjenja ne cenim kdove kako. Vnaprej se Vam zahvalim za potrpljenje in za... uslišani «krik iz globočin». če ga boste kakopak uslišali. Prav spoštljiv pozdrav. Vaša Jolka Milič Post seriptum: Lahko odgovorite na naslov: J. Milič. Sežana Partizanska 14. Ali pa: Redattore Tullio Reggente - Edizioni VAste-risco - Trst - Corso Italia ? - telefon št. 38810. Ali pa: Pavle Merku, Trst, Ul. Rossetti 113. telefon 34139. Sežana, 18. maja 1971. Prišel je na oder kot lik, ki ga zahteva igra, vendar se je samo tiho ogledal po prostoru in odšel. Pojavil se je spet s parom čevljev pokojne žene in jih s spoštljivostjo položil v ospredje odra na tla. Tiho kot je prišel, je spet odšel in se vrnil s oodobo ikone. Obrisal jo je z rokavom svoje obleke, jo pazno ogledoval, če ne drži še kje prah na njej in jo med ponovnim skrbnim brisanjem postavil na komodo, in spet tiho odšel. Vrnil se je s škatlico vžigalic in nemo prižigal sveče okoli namišljenega mrtvaškega odra. V smrtni tišini je opravljal dolžnost garderoberja, re-kviziterja in raesvetljača. Ozrl se je še enkrat po adiu če je vse nared, kot inšpicient preden da znak za začetek. Nato je stopil k mizici ob levem portalu in odprl prvo stran, kakor to stori šepeta-lec preden se prične predstava. Ko je opravil vse potrebne tehnične predpriprave in prekontroliral prizorišče, kot se to dela vselej preden začne predstava, se je šele ozrl kot predstavitelj vloge k nakazanemu mrtvaškemu odru ... Seveda je moral pred tem ne vidno očem gledalcev kot šofer pripel jati z avtom potrebni kostum, rekvizite in druge potrebščine, znositi vse to v garderobo in na oder kot odrski delavec razvrščati sc*-no s pomočjo domačih tehničnih delavcev, ki jim je v vlogi scenografa in odrskega mojstra dajal navodila. Ni se bal duševnih naporov, ne fizičnih del, ki bi bili za marsikaterega umetnika poniževalni. In vendar me je spreletel srh ob njegovem početju, preden je pričel z resnično igro kot igralec, čeprav je bil velik in izreden že v samih predpripravah za svoj nastop. Vse to ni bilo samo golo pripravljanje prizorišča za predstavo. Njegovo fizično delo v maski in kostumu žalujočega moža, ki ga v poklicnih gledališčih sicer opravljajo posebej za to določeni ljudje, ni bilo zgolj dekorativnega značaja. Bila ie temeljita psihološka predpriprava, ki se je z režijsko prefinjeno domišljeno stki po lagoma a neustavljivo prelivala v igralsko preobrazbo lika, ki ga je gradil pred občinstvom. In ko je prižgal vžigalico in z njo polagoma hodil od sveče do sveče ob mrtvaškem odru in iih prižigal, je v nemi tišini ob pla-polaniu sveč zastajal dih gledalcem, tako svečano turoben je bil že sam uvod, podoben ritualu svečenikov, ki sem ga bil občudoval v vsej svoji veličastnosti le v indijskih in bur manskih gledališčih. Nato je spregovoril iz globine srca pretresljivo, šepetaje, v zadr žanem joku ... S pridušeno napetostjo smo sledili njegovemu obupu, ki je mimno, in surnno rastel z besedami bolečine, razočaranja, ljubezni im besa, v zatajevanju čustev in v sprostitvi razsežne skale efektov do sarkastičnega smeha Njegov glas je bil čudovit, njegova igra fascinirajoča. Slehernika v dvorani je prevzela njegova prepričljiva mojstrovina in v nepre mični napeti enourni tišini ;e pri klepala gledalce magična moč u-metnika, ki se je razdajal z vso žlahtno igralsko bitnostjo nevid- ni sili oživljenih čustev v dinamični igri, ki je je zmožen samo tako velik umetnik kot je bil Stane Sever. Srh me je spreletel, ko je v končni nemi bolečini ugašal goreče sveče, počasi drugo za drugo, kot jih je bil v začetku prižigal. Rastoči mrak je zagrinjal oder v temo, dokler ni ves svetal, čeprav v temi odseval le siij žlahtnega bisera, ki ga nam je tako prepričljivo podaril veliki umetnik, da ga ponesemo s seboj. Preprosto človeško se je imenoval - eden. Umetniški užitek, ki ga je nudil gledalcem na otvoritvi svojega gledališča je bil vrhunski. Prav zato si nisem mogel v sebi zatreti čustva, da se mi je med predvajanjem na odru, kljub njegovi veličini, kdaj pa kdaj človeško zasmilil. Nisem se mogel znebiti tesnobne misli, da se je ta veliki slovenski umetnik odločil spet za pot potujočega igralca, ki jo je začel pred samim nastopanjem na osrednjem slovenskem odru. Sam si je pred odločitvi jo za ta korak nadel naslov ljubiteljskega igralca, torej amaterja, ki je hotel svojo žlahtno, resnično ljudsko umetnost v najbolj plemenitem smiselnem pojmo vanju besede, posredovati po vsej slovenski zemlji. Rojstvo novega gledališča — E-den, je pomenilo prelom v njegovem dotedanjem umetniškem delovanju, kot tudi prelomnico v vsej slovenski gledališki kulturi, ki j* bila na žalost, v poslednjem času za njegovo delo precej gluha. Po predstavi sva z ženo povabila Staneta, da bi prebil kakšno uro, dve, oddiha na našem domu. Ni utegnil, čakal ga je razgovor s študenti. Obljubil je, da bo čez kake tri tedne, ko bo s svojim gledališčem obiskal več krajev v bližini Maribora, naju ob tisti priložnosti zanesljivo obiskal. Na njegovem bledem in razora-nem obrazu sem razbral utrujenost po končanem velikem umetniškem dejanju. Ni bil več tako mlad. da bi brez napora zmogel tolikšen, enourni napor intenzivnega vživ-Ijanja. Odseval pa je istočasno notranjo radost, da je spet nastopil kot igralec na odru, ki ga je ljubil in preklinjal obenem. Toda zmagala je ljubezen. Pred nastopom v Ribnici na Pohorju je nastopil že v večih krajih. Mnogim zdaj ni več dano neposredno uživati njegovo umetniško srce, ki je poslednje utripe življenja razdajalo ljudem na podeželju. Na stotine ljudi je v naslednjih dneh zaman čakalo na svojega ljudskega umetnika. Prav tako zaman sva z ženo čakala na njegov obljubljeni obisk doma. Omahnil je sredi izvrševanja svojega poslanstva med preprostimi dobrimi ljudmi, ki so bili žejni njegove u-metnosti. Strašna, pretresljivo veličastna je bila njegova zadnjikrat izrečena umetniška beseda na vaških deskah sreda pohorskih gozdov. Ko je s tresočo roko spet ugasnil zadni' plamene sveč na o-dru, je utihnil za vselej tudi na odru živlienia — veliki slovenski ljudski umetnik Stane Sever. (Konec) Emil Fralih SREČKO KOSOVEL ui>Miaii»Miii«iiR«Aaiiiiiiiaaii>iaatiiaiRiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiitaitiiaia«iiiiiaaiiiiiiiiaiiiiiiiiaaiiiiaiitiiaitiiiaiiitiiiaii9iiitiBaiti»iBBM|iaiiiiiiaaiiai«aiiiaiiiiiiiiiagiiiiiiii«iataii>iiiaiiaaitiia»iaii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiaai*aiaiiiiiiiiiiiiaiiiatiiati«aiiiiiiiaMiiiiiiiiiii«iiaiiiiiaiti«iiaMMiiaiiaiiii»...iiii«aiiiiiiiaMiiii«iMii«iiiiiiaa««Miii«iiiMiaa«ii«iiMiiii««aiiiM>«MBaM«tw««tti«««0 revije MOST 28 Zadnja številka revije «Most» nadaljuje z dvojezičnimi prispevki o nekaterih ključnih vprašanjih, ki zanimajo tako Italijane kot Slovence na širšem področju, kjer živimo. Že ta način objavljanja je vzbudil nekatere polemike in celo odstop prof. Alojza Rebule iz uredniškega odbora. Revija sama pravi o uvodu k razpravi »Dialog o meji*, da se o vprašanjih meje doslej v Trstu govori izključno samo znotraj posameznih narodnostih in kulturnih skupin, nikoli pa ni prišlo do poskusa poglobljene izmenjave pogledov med njimi. Našo pozornost je zbudil »dialog o meji* in torej dialog med istrskim beguncem Guidom Mi-glio ter slovenskim publicistom dr. Alešem Lokarjem. Miglia je mnenja, da je ena izmed tolikih nesreč na vzhodni meji, da se premalo poznamo. Nato govori o dramatičnih napakah italijanskega nacionalizma, ki je preprečeval, da bi spoznali probleme, ki so pretresali vašo (slovensko) dušo, takoj nato pa govori o nasilju in sovraštvu po drugi svetovni vojni ter postavlja v žarišče celotnega vprašanja, da je «več kot 300.000 naših rojakov zapustilo svojo rodno zemljo.* Miglia govori o krivici, ki je bila storjena in katere se zavedajo »vsi tisti, ki tu pošteno živijo, ki danes hudo peče in ki jo izkoriščajo prav tisti, ki so najbolj odgovorni za nekdanji režim, ki je ustvaril pogoje za takšno izgubo. Goljufija je n. pr. — in podlega ji z običajno salonsko lahkomiselnostjo toliko Italijanov — govoriti o dosežkih italijanske manjšine v Istri, če pa ta manjšina šteje manj kot 5 odst. prebivalstva, ostalih 95 odst. pa je razkropljenih po svetu*. Še prej pa razlaga Miglia tezo o meji, ki bi morala teči nekako tako, da bi istrska obala od Kopra do Pulja pripadala Italiji »v skladu s predlogom angleške vlade,* mnenja je, da bi bila to najbolj pravična meja in hkrati obveza za Dratski in resnični sporazum med obema partnerjema. Dr. Aleš Lokar odgovarja obsežno, j lahko rečemo, dokumentirano m zahimivo. Svoj odgovor je razdelil na uvod, v katerem ugotavlja, da do sedaj skoraj ni prišlo do poskusa sinteze in analize različnih trditev. Nata se spoprime s problematiko »Krivice*. Za Miglib je edini problem begunstvo Istranov z ozemlja njih prednikov. Lokar je mnenja in z njim se strinjamo, da .je odhod Istranov »res tragedija* To je tragedija, toda istočasno pravi Lokar, ni mogoče iti mimo »koncentracijskih taborišč, ki so jih postavili fašisti na robu Julijske pokrajine*. In se ne sme pozabiti, da je bil naš narod obsojen »da ga izbrišejo* oziroma a-similirajo v etnično kulturnem smislu. Z vsem tem se ničesar ne rešuje. Lokar v svojem prispevku nadaljuje z lepim in plemenitim odstavkom, ki ga je Miglia v celoti — na zelo enostranski in retoričen način ponatisnil v daljšem liričnem prispevku v »Piccolu*. Ta Lokarjev odstavek se glasi: »Verjetno Slovenci in Hrvati nismo znali pravilno razumeti vrednosti stare latinske skupnosti na obali Vzhodnega Jadrana: ...»Stoletne tradicije in običaje ta razvoj, ki se v primeri z našim skoraj izgublja v noči časov, vrednost te zgodovinske neprekinjenosti v miselnosti, navadah, jeziku, arhitekturi, urbanizaciji, kmetijstvu, ribištvu, skratka civilizaciji v najširšem pomenu besede». «... menim, da bi morali slovenski in hrvaški intelektualci osvetliti ta zgodovinsko kulturni in pa jezikovni pojav v drugačni luči, kot smo počeli doslej, da bi v čim večji meri odpravili negativne aspekte tega vprašanja. Menim pa, da lahko mnogo koristnega v tem smislu naredijo Italijani, ki so ostali Torei ita-Ivamha manjšina v Istri, ki bi si morala, po mojem mnenju, postaviti za nalogo, da v mejah možnosti vlije v novo nastali položaj vrednote latinske civilizacije in kulture Vzhodnega Jadrana. Zdi se mi, da bi to bilo res veliko civilizacijsko delo, vredno žt-vljenjskega cilja manjšine, kajti ne smemo pozabiti, da bi Slovani v tem pogledu utegnili biti dostopni*. Menim, da gre tu za ključno vprašanje, za vprašanje dveh manjšin, za vprašanje njih načelnih ter praktičnih stališč, skratka za vprašanje, ki presega okvir nekega intelektualnega razglabljanja, temveč že prehaja na osnovna politična načela in nato tudi na vsakdanjo prakso. Slovenci v Italiji lahko s ponosom rečemo, da smo v tej smeri mnogo napravili. Slovenska kulturno gospodarska zveza je bila pobudnica za tri sestanke s sorodno organizacijo »Unione degli Italiani dellTstria e Fiume*. Na prvem sestanku 24. januarja 1965 v Trstu sta obe organizaciji skupaj sprejeli naslednja načela: Zaščita narodnostnih skupnosti in zagotovitev pravic njihovega jezika, kulture, običajev in posebnosti ter enakopravnosti na vseh področjih družbenih dejavnosti, ne glede na njihovo številčno moč (podčrtal pisec) na stopnjo njihove kulturne ravni in narodnostne zavesti spada med prve dolžnosti moderne države. Na istem zasedanju je bilo ugotovljeno, kakšni morajo biti pra- vilni — če hočete moralno etnični odnosi med manjšino in večino, da se manjšina ne sme izolirati od stvarnosti, v kateri živi, odnos manjšina-država v kateri živi ter odnos manjšina in matični narod. Da ne bomo s kroniko pretiravali, lahko samo še navedemo, da je 2U. junija 1965 prišlo na Reki do drugega sestanka, ki je bil posvečen šolstvu in 18. februarja 1967 v palači Attems v Gorici do tretjega sestanka, med katerim se je do skrajnih podrobnosti ugotovil položaj obeh narodnostnih skupnosti. Lokar nato nadaljuje o mejah. Na duhovit način ugotavlja, da strogo nacionalne meje, ki nas bi z železnimi zavesami ločila, sploh ni mogoče postaviti. Celotno vprašanje pa je bistveno poglobil ko pravi, da smo z narodnostnim merilom ne moremo razumeti jedra problematike naših krajev. Resnica ni samo v etničnih, temveč mnogo bolj v etni-čno-socialni delitvi. To vprašanje, ki je prav tako ključno če gledamo stvari vnaprej, bi zaslužilo še večjo pozornost Menimo pa, da lahko zaključimo z zaključkom, ki ga je napisal Lokar sam, ko pravi: »Zato sem solidaren z italijansko in slovensko demokratično javnostjo, ki bi enkrat za vselej rada prenehala govoriti o mejah, ki nas ločujejo ter začela raje govoriti o mejah, ki nas povezujejo. Se posebej zato, ker čutim, da je ves problem v tem, da nehamo misliti preko nacionalistične she-matizacije, ki je skoraj brez moči v naši situaciji. Razširimo našo miselnost na širše področje, kakor pa je pokrajinsko ali deželno*! Zanimiva polemika, zanimiva stališča, pa čeprav med seboj še vedno dokaj oddaljena, pa čeprav gre tudi za stališča, ko smo jih navedli upoštevajoč njih težo ne pa kot stališča, ki bi bila glede tako zapletenih pojavov, kot so odnosi med dvema etničnima skupinama, odnosi, ki zajemajo ne samo nacionalne, temveč tudi družbeno pogojene razvoje, zveličavna in ki so lahko, ali bolje ki so nujno, predmet nadaljnje razprave. Zadržali smo se predvsem pri tem prvem »Dialogu o meji*, revija pa objavlja tudi druge prispevke v slovenščini in italijanščini kot Danila Sedmaka prispevek »Psihološki predsodki med narodi*, in Marina Kokorovca »Nova operativna metoda za kra-ško planoto in Trst*. Med ostalim gradivom naj S« omenimo: Tarasa Kermaunerja »O slovenski poeziji zadnjega časa*, razne krajše polemične prispevke in recenzije ter nadaljevanje polemike o »Dragi 1970» v katero posegata Bert Pribac in Ludvik Vrtačič. b. t. P nmor3£r3nevhlk 8 30. maja lW PRAV NIC FANTASTIČEN NAČRT 0 FANTASTIČNEM MESTU Pod veliko kupolo na Arktiki mesto za 45 tisoč prebivalcev Nemški arhitekt Otto Frei si je načrt zamislil, nato do podrobnosti izdelal ek pomoči znanih domačih in tujih strokovnjakov - Kdo bo načrt sprejel? Kupola za mesto na Arktiki, v katerem bi živelo od 30 do 45 tisoč ljudi. Ob strani visoki stolp, na vrhu katerega bi bila restavracija in ki bi služil za izmenjavo zraka > Slovenski klub (Nadaljevanje s 7. strani) tega izleti v naši priredbi ne dobili ustreznega odziva. Ni pa izključeno, da ne ba v jubilejni sezoni vendarle pripravili vsaj en izlet kul-turno-vzgojnega značaja, podobno kot smo ga že priredili v Hrastovlje. Morda bi na .jesen in v okviru 30-letnice Osvobodilne fronte priredili tak izlet v Cerkno in nato v Idrijo in ga povezali s kakšno manifestacijo kulturnega značaja. To je seveda samo ideja in če bo prodrla, bomo izdelali tudi podroben program, po možnosti v sodelovanju z idrijskimi kulturniki. Dr. Vladu Turini smo se za pritožen razgovor zahvalili in mu tudi v imenu naših bralcev čestitali k njegovim in Slovenskega kluba uspešnim prizadevanjem za bogatenje našega mestnega kulturnega življenja. Bralce pa prosimo, da bi morda tudi sami preko našega lista povedali, kako si zamišljajo klubo-vo dejavnost v bodoče in dali konkretne predloge, za katere ne dvomimo, da jih bo odbor kluba v mejah svojih možnosti rade volje upošteval. Pred nekaj teti smo govorili o nekem sovjetskem načrtu, da bi zgradili nekje na skrajnem robu severne Sibirije nekakšno poskusno arktično naselje. Načrt je predvideval gradnjo skupine velikih stanovanjskih, poslovnih ln družbenih poslopij, katerih pritličja ln vmesni prostori bi bili prekriti s posebno prozorno streho, tako da bi vse mestece »velo kot v nekakšni zimski gredici, kamor bi 50 ln več stopinj zunanjega mraza pozimi ne moglo prodreti, čeprav se Je tedaj govorilo, da so tl načrti konkretni, jih ni nihče več omenjal, kar Je tudi razumljivo, saj Ima Sovjetska zveza veliko drugih bolj perečih problemov kot so poskusna arktična mesteca. Če so se Sovjeti premislili, kaže, da se Otto Frei ne namerava odpovedati svojemu podobnemu načrtu, res fantastičnemu načrtu, kil zasluži vso pozornost. Pred poldrugim mesecem je ta razmeroma mlad nemški strokovnjak predložil Javnosti svoj načrt, ki mu je da! naslov «IL 2». Ne gre za nekakšen Idejni načrt, pač pa gre za temeljit ln podroben načrt, opremljen z ustreznimi študijami, pri katerih so sodelovali številni najbolj znani strokovnjaki vsega sveta. Ta študija predvideva, da bo čez deset let kako veliko podjetje ali kaka država mogla graditi «arktično mesto, ki bi moglo Imeti tudi 45.000 prebivalcev«. Predstavimo najprej Otta Freia. Pred nedavnim je bil ta nemški strokovnjak iz Stuttgarta tarča o-fctrth kritik, kajti on je napravil bačrt za plastično streho nad o-llmpijsfcim stadionom v Muenehnu na Bavarskem, ki stane, po mnenju strokovnjakov, preveč ln so se med gradnjo njeni stroški dvignili za 50 odst. Toda ne glede na to, je ta nemški strokovnjak, ki se je rodil v Chemitzu, Izdelal načrte tudi za umetne oaze, ki jih zasajajo ln gojijo v okolici Meke ter v mali državici Kuwedt, kjer imajo toliko petroleja, da ne vedo že več kam z njim, medtem ko nimajo vode niti za najnujnejše potrebe Otto Frei je Izdelal načrt o arktičnem naselju v prepričanju, da bodo ta načrt prej ali slej uresničili, pa čeprav ne računa, da se bo to zgodite tako, kot si Je on zamislil. Sicer pa je o vseh svojih dosedanjih načrtih rekel takole: »Meni je dovolj vedeti, da se moj načrt da uresničiti, da se da Izvesti. Za izvedbo načrta pa naj skrbijo drugi.« Načrt je, kot smo rekli, podrobno Izdelan in Frei bi ga postavil na Arktiko. Pri načrtu so sodelovali znani nemški ln tuji strokovnjaki. Statične račune je opravil sloviti angleški strokovnjak Ove Arup s svojimi sodelavci. Urbanistične probleme je rešil Japonski arhitekt Keneo Tange ob sodelovanju vrste pomočnikov. Otto Frei pa je strnjeval vse te račune in kalkulacije, načrte ln proračune v skupno zamisel, ki jo je dai sam. Pri tem pa mu je pomagal Ewald Bubner, načelnik zavoda za lahke gradnje pri univerzi v Stutt- gartu. Stroške pri Izdelovanju teh i fantastičnih načrtov je doslej kri- ‘ la tovarna barvil Hoechts. Kdo se bo lotil gradnje mesta na Arktiki? Sovjeti, kot smo že rekli, so se že lotevali tega načrta, pa so odjenjali. Američani, Kanadčani? Doslej se še nihče ni javno oglasil k besedi. Morda bo treba še temeljitejših študij, morda bo potrebno mednarodno sodelovanje. Toda to je stvar bodočnosti, morda celo bližnje bodočnosti, medtem ko mi ostajamo ie pri načrtu, ki je zares zanimiv. Frei pravi, da bi bilo treba najprej začeti s postavljanjem temeljev. Njegovo mesto bo imelo obliko kroga s premerom več tisoč metrov. Najprej bi zravnali tla. Nato bi sem položili dve plasti plastične snovi, ki bi ju z zračnim pritiskom dvignili, tako da bi mogli v začetku pod improvizirano streho začeti z gradnjo. Arktično naselje ali mesto, ki bi moglo sprejeti od 30 do 45 tisoč prebivalcev, bo živelo pod skupno streho s klimatičnlml napravami, pod nekakšno ogromno, pa čeprav nizko kupolo proti arktičnemu mrazu. Streho nad vsem mestecem bosta sestavljali dve plasti prozorne plastične snovi, skozi kateri bo prihajala svetloba. Tl dve plastični «odeji», med katerima bo zračna plast, bo nosilo močno ogrodje prav tako iz plastične snovi. Prozorne dele «strehe» bodo moradi vsakih dvajset let čistiti, ogrodje lz plastike pa bo zdržalo, kot pravijo računi* sto let. Streha bo na najvišjem mestu visoka 250 metrov. Kljub svojemu velikanskemu obsegu bo streha zdržala tudi najhujše nevih; te. Do «kupole» bo vodila oesta, ki bo povezovala mesto z letališčem ln pristaniščem. Pristanišče bo tudi v najhujšem mrazu brez ledu, ker bodo led topili z vročo vodo, ki bo prihajala lz hladltalh naprav atomske električne centrale, ki jo bodo postavili izven kupole. Pod kupolo, pod streho, bodo palače, hoteil, gledališče, šole, otroški vrtci, celo park bo z zoološkim vrtom. Mesto bo povezano z dvema »podzemeljskima nadstropjema«, koder se bo vršil ves mestni promet, koder bo speljana kanalizacija Itd, na površju pa bo dovoljeno gibanje le pešcem, ki pa ne bodo hodili, pač pa se bodo »prevažali« na tekočih preprogah — pločnikih. Za čiščenje zraka o ziroma za dobavo svežega zraka bo služil 300 metrov visok stolp, na vrhu katerega bo velika restavracija. Skozi ta stolp bo prihajal v mesto, pod kupolo svež zrak, ki ga bo treba še segreti, Istočasno pa bo skozi stolp uhajal Izrabljen zrak lz mesta. Se bi mogli govoriti o načrtu za arktično naselje, kot sl ga zamišlja Otto Frei, toda že to, kar smo navedli, nam dokazuje, da je to res fantastična vizija. In čemu mesto na Arktiki? Otto Frei trdi, da bi se prebivalstvo tega naselja ukvarjalo z eksploatacijo rudnih bogastev, ki da jih je na Arktiki veliko. Veljaven od 30. maja do 5. junija 1971 t 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ves teden bo poln zanimivih dogodkov. Začeli se bodo tudi večji ln manjši problemi. Na poslovnem področju kakšna novost. V ljubezni vse lepo In prav, vendar brez ognja. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Na neki na- f bi znal biti ta teden odločilen. Po-V J sebno kritična bosta zadnja dva dneva. Ne boste z vsem zadovoljni, vendar ne mislite, da mora biti vse po vaše. Posebno ne bo vse prav v ljubezni. Zdravje pa dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ves teden, ki se vam bo zdel zelo dolg, bo prepoln novosti. Ne vedno dobrih. že v začetku ‘Se boste morali lotiti težavne naloge. Obveznosti vas bodo utrudile, račun za to bo plačala družina. Malo glavobola. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nekoliko napeto ozračje bo prišlo do Izraza že v začetku tedna ln to se bo zavleklo za nekaj dni. Kljub vsemu boste ob koncu tedna zadovoljni. Ne bodo pa zadovoljni z vami vaši domači, še najmanj pa ljubljena oseba- Zdravje odlično. LEV (od 23. 7. do N. 22. 8.) Vaši načrti / ^ A so preveč zahtevni, 1 J da bi jih mogli ce- 'f ' J letno izpeljati. Ce ^' pa kaj res ne bo prav, ne obupujte, ker se bo vse spet uravnalo. Tolažbo za morebitne neuspehe iščite med domačimi. Nervoza zaradi preutrujenosti, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Privošči- i te sl kak dan addi-I ha ali vsa j zavrite nekoliko svojo de- lovno vnemo. Morda bi ne bilo napak proučiti sistem dela ln raje dete voditi kot ga Izvajati. V družini vse lepo, ker se bo vrnilo soglasje. Zdravje srednje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ob , koncu tedna boste | zadovoljni, pa tudi utrujeni. Preveč nalog sl prevzamete hkrati ln vsemu ne morete biti kos. Z druge strani vam tudi očitajo nesposobnost. Vrnite se v družinski krog k počitku. Glavobol. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Razgiban teden, ki ga bodo obarvali uspehi ln tudi neuspehi. Vaš odnos do sodelavcev Je često vreden kritike. Pomislite na to ln marsikaj vam bo razumljivo. Skušajte razumeti tudi svoje drage. Prehladili se boste. STRELEC (od 23. 11, do 20. 12.) Težaven teden. Nič ne boste zadovoljni s seboj ln z opravljenim dedom. In vendar bi bil kdo drug na vašem mestu zadovoljen, celo navdušen. Merila so pač različna. Tudi vaše merilo o poštenih odnosih do svojcev ni najboljše. Nervoza. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) 2e v prvih dneh tedna boste opravili težje naloge oziroma Izpeljali glavne načrte. Toda ne mislite, da ste s tem opravili vse. Dela bo še veiilko. Posvetite več pozornosti družini, predvsem mlajšim. Oglasila se bodo jetra. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Veliko boste delali, veliko tudi storili in vendar se ne boste čutili utrujene. Verjetno zato, kor boste pravilno zastavili. Sicer pa je to razumljivo, ker Imate tudi dobre sodelavce. Stran z ljubosumnostjo. Nevšečen glavobol. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nič kaj po-, sebmega se vam ne ’ bo zgodilo ln vse bo teklo kot po olju in vendar ne boste kdo ve kako zadovoljni s tednom. Umaknite se nekoliko vase ln zadevo premislite, pa bo vse prav. Tudi vaši družini bo to koristilo. Zdravje dobro. CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA »"< herceg MOŽ3EIKO ZASLIŠITE M03 "iNAK, ODPRITE: 0&EN3 NANDE*. PADITE!- J i 2 3 U 5 u 6 7 8 9 L • 11 12 L. [ir~ v. 15| iT~ 17 18 19 20“ 21 ■ 22 23 2U ' W~ 26 27 28 29 30 1 31 32 33 1" [31 3^ 36 37 38 39 j W~ /.1 42 43 UU U 6 47 Ut 49 50“ 51 5T 53 54 n ir n 56 H n 57 - - 58 ■■ - _____ . .. _ P 1 VODORAVNO: 1. strelno orožje, govedo, 6. socialni položaj, 10. zavesa, 11. 12. paznik, ki skrbi red, 13. veličasten slap pod - sodobni slov. pisatelj (Danilo), 13. 14. ustavitev vozila, 15. ve nauk o lepem vedenju, 14. doprs- Pirenejskem polotoku, 18. ni kip, 16. sibirski veletok, 17. so- materialnih dobrin, 21. del dobni francoski pisatelj (Louis), igre, 23. alkaloid v čaju, 24 ■ f. 19. pesem hvalnica, 20. kesanje, nično mazilo, 26. klicno obžalovanje, 22. ded celote, 23. me- pritisk, 29. ozek konec sto na Madžarskem, 25. ječa, 28 32. glavni števnik, 33. ime sat 35, sprožitev strelnega orožja, 31. pre- Buchwalda, 34. postava, 4lvo*> je-nos misli na daljavo, 34. avtomo- muslimansko sveto pismo, 38:u6e-bilska oznaka Skopja, 36. Masse-netova opera, 37. rimski cesar, ki je adoptirol Trajana, 40. dan v tednu, 42. filmska igralka (Sandra), 47. Perzija, 48. pas zemlje ^ 44. mariborska tovarna avtomobi- dvema državama, 51. slov- m lov, 45 eden od danskih otokov, revija Elle, 52. sodobni s*ov'10pje 46. ime slov. slikarja Gasparija, ževnik (Matej), 54. izraz ” 49. japonska družabna igra, 50. co 1—1— —- "VinOl meslece zahodno od Zagreba, 53. tunel, 55. gora na Notranjskem, 56. človek iz Istega kraja, 57. zgornji del stopala, 58. jug. denar. NAVPIČNO: 1. grški bog gozdov, snaha, 17 GG, 19. lavor, 20. lezniški voz, 39. rimski bog zni, 41 obsežna književna ^ 43. duhovitost, 46. prometni nosti, 58. kratica za društvo«. REŠITEV PREJŠNJE »ki nok kri*a VODORAVNO: 1. realist, 8’ jj stran, 14. Arnavti, 15. LoHt®^ par pastirjev in čred, 2. del obraza, 3 21. Leon, 23, čast, 24. ena, 25 30 drevesni panj, 4. orientalsko go- šival, 27. Ri, 28. plh, 29. Sin’ 36 stišče, 5. sto kv. m, 6. največja Mo, 32 Martlnek, 35. Kerr, 38. Isar, 39 pare, 40. -v Vi. TT, 43. Karla, 44. Man”9; kopenska žival, 7. trenje, 8. kip alt slika golega telesa, 9. termin za sodno obravnavo, 10. izumrlo Aristid, 48. Arakan, 49. listin9. TOŠI E SVETIMA iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiimiiin mm knjiga Nekje v dolini so zabobneli topovi kakor daljno grmenje, ki naznanja bližajočo se nevihto. V zraku je zažvižgalo in zatulilo. Prve granate so tlesknile na pobočje soteske. Ubito kamenje je deževalo v strugo. Vrane so preplašeno zakričale, dvignile so se v višavo in odletele. Nemško topništvo je načrtno česalo pobočja v soteski, z ljubeznijo in veliko natančnostjo ki je lastna le Nemcem. Drevje, ki ni moglo bežati, je 0110 iz daljave podobno na smrt obsojeni vojski. Zadeta drevesa so se lomila in pokošena padala med skalovje. Štrclji debel so žalostno moleli kvišku iz zadimljenega pobočja. Granate so padale redoljubno vedno više proti sedlu. Streljali so v salvah, kot bi gonili sovražnika, ki se z vrhov soteske pomika proti sedlu. Suha trava se je vžgala in ognjena jeziki so lizali strmine. Stebri dima, ki so se dvigali iznad skal in drevja, so spodbudili topničarje, da so še z večjo vnemo trošili ’mundcijo in se borili z zemljo in nevidnim sovražnikom. Odmev grmenja pa je oznanil, da si Nemci v dolini ltladijo veliko jezo. Ko so prve granate padle na sotesko, je Orlov umaknil četo s sedla na desni in levi skalni greben. Ljudje so se po-taknili v škraplje, skalnate luknje, skratka poiskali so sl naravnih zaklonov. Četa, ki je prišla v okrepitev zasede, pa se je umaknila dalje v gozd, na naslednjo vzpetino. Vojko, Primož in Ana so se tiščali v škraplji. Primož Je sedel na nahrbtniku in se naslanjal na skalo. Njegov obraz je bil utrujen, toda poteze v njem so bile neuklonljivo ostre. Od tistega, kar se je zgodilo pred dvema dnevoma, je še vse vrelo v njem. Obvladal se je In se prikril. Počutil se je zrelejšega in bolj odločnega. V globinah se je premaknilo nekaj silnega, kar ga je hotelo raztrgati. Nekaj, za kar je vedel, da ga bo naredilo drugačnega. Ob njem je klečala Ana ln mu previjala glavo. Strah je zbrisal z obraza vse nepomembne odtenke, v prosojni bledici Je bila lepa in tesnobno vdana. Obvezovala ga je z vso nežnostjo in veliko ljubeznijo. O tem, kar se je zgodilo, niso še spregovorili besede. Ko so na pobočju eksplodirale prve granate, ga je obvezovala naprej. Vojko pa je z daljnogledom opazoval streljanje in jima pripovedoval, kam tolčejo. V zraku je visela čudna napetost. Na položajih je bilo kot Izumrlo. Ko je bila Primoža obvezala, sta se tudi onadva zagledala v zemljo pod ognjem, kamor je bil zagledan Vojko. Njegov drobni obraz, ožgan od vetrov, je bil zbran. Ugibal je, kakšne namene Imajo Nemci, kdaj In kje bodo napadli. «Poslušaj, Vojko. Tista zadeva s kamnom sinoči v sotesti je bila zelo zanimiva.« Vojku so se posvetile oči. «Se td zdi? Veš, tudi ta je la lovskih izkušenj. Mačka, zajec, lisica in podobna zverjad, obstane, če zažvižgaš ali zavplješ. Pogleda, kaj je, potem «pa skoči. To je dovolj, da zadeneš. Nemcem bi bil žvižg pre-domač, zato so bolj upoštevali kamen. Končno vidiš, da ravnajo kar podobno kot zverine.« Oba sta se zasmejala. V zraku so zaslišali bobnenje letal. Trije strmoglave! z nemškimi križi so se zavrteli v krogih nad sedlom kakor roparski ptiči. Potem so v strmoglavem letu, z oglušujočim piskom, ki je šel vsem skozi ušesa, bombardirali sedlo in izginili. Bombe so eksplodirale nekje okoli kuhinje in na robu. Med eksplozijami so potegnili glave za rob, ko pa so jih spet dvignili, Je dejal Vojko: ((Zgrešili so in skoraj zadeli. Prav tam Je kuhinja, če se ni Nande dovolj dobro skril, če pa je imel smolo, smo ob kosilo.« Nemško topništvo je zdaj tolklo na sedlo. Prebliski rdeče rumene svetlobe so se utrinjali bliže. Ob pokih pa so še slišali zvenčanje kovine po kamenju. Vojko je slonel na skalni pregradi in zdaj že previdneje gledal čez rob na obstreljevano področje. «Videti je, da imajo dosti municije,« je dejal Primožu, ko so zaslišali nad glavami železni krik izstrelka in eksplozijo v skalah za hrbtom. Vrišč železnih drobcev je zazvenel po skalah in drevju. Takoj nato pa je več eksplozij vsekalo okoli njih. »Zdaj so nas našli,« je naznanil Vojko in se zvil na dno škraplje. Nedaleč od njega pa sta se pritiskala k zemlji Ana in Primož, v ušesih jima je zvenelo, v kosti je lezel strah, nosnice pa so se napolnile z jedkim vonjem po razstrelivu «Ana, ali se bojiš?« je zavpil Primož. «Topov ne. Bojim se, ko bo treba na divizijo!« Njene besede je raztrgal oglušujoči pok. Prst in razbito kamenje je deževalo na nje. Poiskala Je njegovo roko in jo prižela k svojemu obrazu KONEC PRVE KNJIGE DRUGA KNJIGA To knjigo posvečam mrtvim in živim borcem 31. divizije NOV in POJ in članom VOS za Primorsko in Gorenjsko, ki so s svojo krvjo napisali neizbrisno stran zgodovine slovenske ga naroda in pokazali pot v svetlo človeško prihodnost PRVI DEL SENCE NAD KOTLINO Življenje, obrusi me 1* Kdor me ne primt prav, n8J krvavi. Matej B0< 1 Rana, Id Jo je major Wolf staknil med spopadom v je skd, se je dobro celila. Krogla je bila navadna in 111 p{i' prebila le mišice. Zdravnik ga je skrbno obvezal in f1111 ,eiii tisnli roko k životu,, da si ne bi z nepotrebnim S’ . jov0 povzročal bolečin. Stotnik Kniecke se je na račun nj®*^ rane obešenjaško šalil, češ da je dobil ta prizanesljiv’ ^ kot naplačilo za usluge, ki Jih je napravil osvobodil” gibanju. ^1, Cez nekaj dni je major že vstal, se sprehajal P° DgJl postajal pred odprtim oknom in z vsemi pljuči vdihaval s^ pomladni zrak, id je vel s strmih pobočij nad mestom- ^ čutek nemočnega besa, ki ga je peklil nekaj dni, se Je Wil gama spremenil v rahlo potrtost; le-to pa je spretno Pr pred stotnikom in Jo utapljal v domačem žganju. . ^ Vtem ko se je zdravilo njegovo meso, pa je i50®,# njegova duša. Njegov ponos je bil močno prizadet i” zavest omajana. Čutil je, da se na tihem tudi stotnik < nekoliko vzvišeno posmehuje njegovi preočitni nestrp”0®^ obkoljenem mestu, kjer so enote iz dneva v dan zaLpi-čakale na pomoč. Jezil se je na generala in njegovo netsko strategijo. K hudiču Je pošiljal njegovo manev vojno z ofenzivnimi sunki, preračunanimi na najug0*”,^-čas in najugodnejši prostor, če mu že ni do težkih ra™r]l. cev, ki jih je treba odpeljati na kliniko ker bodo sicer m v naj kaj ukrene vsaj zaradi strateške točke, da ne Prlj') ji roke banditom, če mu že ni do tisočglave posadke. ^ jo čedalje bolj primanjkuje municije in z njo tudi voUe ŠPORT ŠPORT ŠPORT V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA DRUŠTVA POLET Od 10. do 13. junija na Opčinah kotalkanje, odbojka in košarka Letos bo nastop mladih kotalkarjev še posebno pester J? s°di med naša najuspeš-itvjr ^Portna in rekreativna dru- ,j,a' In to ne samo zaradi šport-in tUaPeflov na raznih prvenstvih tjjj^nirjih, temveč predvsem za-i;,4 Jasnega in požrtvovalnega delo podjetni Poletovi predstavniki narr'reč v nekaj letih zbrali v llllllh "»iiiiiaiiiiiiiiiiiiinii, n,|,«, HHiun, umunHu J sredo v Bazovici Umovanje najmlajših j^j^ensko planinsko društvo v „[*U organizira v SREDO, 2 ju-(praznik) na zemljišču v fottča)' * P°,eS nogometnega finsko tekmovanje SPDT «» e9SNOVNOŠOLSKE EKIPE Jv”KAL 1., 2. in 3. razreda, j e*Onovanja bodo sledeča: •tl ^P°r*no tekmovanje v urno-2 ,n spretnosti. td^^jsarski ex-tempore (določen vPraSanja splošne izobrazbe T“yepisno - planinske vsebine). Piso-vanje pred pričektom tek-od 8. ure do 8.30. j e|cmovanje se prične točno ob 1 tiri Pravilnik: ] 'Tekmovalne kategorije so tri: j • in 3. razred osnovnih šol. ' Ekipo lahko tvorijo samo .“ei. ki obiskujejo isti razred. •Število članov ekipe je lahko j “ do 5. Ce razred predstavlja 2 člana, se te točke ne upo-^Vajo za lestvico najboljše eki- ^ Vsaka ekipa mora določiti v°d'i°- Vodja bo pričel s tekmovanjem, skrbel za s ■ tiesel risbe svoje ekipe in list dogovori 3. tekmovanja komiki v oceno. "bil ^Sak tekmovalec mora imeti ^!*e telovadne copate, prinesti s risarski zvezek ali papir, ^e (po možnosti), svinček. Ve--081 risbe je poljubna. ' Točkovanje: d** športno tekmovanje: ne gle-število članov ekipe, se u-51 ^rajo samo prvi trije najbolj-V.>i članov posamezne ekipe. teh časov bo dala končni čas za lestvico tega tek-Točke so sledeče: 20 Prvi ekipi 17 točk drugi, v"fo 14 točk, 11, 9, 6, 3, 1, 0,0. * risarski ex-tempore. Posa-H *de kategorije bodo imele svoj Pteu *a risanje. Vsaka risba bo »dla oceno od 1 do 10 točk. Za (jkdo točkovanje se bodo upo-samo prve 3 najboljše H,96 članov iste ekipe, ne glede ttevilo članov ekipe. 98 risanja: 30 minut. L tekmovalne ekipe bodo pre-Djj list z zapisanimi vpraša-ijj' Vprašanj bo 5. Odgovori bo-lljjdorali biti zapisani na istem V9; Cas za odgovore: 10 minut, d,), ekipe bo moral prinesti iz-jT*dt list komisiji. S °®ke: vsak pravilni odgovor: ^k, nepravilni odgovor nobe- ^agrade: PojpE; najboljši ekipi 1. razredov » »2. razredov VjAL: » »3. razredov Ndovalcem: spominska darilca. He‘Priporočljivo je, da bi posa-d e ekipe spremljali učitelji. Razglasitev rezultatov in na-•b , ddje na terenu, približno (|i, ’ Na razpolago bo bife z je-*d pijačo. tekmovanje 4. in 5. razredov yv teku meseca junija. W. Primeru deževnega vremena Ptv° °r&anizatorji tekmovanje za ! f tri razrede prenesli na na Junij. svoj krog veliko število mladih (in tudi ne več mladih) športnikov, priredili so celo vrsto zanimivih tekmovanj, turnirjev. Bili so pobudniki uspešnih manifestacij, ki so žele na Opčinah, pa tudi drugod odobravanje in priznanje. Resnost in požrtvovalnost dela domačih prirediteljev sta zajeli tudi tekmovalce, tako da lahko govorimo o veliki Po-letovi športni družini, ki je vzor vsem našim športnim društvom. Pretekla športna sezona je bila za Polet uspešna. Domači športniki jo bodo zaključili s tradicionalno manifestacijo, ki je vedno zbudila veliko pozornost, zaradi pestrega in zanimivega sporeda. Tokrat se bo zaključna Poletova prireditev odvijala v štirih dneh, im sicer od 10. do 13. junija. Poleg tekem v košarki in odbojki bo na sporedu tudi kotalkarska revija, ki jo bo priredilo nad 40 kotalkarjev. Na zadnji seji odbora so namreč sprejeli dokončni spored letošnje manifestacije, ki bo zaradi ofošir-nosti in pestrega sporeda gotovo naj-privlačnejša v zadnjih letih. # * # Letošnji spored Poletovih ■»športnih dni* bo pester in zanimiv. Kotalkanje Kotalkanje je na Opčinah zelo priljubljena športna panoga. S tem športom so hoteli openski odborniki zajeti tudi najmlajše v svojo sredo. In priznati je treba, da so v tem popolnoma uspeli. Na letošnjih treh revijah bo namreč nastopilo nad 40 tekmovalcev, ki bodo v dveurnem sporedu navduševali občinstvo. Lani je namreč prav kotalkarska revija žela največ uspeha. Za letos pa je podjetni trener Mario Vitta priredil drugi del revije na temo «divjega zapada*, ki bo s svojo glasbo in z značilnimi barvami gotovo navdušila občinstvo. Kotalkarske revije pa bodo v četrtek, 10. junija, v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija, z začetkom ob 21. uri. Košarka Košarka je sploh doma na Opčinah. Openci so namreč s svojimi mladinskimi ekipami vsepovsod želi odlične uspehe in seveda imajo še veliko možnosti, da bi pripravili svojim navijačem nova zadoščenja. Za letos so poletovet priredili več tekem in cturnirček*. ČETRTEK, 10. JUNUA 18.00 Polet - SABA (deklice) 19.00 Polet — Bor (minibasket) PETEK, 11. JUNUA ■ £at, 09.00 SABA - Ricreatori * (naraščajnice) 17.00 Ricreatori — Ferroviario (naraščajniki) 18.30 Polet — Sežana (naraščajniki) 20.00 Polet — Bor (dečki) SOBOTA, 12. JUNIJA 09.00 Polet — Ricreatori (naraščajnice) 17.00 Ricreatori — Sežana (naraščajniki) 18.30 Polet — Ferroviario (naraščajniki) NEDELJA, 13. JUNIJA 16.00 Sežana — Ferroviario (naraščajniki) 17.30 Polet - SABA (naraščajnice) 19.00 Polet — Ricreatori (naraščajniki) Odbojka Zanimiv in pester bo tudi odbojkarski turnir, katerega se bo udeležilo kar šest ekip. Spored: ČETRTEK, 10. JUNIJA 14.00 Dom Gorica — CRDA 15.00 Dom — Gorica — Sokol 16.00 Sokol — CRDA 17.00 Gaja — Olimpija j 18.00 Polet — Gaja 19.00 Polet —■ Olimpija PETEK, 11. JUNIJA 20.30 prvi polfinale 21.30 drugi polfinale NEDELJA, 13. JUNIJA 16.00 finale za 3. mesto 18.00 finale za 1. mesto Ljubljansko Olimpijo bodo na ženskem namiznoteniškem turnirju Krasa, prihodnjo nedeljo v Zgoniku, b. 1. zastopale mlade a obetajoče Igralke Vrstovškova, Kalanova ln Starčeva. MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR KRASA Čez teden dni v Zgoniku nastop Vecka in Korpe Zenskega turnirja se bodo udeležile ekipe Olimpije iz Ljubljane, Triglava iz Kranja in Semedele iz Kopra V okviru 7. razstave domačih vin bo v nedeljo, 6. junija, v Zgoniku ekipni mednarodni ženski turnir v organizaciji ŠD Kras. Vabilu organizatorja so se letos odzvale tri slovenske ekipe: Olimpija iz Ljubljane, Triglav iz Kranja in Semedela iz Kopra. Lanskega zmagovalca Olimpije ni treba posebej predstavljati. Iz vrst tega vodilnega slovenskega namiznoteniškega kluba so prišle že vrhunske igralke. Naj omenimo le Pirčevo, Martinčevo in Jelerjevo. Vse tri so se že udeležile mednarodnega turnirja za trofejo Bora, ki je bil pred nekaj leti v Trstu. Mlade igralke, ki so jih zamenjale v mladinski ekipi (edino Jelerjeva je še mladinka) niso nič manj obetajoče. V Zgoniku bodo nastopile Vrstovškova, Kalanova in Starčeva. Triglav iz Kranja razpolaga z odlično Žerovnikovo, kljub temu pa nima velikih možnosti, da bi premagal Olimpijo, čeprav) bi lahko pripravil tudi kakšno presenečenje. Ostali dve ekipi, Semedela in seveda Kras, nista na enaki ravni in se bosta morala zadovoljiti s tretjim, oziroma četrtim mestom. Semedela ima tri precej izenačene igralke. Verjetno bo nastopila v postavi: Vučič, Vesel in Suklan. Za Kras bo to prvi nastop po državnem prvenstvu. Ekipa se naslanja predvsem na Sonjo Miličevo, zato tudi nima nobene možnosti za zmago. Skupno z državno prvakinjo bo igrala še Darja Kobal, tretjo igralko pa bo treba šele izbrati med štirimi mlajšimi, ki že celo leto trenirajo s prvo ekipo. Vodstvo Krasa si je ob tej prilož- nosti zagotovilo tudi izredno aktrak-cijo. Popoldne, po turnirju, ki bo v jutranjih urah, bosta izvedla ekshibicijski nastop znana jugoslovanska državna reprezentanta ter člana O-limpije Edvard Vecko in Ištvan Kor-pa. To bo seveda veliko doživetje, ne samo za Zgonik, ampak za ves Trst, saj imamo le redko priložnost, da lahko občudujemo pri nas vrhunske svetovne namiznoteniške igralce. e. b. MPMPMM iMladi openski kotalkarji so že lani navdušili vse, ki so si ogledali nji-■ hov nastop. Vse kaže, da bo tako tudi letos. LIVORNO, 29. — Ogromna množica ljudi se je udeležila Picchije-vega pogreba. Praktično so bili na ulicah vsi prebivalci Livorna. Krsto so nosili nogometaši vseh italijanskih klubov. Nekateri športniki so predlagali, da bi livomski stadion poimenbVafi’ po pokojnem nogometašu. KOŠARKA ANKARA, 29. — V okviru kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo v košarki, je jugoslovanska reprezentanca danes v Ankari premagala Finsko z visoko razliko v koših. Svetovni prvaki se niso kdove kaj trudili, ker je bil nasprotnik prešibak. Izid te tekme je 90:60 za «plave». NAMIZNI TENIS ZADAR, 29. — Danes se je začel v Zadru mednarodni namiznoteniški turnir. Na tej prireditvi sodelujejo najboljši jugoslovanski ter nekateri svetovno znani pingponga-ši, kot sta Šveda Bengston in Jo-hansson. Tudi v ženski konkurenci bo borba zelo ostra, ker so vse tekmovalke na zelo visokem nivoju. ODBOJKA 7. krnski pokal v moški odbojki Podjetni odbojkarski delavci športnega krožka Kras iz zgoniške občine bodo pripravili tudi letos ljubiteljem tega športa v zgornji kraški okolici lepo športno doživetje. Že sedmič bodo organizirali svoj tradicionalni moški odbojkarski turnir za kraški pokal. Organizatorji so si zagotovili nastop — poleg svoje — še treh ekip, od teh je ena iz Jugoslavije. To bo kamniški Partizan, ki sodi med najboljše slovenske moške odbojkarske šesterke. Poleg domačinov in Kamničanov bodo nastopili še igralci tržaškega Libertasa in šesterka AC EGAT. Turnir bo na sporedu v soboto, 5. t.m. v Zgoniku, začel pa se bo ob 16. uri. Za nastop domačih odbojkarjev, ki so imeli letos dokaj uspešno sezono, vlada v zgoniški občini veliko zanimanje. TENIS PARIZ, 29. — Jugoslovan Željko Franulovič je skupno z Južnoafričanom Ryanom premagal italijansko dvojico Bartoni — Toči na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu. SANTA FE’, 29. - Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Carlos Monzon bo moral počivati mesec dni zaradi operacije na desni roki. Boksarja so operirali zaradi posledice infekcije. PARK HOTEL NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: MODERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenah DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 30. maja 1971 NOGOMET MLADINCI 15.00 v Padricah Breg — CGS Opčine NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku Primorje — Fortitudo * * * 12.30 v Padričah Gaja — S. Sergio * * * 13.45 v Padričah Breg — Libertat Rocol B * * * 10.30 v Križu Vesna — Muggesana * * * PRIJATELJSKA TEKMA 17.00 na Proseku Primorje — Breg * * * KOŠARKA «1. DIVISIONEn 11.00 v Skednju Servolana — Bor * * * NARAŠČAJNIKI 10.00 v Ul. Ginnastica - Lloyd — Polet r vhn 10.30 v Trstu, stadion «1, maj» Bor — I ta I s ide r * * NARAŠČAJNICE 17.30 v Trstu, Ul. della Valle Ricreatori — Polet • * * ODBOJKA MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 10.00 v Trstu, stadion «1, maj» Bor — Gaja * * * 8.30 v Nabrežini Sokol — Polet * * » DEČKI 8.30 v Trstu, Ul. Zandonai CRDA — Bor * * * 10.00 v Padričah Gaja — Kras * * * ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.00 v Trstu, Ul. Montecengio Julia — Sokol * * * 8.30 v Trebčah Primorec A —■ Inter B * * * 10.30 v Nabrežini Sokol B — Gaja * * * 11.00 v Trebčah Primorec B — Inter A • * * 10.00 v Trstu, Istrska ulica 43 OMA — Bor B OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO in VABIMO VAS v naš novi hotel « J A M A i GOSTIŠČE 'ODDIH» Plošča .oddih* :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto GOLF S Hotel £ JUGOSLAVIJA «A» KAT. TEL. 77591 - 77504 & SPLOŠNA PLOVBA piran-Jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton — LINUA OKOLI SVETA — LINIJA JADRAN ZAHODNA AFRIKA . JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLUŽBA — SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-izvoa, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v Inozemstvu. Q LEV Bolti LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA i TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telez 31350 KATEGORIJA «Ai Sodobno opremljene sobe Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Dan-clng kavarna - Zabavni ln artistični program plesna glasba - Aperitiv bar -Razgledna terasa Terasa za sončenje • Banketne ln konferenčne dvorane Čitalnica Frizerski salon • Menjalnica • Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje • Bokal za pse Hladilnica za divjačino. Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU Restavracija Marinella Trst, V.le MIramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tal. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust Vsak večer godba s plesom. PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA V HOTELU PORTOROŽ Odprto vse leto HUPI HOTEL Pfmiiiiimnn« mn irtllMlV TI m ■?* "’a> im«§rw> '~H mS kIVIERApootopož *■' H W ' , ■ Moderna sobe, M ' sjmŠ moderna kuhinfa, «GIRL BAR. z modernim programom Jr odprt vio noj ■ UPA RESTAVRACIJA ______________ Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane Jedi t domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter Utirana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA — kaj lahko se zgodi, da jo stisnejo in ugonobijo v tem letem kotlu, pozabljenem od vsega sveta — naj mu bo do časti nemškega orožja. rt»tlo bobnenje topov itn minometov, regljanje mitrailje-111 pokanje pušk, ki nd nikoli ponehalo in je vznemirljivo Ovijalo svod nad dolino vse dni in noči, mu je vražje "o živce. Bilo mu je, ko da drvi proti njemu ogromen ^1 je podrl nasipe in začel poplavljati. Sele ko so se vrtiile telesne moči, je premagal nelagodno razdraženost, bistvu ni bila nič drugega kakor strah, in skušal misliti razsodno Za to si je poiskal dn prikrojil tudi razumske >8e, ki so ustrezali nezavidljivemu položaju. Tolažil se Ugotovitvijo, da je močan tisti, ki zna prenašati poraze 111 spreminjati v izhodišča novih zmag. Zmag in porazov 6 bilo nebo bodočnosti polno kakor zvezd. Da pa bi lahko Uili karkoli smotrnega, mora zvedeti, kaj se je zgodilo šele ko bi izvedel, kdo je odpovedal — Ana ali Blaj j; lahko učinkovito ukrepal. f°da kako zvedeti resnico v tej prekleti zmedi, ko enote 10 menjajo položaje! Stotnik Knieoke mu je poročal, 36 je četa s sedla nad sotesko umaknila nekam globlje ^ove, v sestavo brigade, ki napadajočim enotam krije :t- Ce to drži, bo četa gotovo nekaj dni mirovala, pa se Uorcia lahko dokopal do podatkov. Ko je razmišljal, kako &tvar izpelje, se je nenadoma spomnil Valjhuna. Obraz Je po dolgem času preletel zvit in zadovoljen smehljaj, la*udii se je, da se ni že prej spomnil nanj. Da, njega 'tporabdi za to težavno nalogo, ki ni prav nič zavidljiva. Orkoli se že izteče, na slabšem ne bo. ’a večer so se vračale v mesto enote, ki so podnevi ‘Jale partizane po hribovju okoli mesta. Wolf je nestrp-1'skoval stotnika, da bi se z njim pogovoril. Z velikim Itn daljnogledom je slonel pri oknu in gledal utrujene kako copotajo po razdrapani cesti v zavetje bunker--u za dnem so vlačili za seboj mrtve ta ranjene. Po-Uartje ni bil nič kaj spodbuden. Bil je že sit teh turobnih ki mu niso prinašali nobenega zadovoljstva. Sele v mraku je zagledal dolgo kolono vojakov z značilnimi čepicami gorskih lovcev. Tudi ti so se vlekli tiho kot vsa druga vojska. Nič niso jodlali kot običajno to tudi na dvorišču ni, kakor svoj čas zadonela pesem. Zato se ni prav nič začudil, ko je vstopil stotnik že s kletvijo na ustih ta nevoljno zmetal v kot opremo ta orožje. «Kako, Erich?» Wolf ga je sprejel s smehljajem ta kozarcem žganja. «Do kraja zaguljeno.» «Fa ga kljub temu srkniva, da odplakneva nevoljo ta sl priveževa dušo.» «Hvaila, gospod major. Prav potreben sem ga. Sicer pa me veseli, da se vam vrača volja do življenja prav sedaj, ko mene vse mineva.» Kniecke je segel po kozarcu ta ga hlastno Izpraznil. Major mu je ustrežljivo napolnil še enega. Potem se je zavalil v naslonjač ter povedal z naveličanim ta utrujenim glasom: «Današnji izpad je bil kombinirana bedarija, manever za pod žensko kiklo, kot pravite vi. Že sinoči sem vam povedal, da si od tega ne obetam drugega kot žrtve, ščitili smo kolono, ki je z dvema tankoma ta štirimi topovi prodirala v Cmi vrh, kjer nameravajo postaviti novo oporišče. In kaj je bilo? Padli smo v zanko. Izgubili smo brzostrelni top ta nekaj lahkega orožja, če ne bi bil osebno posredoval z udarno skupino ta jim razbil bok, bi bili izgubili še en top in nemara tudi obe avtoblindi. še hujšo smolo pa smo imeli ob povratku. Dva kamiona sta nam zletela v zrak na cesti, po kateri smo se pred nekaj urami varno pripeljali. Na srečo je bil prvi v avtokoloni z mrliči, ki niso bili — potem ko jih je vrglo v zrak — prav nič bolj mrtvi kot prej. Slabše pa je bilo s tistimi v tretjem kamionu. Drugi je srečno odpeljal naprej, naslednji pa je naletel na mino. Prav pošastno jih je zmrcvarilo.« Stotnik se je ob spominu na grozljivo sliko gnusobno nakrem-žil, se dvignil, si še enkrat nalil ta spil na dušek. «Prekleto, ob ves tek sem. Ni je stvari, ki bi jo prenesel želodec. Mina že sama učinkuje name kakor gnusen pajek, hudičevo je zavratna. Rane pa so po njej čisto črne, neznansko ogabne. Razcefra ti mišice ta posname kožo. Enemu od mojih je posnela ves obraz. Tega se vedno bojim, kakor sedem v kamion. Vidite, zato smo teko pozni. Tipaje smo se vračali, vojska je ob tako zavratni smrti poparjena ta nemočna, če se vam ljubi, si lahko ogledate te bedne nesrečnike. Spodaj v obvezovališču se ukvarjajo z njimi zdravniki.« «Oh, prav nič mi ni do tega, da bd si pokvaril že tako slab apetit.« «Morda bi vam pa koristilo, da ne bi več silili z nami, dokler blokade ne prebijejo drugi. Prepričan sem, da bi laže pričakali generalove čete, ki bodo odzunaj razgnale sovražnika. Prekleto rad bi spet spal, kot se spodobi.« «Ne prepričujte me, Erich. Sam sem spoznal, kako neumna je hila moja želja, da bd odšel. Tveganje brez vsakršnega upanja na kakršnokoli prednost... Umiril sem se, brž ko se mi je posvetilo,« se je nekam narejeno zasmejal Wolf ta resnobnemu stotniku razložil načrt o Valjhunovi vlogi. Ko je končal, je smele stotnikove oči preblisnilo zadovoljstvo. Udaril se je po kolenih ta se zarežal: ((Prekleto. Vedel sem, da boste pripravili za tega vojaka Kristusa kralja primerno vlogo, ki mu bo omogočila, da bo prišel po najkrajši poti do povsem točne sodbe o sebi, če mu bo lahko kaj koristila. Dam vam svoja dva najzaupnejša človeka, da ga bosta nadzorovala. Mislim, da vam Je pasji dreser všeč ta tudi kozavi Korošec, ki je lahko za tolmača, čeprav ste na smrt utrujena, jima bo gotovo v ponos, če bosta lahko sodelovala v akciji po vaši zamisli; seveda ne bosta niti slutila, v kakšno kašo ju pošiljate.« Wolf se je naredil ganjenega. Morda pa je bil zares ganjen — zavoljo vsesplošne krize, ki jo je preboleval. Svet njegovih moči je oživljal, stvari so se začele premikati. Najraje bi bil stotnika objel ta mu stisnil roko. Ker pa to ni ustrezalo njegovemu dostojanstvu, se je samo zahvalil: «Tega vam ne pozabim. Kakšna neverjetna sila Je enotna volja dveh močnih mož, Erich! Ideja o Valjhunu me je tako prevzela ta tako trdno verjamem v uspeh, da bo najbolje, če takoj pošljete nekoga po to častivredno skupino, ki naj čimprej krene na pot,« je zamolklo dejal Wolf 2 nevarnim sojem v nekoliko motnih očeh. Ni minilo pol ure, ko se je kurir vrnil k oficirjema s sporočilom, da bo poročnik Valjhun vsak čas tu. «To mi je všeč, stotnik, da se misli hitro spreminjajo v stvarnost, živimo v času, ko ne smemo kolebati ta odlašati z odločitvami,« je dejal Wolf ta si s prosto roko urejal obleko. Rad bi bil čimbolj uraden. Stotnik ga je nehote posnemal. Valjhuna ste pričakala v narejeno zaskrbljenem pomenku. Ko je vstopil, ga je Wolf prisrčno pozdravil, rekoč: ((Sedite, dragi poročnik, ta oprostite, da vas motimo med večerjo. Ondan smo imeli smolo, da so nas komunistični fanatiki zmotili z minami sredi prisrčnega razgovora, ki ga še nismo dokončali.« Valjhun Je bil nadvse presenečen spričo Wolfove pri- jaznosti. s prikrito zvedavostjo mu je skušal prebrati z obraza, kaj ima za bregom. Bal se ga je ta nd mu zaupal. Ni mogel prikriti nelagodnosti, ki jo Je čutil ob Wolfu. Roke je sklenil v naročju, dlani so bile vlažne. Tudi brčice pod nosom so mu rahlo drgetale. To seveda m ušlo Wolfu, ki se je resnično trudil, da bi z glasom ta besedo vzpostavil’ zaupljivo vzdušje. Zato je vedro nadaljeval pogovor o bojih okoli mesta ta o skorajšnjem koncu nespametne blokade razmajanih komunističnih sil, ki so se zbrale okrog njih kakor ose okrog medu. «Upam,» je nadaljeval, «da razumete generalovo strategijo ta taktiko ta daljnosežnost predvidenih akcij, da se ne pogrezate v malodušje kot tisti, katerih puhle glave si ne znajo razlagati, čemu se pustimo izčrpavati ta obkoljevati. Glejte, zakaj general čaka z udarom: preslepiti jih hoče, ustvariti vtis, da nam primanjkuje sil, da smo v defenzivi. Zavesti Jih hoče: z malenkostnimi uspehi naj bi se uspavali ta pozabili, kako nevarno je njihovo obkoljeva-nje tako vročega lonca. (Nadaljevanje sledi) Uradmttvo Podružnica Uprava IKOI GORICA TRST (JI. ivjomeccm o/li rt- oov leieton vo 006 V4 6J0 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/11 Telefon 95 823 Naroinina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v rednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Pottni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK ir K J leKoc iciCuii pn iNdiuUfn uohm * wjuoi|oi - «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefo" 22 Oglasi Za vsak mm v viiini enega stolpca: trgovski 200, flnan^?.0,j, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali °9 50 lir beseda Oglasi za tržaSko in goriSko pokraimo se -laročaio upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA Pubbliciti ,,a 18 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia In tiska OTOČANI SO URESNIČILI SVOJO GROŽNJO Na Filicudih so ostali le mafijci in karabinjerji Domačini so so preselili na Upari LTPARI, 29. — Prebivalci otoka Filioudi so uresničili svojo grožnjo In aacmstiM svoje domove v znak protesta proti nastanitvi domnevnih mafijcev na njihovem otoku 2t*jen glavnega mesta Eolskih otokov, kamor so se odselili Je začasno razlastil hotel «Regiome», kjer bodo prebivali begunci, dokler se ne bo položaj rsačistil. Beguncem so odprli svoje hlAe tudi svojci ln znanci; na otoku sploh tekmujejo, kdo Jim bo izkazal več pazljivosti. Na FUlcudih so medtem ostali le redki domačini, M niso mogli lz tega ali onega razloga zapustiti otoka. Poleg njih so še mafijci, ki so končno lahko mirno prespali noč v gostišču «Sirena* (Stdrl sobe, kuhinja in stranišče) ter v karabinjerski postaji. Dario Fo prijavljen sodnim oblastem REGGIO EMILIA, 29. — Kvestura v Reggio Emilli je prijavite, sodnim oblastem znanega igralca Da-ria Po ja ln njegovo igralsko skupino «La Comune* zaradi predstav •Slučajna smrt nekega anarhista* (Marte aoatdentale dl un anarchl-oo) ln «Vsi združeni, vel skupaj, oprosti, tisti ni gosopdar?*, ki jih je skupina uprizorite v omenjenem mestu pred nekaj dnevi. Poja in tehničnega voditelja skupine God-linlja dolžijo, da nista zaprosila za dovoljenje oblasti javne varnosti za prireditvi, ki sta bili sicer namerjeni samim članom krožka «La Comune*. Z mopedom je padla pri Doberdobu Pri Doberdobu se je sinoči pripetila huda prometna nesreča, prt kateri se je poškodovala 45-letna Angelina Ferfolja Iz Gorice, Ul. S. Micheie 67. Vozila se je s svojim mopedom, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov padla. V bolnišnici v Tržiču, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom, so Ji ugotovili možganski pretres ter več udarcev. Zdravniki so sl pridržali prognozo. Prispevajta ta DIJAŠKO Milini! r;. i - ” '<<* i -j / SC* , v Po 24 urah od železniške nesreče, ki Je zahtevala 45 mrtvih pri VVuppertalu, se Je v Nemčiji zgodila v bližini Essena nova železniška nesreča zaradi enakega vzroka. Pri tej nesreči Je bilo 15 ranjenih, od katerih Je eden v smrtni nevarnosti ..................I...im......■■»■milini................ DESET DNI PO IZSTRELITVI «MARSA 2» Sovjetska zveza izstrelila še drugo ladjo proti Marsu Poleg tega so poslali v vesolje še dva kozmosa MOSKVA, 29. — Sovjetski vesoljski ladji «mars 2», ki so jo izstrelili 19. maja se Je sinoči pridružila še ladja «mars 3», ki ima iste značilnosti. Tehta prav tako kot «mairs 2» 4.650 kg. Sovjetska tiskovna agencija TASS Je sporočite da Hcentroturist *4> LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 38 TEL. 316-857, 316-975 KENIJA 8-dnevno potovanje z letalom — odhod 24.6.71. — Obisk najlepšdh predelov Kenije, živalskih parkov, Indijskega oceana In kenijskih plemen. Strokovno vodstvo dr. KUHAR. Zadnja možnost za samo 4.860 NDln. Popust za plačilo v lirah. POČITNICE V ŠPANIJI 8- In 15-dmevna potovanja v Malago, na Kanarske otoke in v Palmo de MMtorca. Ne zamudite Izredne priložnosti — zahtevajte podrobne programe! Ubttilta kn\igaAMi TRST - Ulica sv. Frančiška 20 • Telefon 61-792 bo ladja letela po isti poti, kot tista, ki so Jo izstrelili pred desetimi dnevi in ki je do sedaj prepotovala približno dva milijona in pod kilometrov. Za sedaj se še ne ve, če bosta ladji mehko pristali na Marsu, ali če ga bosta samo obleteli in slikali. Spričo velike teže obeh vesoljskih postaj, menijo, da imata na krovu precejšnje število aparatur, ki jih bodo morali izkrcati na Rdečem planetu. MOSKVA, 29. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da so z vesoljskega izstrelišča Izstrelili še dva umetna satelita vrste kozmos, katerih zaporedni številki sta 424 in 425. Yuba City: 21 trupel YUBA CITY, 29. — V sačtovnja-ku ob rečici Feather pri Yuba Ci- l tyju so policijski agenti Izkopali še eno truplo, tako da so doslej odkrili 21 trupell. Medtem so drugi agenti preiskali garažo pri hiši Juana Cororne, ki ga dolžijo umora in našli v nje) orodje za kopanje, na katerem so zasledili sledove ias, ki so se sprijeli! na blato, v katerem so menda tudi sledovi krvi. Poleg tega so odkrili tudi 60 om dolg železen drog, tesen kod, sekiro z dvojnim rezilom, machete, mehiški nož ln druge predmete, ki bi lahko bili v zvezi z umorom, posebno ker so na rezilih odkrili čudne madeže. Pri nekaterih truplih so našli zakopane tudi pobotnice o prejemu plače, ki jih Je podpisal Corona. Serif Okraja Sutter Je prepričan, da je Corona morilec, nekateri celo trdijo, da bo to vsem jasno, ko bodo dokazali njegovo krivdo na uradni obtožbi v sredo. Zdi se, da so se umori začeli 1. apnite, in se nadaljevali do 19. maja, ko je policija odkrila prvo truplo. Podoben primer serije umorov Je mogoče zaslediti v zgodovini kriminalistike ZDA šele teta 1908, ko je gospa Belila Poulsdat-ter Soremsen Gumnes umorila kakih 16 oseb (nekateri so menili, da je bilo žrtev 28), med njimi tudi svojega moža In jih zakopala v nekem svinjaku, kjer Je nato naredila samomor. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem Dekle izginilo v Ostii RIM, 29. — Agenti letečega oddelka v Rimu ln agenti lz Ostie iščejo 14-letno Luclamo Straccla, ki je že včeraj Izginila. Kot zadnje so jo videle sošolke, ko je odhajala iz šale. Medtem je njena mati prejela telefonski poziv in neki glas ji je dejal, «dekle je pri nas, zato pripravite denar*. Lucianine sošolke so povedale, da jo je včeraj profesor v šoli resno opozoril in da je nato dekle izjavilo, «da bodo časopisi govorili o njej*. Znano je tudi, da je dekle pred dvema letoma zbežalo iz neznanega vzroka od doma, zato upajo, da ne gre za ugrabitev. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo smo zvedeli, da so Luclano Straccla našli pri Koloseju. Na policiji je dala drugo Ime, sedaj pa je v zavetišču «Casa del fanclullo«, v bližini rimske kvesture. KRISNAGAR, 29. — V zadnjih 24 urah je v taborišču Karlmpur na indljSkopaklstansikl meji umrlo približno 150 vzhodnih Pakistancev zaradi epidemije kolere. Zdravstvene oblasti so Izjavite, da je doslej v obeh bolnišnicah tega področja približno 330 oseb bolnih za kolero. V zadnjih dveh mesecih je prispelo v taborišče Karlmpur približno 100.000 izgnancev. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODLOČITEV ZA SMUČARSKE POLETE NA KONGRESU FIS V OPATUi Prvo svetovno prvenstvo bo v Planici OPATIJA, 29. — 28. kongres Mednarodne smučarske zveze je danes na svojem sestanku v Opatiji enoglasno sklenil, da bodo organizirali svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, prvo svetovno prvenstvo pa bodo organizirali prihodnje leto, od 22. do 26. marca, na 150 metrski skakalnici v Planici. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih bo vsako drugo leto. Na kongresu je bilo nadalje sklenjeno, naj se letošnji evropski kriterij za mladince na Jahorini proglasi za prvo evropsko prvenstvo, pa tudi to, da bo svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah leta 1974 v St. Moritzu v Švici, a v klasičnih disciplinah v Falunu na švedskem. St. Moritz je prejel potrebno število glasov šele v drugem glasovanju, kajti v prvem roku je prejel 33 glasov, t.j. le enega več, kot njegov najnevarnejši tekmec Garmisch-Partenkirchen. Falunu pa so podelili svetovno prvenstvo nordijskih disciplin že v prvem glasovanju. Kar se Planice tiče je dosegla veliko moralno priznanje. Ne le, da so ji podelili organizacijo prvega uradnega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih že v prvem glasovanju, ampak je prejela to priznanje tudi ob soglasju vseh delegatov. Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih leta 1973 pa bo v Obersdor-fu, v Zahodni Nemčiji. V Gorici zaključene mladinske igre Na goriškem županstvu so vče-rai popoldne nagradili fante in dekleta, ki so sodelovali na občinskih mladinskih Igrah in ki so v svojih disciplinah osvojili prva tri mesta, številne mlade tekmovalce je v Imenu občine pozdravil odbornik za šport Molse. Sledilo je nagrajevanje, nato je nekaj spodbudnih besed povedal še zastopnik CONI cav. Bregant. Med nagrajenimi so tudi nekateri mladi člani slovenskega športne, ga združeni« Dom V ženskem namiznem tenisu je dobila zlato kolajno Loneta Maraž, srebrno Elija-na Bensa, tretjo pa Lilijana Roset. Dolores Rensa je bila tudi tretja 7 Ario.lHm Sterilnim kot Ro«p- tudi igralci 01ympie, se niso uvrstili na prva tri mesta. tova. Marino Krapic je bil tretji v moškem namiznem tenisu. Na tretje mesto se je uvrstite tudi moška mladinska odbojkarska ekipa Doma, ki so jo sestavljali Karlo Devetak, Damijan Klanjšček, Marino Suc, Marino Krapic, Jurij Krapic, Malino Soban, Silvan Semolič, Lucijan Fontana, Renato Ipavec ln Darij Maraž, številni drugi tekmovalci Doma, ki so sodelovali v drugih disciplinah, kot iiiiHimmimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiimniiiiiiiiiimiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiMiMiiimiiuiMi NAMIZNI TENIS Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Zadru je pripravil Jugoslovan Dragutin Šurbek izredno presenečenje: premagal je svetovnega prvaka Šveda Bengstona z 2:1. KOUSAKSTVO V deveti etapi «gira» Zadnji kilometer odločilen Etapo je osvojil Basso, glavnina pa je prispela na cilj v njegovem času FORTE DEI MARMI, 29. — Za današnjo etapo lahko rečemo, da .je bila to dejansko etapa zadnjega kilometra. Od 141 km poti so namreč tekmovalci prevozili 140 km v enotni skupini in šele tisoč metrov pred ciljem so se pognali v naskok, da bi si razdelili najboljša mesta. Ta naskok je bil izredno napet, «zgoščen» (80 kolesarjev se je upognjenih nad krmili podilo proti beli črti), pa tudi odločen. Nihče ni taktiziral. Bil je res lep prizor. Zmagal je tekmovalec, ki je imel na tem zadnjem kilometru poti še največ moči v nogah. To je bil Basso, specialist za take sprinte, ki ie že nekaj dni tudi na prvem mestu lestvice po točkah. Skupna lestvica po tej etapa se veda ni doživela nobene bistvene spremembe. Etapna lestvica: 1. Marino Basso, ki je prevozil 141 km dolgo pot od kraja Cascdana Terme do Forte dei Marmi v 3.27’37” s p. h. 40,748 km na uro. V njegovem času so pri speli na čili še: 2. Sercu Patrick 3. Zandegu Dino 4. Van Vlierberghe Albert 5. Clooster Noel 6. Dancelli 7. Sgarbozza 8. Ritter 9. Polidori 10. Wagt.mans in drugi SKUPNA LESTVICA 1. Michelotto 48.07’01” 2. Moser A. 2'02” zaostanka 3. Paolini 4’52" 4. Colombo 5’30” 5. Pettersson G. 6’17” 6. Van Springel 8T8” 7. Galdos 8’43” 8. Schiavon 9’26” 9. Wagtmans 9’44” 30. Houbrechts 10'32” itd. Jutrišnja deseta etapa, bo ena najbolj zahtevnih na letošnjem «gi-ru», čeprav bo merila le 123 km Tekmovalci bodo morali namreč prevoziti tudi tri dokajšnje vzpone. lllllllllll•l«|lMllllllllmlllUlll|||||||||||||||||||■u^nnlf■lllllml||||||||||||||||||||||||||||||||||lllll■•l KOŠARKA V prvenstvu naraščajnic Hud poraz Poleta v tekmi proti CMM CMM — POLET 64:22 (31:10 Poletova postava: Irene (k), Vesna Taučer 4, Rosana 7, Malalan 4, Kraus 7. Kne,z.r8|, V petek so na Opčinah odi* pred časom odgodeno tekmo P ( stva naraščajnic. Polet je w^|f. doživel visok poraz proti ekip' ^ colo Marina Mercantile, ki J® ^ predvsem tehničpo dosti boljs® naše ekipe. Kljub visokemu r zu, pa smo tudi v tej tekn«^ Sosk Srt* žili napredek, ki so ga dosegle zadnjem času poletovke. Njiho , gra je namreč živahnejša, c v večina igralk pogreša tehniko-Najboljši v Poletovih vrstano,Si-bili Mira Krausova in Rosana .jj, čeva, ki sta tudi dosegli naj izkupiček za svoje moštvo. Po tej tekmi je stanje naslednje: CMM SABA Calza Bloch Interclub Ricreatori Polet "lestvi* 120 125 116 i« 199 224 1 0 205 1 161 2 237 2 139 3 105 4 0 4 9 3 Prvenstvo naraščajnik®^ ^ V zadnjih odgodenih tekma® . dosegli naslednje izide v Prve naraščajnikov. Don Bosco — Bor Italsider — Polet Lloyd — Ricreatori LESTVICA 64:43 57:40 63:55 Ricreatori Lloyd Adr. Don Bosco Italsider Polet Bor 268 g j 290 g| 205 g j 162 $« 157 s .......* V ŽENSKI ODBOJKI NA MLADINSKIH IGRAH Bor pokrajinski prvak Najmlajše odbojkarice Bora, ki nastopajo na mladinskih igrah, gredo letos od zmage do zmage in od uspeha do uspeha. Vsem prejšnjim so sinoči dodale še enega. Tildi v pokrajinskem finalu so z gladkim izidom 2:0 premagale oba svoja nasprotnika in se tako uvrstile v deželni finale. Sinoči so namreč dosegle na stadionu «1. maj* v Trstu naslednje izide: Bor — OMA 2:0 (17:15, 15:0) Bor — FARI 2:0 (75:1, 15:4) .....................................................................................................n i n....... Carla Gravina igra v TV nadaljevanki «11 segno del comando*, M Je na sporedu vsako nedeljo zvečer. Berite na Radiocorriere TV podrobno reportažo v barvah o priljubljeni igralki, UBEM V OMA — FARI 2:0 (15:5, ! Borovke so stopile na '^r' pr'1 precejšnjo tremo in tako so * _ tekmi igralke OMA kaj k014”: id vedle s 6:0. Našim dektett*11® 5(t ni šlo. OMA je prišla celo »je žoge. »Plave* pa so tedai svojo vztrajnost in nepopu^Ltile zbrale so vse svoje moči. ni* napake nasprotnic in zaklju®1".^ v svojo korist s 17:15. V dn*^ setu pa so zaigrale neprLV-ve't1' bolj samozavestno, kot v uspešno so servirale, dobro jale, tolkle in reševale tu®, ^ žoge. Nasprotnicam ni usp^vsdI’ bena nakana in ostale so praznih rok. V drugi tekmi FARI * borovkam skupno borih pet pj prt™ d so to ekip® VELIKA BELGIJSKA LADJARSKA DRUŽBA, V POLNEM RAZVOJU, POTREBUJE PALUBSKE IN STROJNE ČASTNIKE (PRVE, DRUGE, TRETJE ČASTNIKE). Nudimo belgijsko pogodbo s privlačnimi dohodki, naše resno in dobro znano zavarovanje za primer bolezni in nesreče ter še druge ugodnosti, kot n. pr. plačan dopust za sobote m nedelje, prebite na plovbi, visoko plačo za nadure itd. Interesenti naj pošljejo življenjepis na naslov: UBEM c/o EU.ERMAN & VVILS0N LINES Agency Company Limited Via delta Borsa 3 P O. Box 1380 34100 TRIESTE (ITALT) slovenske igralke pravile kar ^ekspresno*. „ ort V tretji tekmi sta se sreV,!a S* italijanski sesterki. Igra i® kolikor toliko uravnovešena. v .file OMA potrdila, da ie bob® pravljena od FARI. [i- Končna lestvica pokrajinske* naia. 1. Bor 4 tort® 2. OMA 2 točk' 3. FARI 0 »oek y,- Bor je nastopil z naslednjo Pp{). vo: Jevnikar, Rauber. Je2?: f|i-šelj, Bizjak, Božič, Pavletič, brandt. aj$a Po zaključku tekem je bila »£gj|j slovesnost, med katero so ekipe. Prisotni so bili tudi nik odbora za mlad. igre df- .,-^lj predsednik CONI dr. Zucca. u športa Fragiacomo in drugi^ ^ V molki promocijski M* Polct-Sokol 3:1 V okviru moškega prornoep^j. ga odbojkarskega prvenstva J j.;, ali neposredno na naš sedež v Antvverpnu UBEM Mechelse Steenvveg, 150 2000 Antvverp • Belgium Jamčimo za takojšen odgovor. Za nadaljnje m podrobnejše informacije obrnite se neposredno na naš glavni sedež v Antvverpnu te®’ Ga)1!' noči Polet premagal Sokol Polet mora sicer igrati v prvenstvu še z Borom }n ^iil-vendar sodeč po dosedanjih ^j. ta tih, ki sta jih dosegli ti dye ^ pl. lahko rečemo, da ima P°lel sto že zagotovljeno. MOTOdKUIlM V Škofji Loki bodo dan« "tič-riona)ne mednarodne moto®! '1 ne dirke. Nastopili bodo dir* ^ 17 držav, ki so prispeli Amerike in Avstralije. v***. motocik Naše ladje m/v «Loverval» 19.296 t. DVV m/v «Marly 11» 19.296 t. DW m/v « Tielrode* 19 2% t. DVV m/v «fieklo* 42 UU0 t. DVV m/v •Federal Schelde* 33 680 t. DVV m/v «Federal St. Laurent* 33.680 t. DVV m/v « femse* 71.145 t. DVV m/v »Zelzate* 20.35U t. DVV m/v « Bel val* 20.350 t. DVV m/v »Chertal* 20.350 t. DVV m/v • Charleroi* 20.350 t. DVV m/v »Turandot* 30.00(1 t DVV m/v « l ltUS* 30 000 t DVV m/t • Slolt Boel* 32.000 t. DVV s/l «Zeebrugge» s/l »Nieuvvpoort* s/l »Heist* Ocean lug «Siea Horse* Ocean tug «Sea Lion* m/v «New Building* m/v «New Building* Kruitcarriers. m/v «hrubel m/v «Prubei m/v «Frubel m/v «Frubel m/v «Frubei 13.980 t. L)W. 13.980 t. DW. 13.980 t. DW. 64.000 t. 64.000 t DW. DW ATLETIKA flU VIDEM. 29. - Na nekem , | skem tekmovanju v Vidrou ’ jy i stavil Mario Vecchiatto ['°\:va janski rekord v metu hla^ ,gl značko 68,74 m. Njegov do» | rekord je bil 68,40 m. * * * gfcll Na tekmovanju za republik £ I ski pokaj v Celju je včeraj f divarjeva atletinja Urankarje p, stavila nov slovenski rekord igi 800 m s časom 2T2’2. Europa* America* Prinses Paola* Atrica* Asia* m/v «FrubeJ Oceania* 309.540 cub. 309.540 cub. 321.690 cub. 321.690 cub. 321.690 cub. 321.690 cub. tt ft tt tt tt ft KOLESARSTVO M* Na mednarodni amaterski jf ski dirki «Alpe-Adria», hi . j« 'včeraj zaključila v | zmagal Jugoslovan Bilič. KOŠARKA ^ V nadaljevanju ženskega s0 y nega košarkarskega prvPn*JJjnj» j' fina1ni skupini dosegi' nas ^ J-zida: SZ - Francija 8<>:W Koreja - ČSSR 74:71.