Bahia Manzano, Bariloche - Foto: Rezka Snoj
li
)
+ + +
;
Od zgoraj ir leve: 1. Pe< Opeka je pr 21. oktobra ž; italijansko ne j do Cuore An Foto: Fau£, Assoni - 2. E nevne duho1. vaje za zako
v Slovenski1"
-	3. Dr. Mac
Kremžar ustanovite, SSTRMB-a, f pisuje spomif knjigo ob 40 niči te ustanc
-	4. Lanušl* mladina 5
podobo Ma1 Pomagaj n izseljenske1 praznovanj1! Jubileja v Luj‘l
-	5. Pristav5 župnik dr. L°
Kukoviča je decembre slovesno blagoslovil v( in prostor5 v letovišča Sl0' j
Spodaj: Naši abiturienti pri maši v Kočevskem rogu mašuje župnik Janez Rihar.
Spodaj: Rast XXIX. z argentinsko folkloro sredi Ljubljane.
	
	llPiRl
	» w rti i , |
kr..^CiS	
	ii;
iri-i	
	
	
91	IB1
n j	
.	
	
'MIllBa	nin
	
1	
J	L_
uvodnik_______________________________________________________
Pričetek poln upanja
Marko KREMŽAR
Preteklega novembra me je naprosil prelat Jože Škerbec, naj bi napisal članek za januarsko številko Duhovnega življenja. Sredi težkih razmer naj bi spomnil bravce na krepost krščanskega upanja. Že na bolniški postelji je gospod Škerbec kot odgovorni urednik revije članek prebral in odobril.
Naj bo zdaj objavljen v spomin na tega našega zvestega in požrtvovalnega dušnega pastirja. Veliko smo prejeli od njega. Hvaležni smo mu za vse napore in potrpljenje pa tudi za to, da nas je še s poslednjimi močmi spomnil na krepost, ki jo je gojil do konca svoje življenjske poti.
\ K sako leto pričenjamo z upa-njem. Koliko večje je lahko
w upanje letos, ko se pred nami °dpirajo možnosti stoletja in skrivnosti 1 sočletja. Z upanjem segamo tudi po novi številki Duhovnega življenja - pa tudi s tesnobo v srcu. Tesnoba, ki je Ser|ca upanja, je ob pričetkih vedno Prisotna. Še bolj, ko imamo v rokah prvo številko novega letnika naše revije. Prvo v novem stoletju. Morda, ker vemo, kaj nam pomeni slovenska revija v diaspori. morda ker slutimo, da je vsaka njena številka sad vere in ljubezni, pa tudi zaupanja. Morda zaradi imena, ki ga lrna. Kar držimo v rokah, ni le papir, je del našega duhovnega življenja. Odgo-v°rni smo zanj.
Misel o osebni odgovornosti vsake-9a od nas za svoje, in tudi za skupno duhovno življenje, ni nova. Ob pogledu r'a revijo, kateri je njen ustanovitelj, 'zseljenski duhovnik Jože Kastelic, dal tako pomembno ime, postane gornja ^isel še bolj živa. Težje jo potlačimo v Prenapolnjeno škatlo vsakdanjih skrbi.
Ustanovitelj naše revije je vedel, da b° časna, predvsem pa večna sreča rojakov v izseljenstvu v veliki meri od-'risna od globine in trdnosti njihovega duhovnega življenja. Ob pisanju člankov 2a Duhovno življenje je upal, da bo V6rnikom, ki so mu bili zaupani, s svoji-m' mislimi in besedami lajšal življenje Sredi trdega sveta. Upal je, da jim bo revija v pomoč na poti skozi čas. Upal
da jim bo krepila vero v Kristusa in v®čala med njimi ljubezen.
Tudi njegovi nasledniki vztrajajo iz ste9a razloga. Polni upanja pošiljajo revijo med nas. Pred očmi imajo tebe in JTene, čeprav morda ne vedo za naju.
Vedo
pa, da je vsako življenje hkrati
J^ečno in krhko. Tudi duhovno življenje nstjana. Podobno kot revija, katero
naši dušni pastirji širijo med rojaki, ki ima le toliko moči, kolikor jo lahko črpa iz duhovnosti bralcev. Živi, dokler si jo ljudje želijo. Dejstvo, da izhaja sredi neslovenskega in večkrat poganskega sveta že nad 60 let, daje upanje tudi za čas, ki prihaja.
Krščansko upanje
Revija je bila spočeta iz vere v Kristusa in iz ljubezni do rojakov. Pri življenju pa jo vzdržuje krepost krščanskega upanja. Čeprav je upanje ena od teoloških kreposti, se rado zgodi, da ga podcenjujemo. Boga prosimo navadno za milost vere in za dar ljubezni. Redkeje se spomnimo, da smo potrebni v našem duhovnem in tvarnem življenju -upanja. Včasih se zdi, kot da bi bilo med mogočnima stebroma vere in ljubezni, upanje majhno in nebogljeno.
Upanje je krepost, ki je prisotna pri vseh pričetkih. Razumljivo, da je takrat, sredi negotovosti in dvomov, videti upan-
je kot majhna lučka, obdana od goste teme. In vendar brez te lučke ne bi pričeli stvari, tudi takih, za katere vemo, da so pravilne in potrebne. Ne bi se lotevali načrtov, ki ne objubljajo hitrih sadov. Obstali bi in obšli naloge, ki bi se nam zdele težko izvedljive, če ne skoraj nemogoče. Pa tudi kasneje spremlja večje ali manjše upanje vsako delo, dokler ni končano. Včasih je upanje tako skrito, daga komaj opazimo. Ker je navadno tiho in skromno, potrebuje človek večkrat precejšnjega napora, da ga sredi dvomov in negotovosti lahko ohranja.
Ob pričetku delaje upanje šibko zaradi naše slabosti. Ko v delu napredujemo, postaja upanje manjše, ker odstopa svoje mesto nastajajoči realnosti. Ko je delo končano, se upanje obzirno umakne in naredi prostor veselju.
Upanje je sicer majhna lučka, ki pa lahko izžareva nepopisno energijo. Sveti nam le toliko, kolikor je potrebno. Neredko je njena svetloba tako majčkena, da jo opazi le človek sam. Potem je njegova naloga, da jo posreduje drugim. Vsi ljudje poznamo upanje, a se nas ob njem prevečkrat polašča negotovost. Včasih, ker se strašimo svoje slabosti, drugič, ker se preveč zanašamo na svojo moč. Takrat lučka prav lahko ugasne ali pa se spremeni v varljiv privid. Le kadar je upanje utemeljeno v razsodni stvarnosti, je krepost. Kadar pa je ta krepost zasidrana v Bogu, postane temelj življenja in gonilna sila rasti.
Sovražniki upanja
Kot vsaka krepost, ima tudi upanje svoje sovražnike.
Znano je, da zavlada obup tam, kjer izgine sleherna sled upanja. To se ne zgodi pogosto, a kadar se, obide človeka taka tesnoba, da mu lahko zamegli razsodnost in mu vzame voljo do življenja. Vendar je potreba po upanju tako zakoreninjena v naši naravi, da je za človeka obup bolestno in izjemno stanje.
V vsakdanjem življenju pozna krepost upanja navadno bolj prikrite nasprotnike. Med njimi je gotovo na prvem

BaNB9nMKBHBHMMnHHKX3MDB99BHHlHnm30HR999MHMnBfi9K!|
ZAPUSTIL MAS JE PRELAT JOŽE ŠKERBEC
Ko je bila januarska številka našega lista tik pred tiskom, nas je pretresla vest, da je v sredo, 3. januarja 2000, urednik naše revije in ramoški dušni pastir prelat Jože Škerbec podlegel težki bolezni. Gospodar življenja ga je poklical v lepše življenje brez konca, da se izpolni nad njim obljuba iz Svetega pisma:
„Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo” (Iz 64, 4).
Oživljenju, delu, in smrti našega dragega dušnega pastirja bomo poročali v prihodnji številki Duhovnega življenja.

■m t -mm
mestu napuh, ki skuša ugasniti lučko upanja na različne načine.
Ob lepi misli, iz katere bi se lahko razvilo dobro delo, se porodi napuh v obliki dvoma: ,,Ali se splača?” Ali se mi splača zapravljati dragoceni čas in talente za malenkosti? Ali nisem sposoben česa večjega? Saj ne bo nihče niti opazil mojega dela in sadovi bodo komaj vidni, če jih sploh kaj bo. Počakam na primernejšo priložnost. Izgovor se zdi prepričljiv in ob njem lepa misel lahko zamre.
Včasih nam skuša napuh uničiti upanje pod videzom velike zavzetosti. ,,To mojo misel je treba uresničiti takoj! Vsi morajo sodelovati I” Če pa se izkaže, da,,takoj” ni mogoč in da ,,vseh" ne bo mogoče pridobiti za sodelovanje pri vzvišenem načrtu, je na mestu užaljenost, češ, tako se ne da. ,,Zavrzimo vse in pričnimo na novo.” Ker je časa malo, je treba spremembe doseči hitro, če treba, s silo. Revolucijonarji, ki hočejo vse takoj in za vsako ceno, so zato navadno ljudje s šibkim upanjem.
Primer take šibkosti je, recimo, nekdanji reformatorski redovnik Martin Luter. Cerkev je takrat, kot že marsikdaj, res potrebovala reforme in jo je kasneje tudi izpeljala. Vendar, ko je Luter v svoji zavzetosti zahteval vse in takoj, je nare-. dil več škode kot koristi.
Približno v istem času je tudi redovnica Terezija iz Avile skušala reformirati tisti majhen del Cerkve, za katerega je bila odgovorna. Storila je, kar je mogla. Zdelo se je, da ni opravila veliko, a kar je naredila, je bilo izredno dobro, tako da sadovi njenega dela še trajajo. Terezija je zaupala v svoje sile, v skrito svetost Čerkve in v božjo pomoč. Zato je uspela.
Ima pa krepost upanja med mnogimi sovražniki enega, ki ga malokdaj jemljemo resno. To je lenoba. A tudi lenoba se ne postavi proti upanju v svoji najbolj odbijajoči obliki, kot brezdelje. Nasprotno, prav pogosto je doma sredi bolestne aktivnosti. Ljudjem, ki tekajo in se pehajo ter so na videz pravo nasprotje lenobe, se zdi razmišljanje o smiselnosti njihove aktivnosti prenaporno. ,,Saj vsi tako delajo” in,,taka je navada, vedno je bilo tako”, so izgovori miselne lenobe. Navezanost na poslušnost javnemu mnenju, na rutino, na ustaljeno navado, ne glede na to, ali je dobra ali slaba, ali je primerna ali ne, navadno lahko brez posebne težave zaduši v človeku klice upanja.
Kadar ugotavljamo, da ,,se ne da nič storiti”, ker je na svetu pač tako, smo našli izgovor za nedelo, s tem pa smo tudi zamorili upanje na izboljšanje.
Včasih se lenoba predstavi pod na-
lepko ,,znanstvenega” determinizma, ki prepričuje, da se zgodovina in z njo življenje neizprosno razvija v določeni smeri. ,,Ne izgubljajmo sil za nekaj, kar ne vodi nikamor.” Enkrat nas prepričujejo, da je predeteminiran socializem, drugič, daje liberalizem, spet drugič, da je javna nemorala nekaj naravnega. Kdor sprejme teorijo o kakršnemkoli determinizmu kot resnično, se je odpovedal svoji svobodi pa tudi upanju.
Primer podobne slabosti so v novejši cerkveni zgodovini pripadniki,,teologije osvoboditve”, med Slovenci pa Kocbek in tisti, ki so mu sledili. Napor, ki bi ' ga zahtevalo samostojno delo za socialno prenovo v duhu krščanstva, se jim je zdel prevelik. Treba bi bilo plavati proti toku, kar so imeli za brezupno, posebno, ker je lahko bilo nevarno. Zato so poiskali zaveznika, ki je dokazal, da zna delati odločno, četudi večkrat brezobzirno. To so bili sicer brezbožni komunisti, a kaj za to, če bi opravili namesto kristjanov najbolj naporno reformatorsko delo. Če so pri tem uporabljali nemoralna sredstva, je bila končno njihova stvar. Za mislijo, naj marksisti delajo, da bo krščanstvo doseglo svoj namen, se skriva poleg drugih strahov in slabosti tudi strah pred napornim delom. Taki kristjani so šli s tokom, ker niso zaupali niti sebi, niti nauku Cerkve, skratka, ker si niso upali upati.
Drobno apostolsko delo in versko poglabljanje slovenskih katoličanov v letih pred revolucijo, ki seje za marsikoga končalo s krono mučeništva, ni imelo znanstvenih zagotovil za uspeh. Temeljilo je na teoloških krepostih vere in ljubezni, predvsem pa upanja in zaupanja v Kristusa. Zato bo iz njihovega dela in žrtve slovenska Cerkev še dolgo mogla črpati sile za celjenje tudi tistih ran, katere so ji povzročili taki, ki ji niso zaupali.
Upanje med nami
Tudi pri delu v naši skupnosti je upanje potrebno. Paziti moramo, da pri tem ne bi padli v pasti napuha in lenobe.
Zdomsko skupnost so ustvarjali ljudje, ki so dan za dnem skrbno in preprosto polagali opeko na opeko. To niso bili velikopotezni manipulatorji briljantnih idej, brez volje za vsakdanje delo. Bili so možje in žene, ki so stali na trdnih tleh realnosti, a so si upali sanjati o stvareh, ki so jih imeli radi. Upanje je
j
PRAZNIKI v januarju
MARIJA,
sveta Božja Mati
Novo leto, svetovni dan miru
1. januar
D ožični čas je podaljšani spomin božjega, deviškega in ' odrešiteljskega materinstva Nje, katere brezmadežno devištvo je svetu podarilo Odrešenika. Zares, ko Cerkev na božični praznik moli Odrešenika, časti tudi njegovo slavno Mater... V prenovljeni ureditvi božične dobe je treba obrniti pozornost javnosti na novo vpeljani praznik Božje Matere. To slavje, po starodavnem bogoslužnem izročilu mesta Rima določeno na dan 1. januarja, proslavlja Marijin delež pri skrivnosti odrešenja in poveličuje dostojanstvo, ki iz te9a deleža izhaja za sveto Mater, ki nam je dala Začetnika življenja. Mrh tega imamo ugodno priložnost, da se ponovno poklonimo novo-r°jenemu Knezu miru, poslušamo veselo sporočilo angelov in da po Posredovanju Kraljice miru prosimo Boga za veliki dar miru. V ta namen smo določili dan 1. januarja, ko srečno sovpadata osmi dan Gospodovega rojstva z začetkom leta, za 'svetovni dan miru’.” Tako je za-Pisal papež Ravel VI. vsvoji apostolski spodbudi o Marijinem češčenju, objavljeni 2. februarja leta 1974.
Današnji praznik Marije, svete Božje Matere je dejansko najstarejši Marijin praznik, podaljšanje božičnega prazna. Na krščanskem Vzhodu so ga obhajali že v 5. stoletju pod imenom
namreč razpeto med realnostjo in san-Jemi, ki rastejo iz ljubezni. Uresničuje pa Se z delom. Kot Cerkev, se tudi skup-n°st gradi dan za dnem z drobnim de-i°m v družini, v šoli, na igrišču in z uPanjem v rodovitnost dobrih del.
Vsaka generacija, vsak posamez-nik naj bi vztrajno obujal v sebi, na mzličnih poljih svojih odgovornosti, kre-P°st upanja. Čeprav je ta v svoji zadnji m najvišji obliki usmerjena v večnost, brez nje tudi ni rasti in ne napredka na 2emlji. Družinsko in narodno življenje je v veliki meri odvisno od treznega upan-Ja- Zato je prav, da se pri spraševanju Vesti zamislimo tudi: kje in kdaj smo 9rešili proti tej veliki kreposti.
Naša osebna identiteta, narodna in Verska zavest črpajo življenjsko silo iz upanja v polnost bivanja. Iz te kreposti Se hrani duhovno življenje posamez-n|k°v in občestva, pa tudi revija, ki nosi 0 'me, se obnavlja iz nje. Daj Bog, da nam sredi senc sedanjosti in oblakov Prihodnosti nikdar ne ugasne, v dušah 'n v skupnosti, dragocena lučka krščanskega upanja.	_
Spomin Bogorodice in sicer takoj naslednji dan po božiču. Ko so ga prenesli tudi na Zahod, so ga obhajali 1. januarja, na božično osmino. Po zapisu evangelista Luka o izpolnitvi predpisa Mojzesove postave se je praznik imenoval Obrezovanje Gospodovo. Pokoncilske določbe o cerkvenem letu temu prazniku spet vračajo marijanski značaj, kar izraža že samo bogoslužno besedilo.
Marija je najtesneje povezana tako s skrivnostjo božjega učlovečenja kakor tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. V koncilski konstituciji o Cerkvi beremo: ,,lz Marije si je Božji Sin privzel človeško naravo, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeka od greha.” Po Mariji seje izvršila tista,.čudovita zamenjava”, o kateri pišejo stari cerkveni pisatelji: Božji Sin je postal človek, da bi ljudje postali Božji otroci.
Vera v Marijino Božje materinstvo je bila v Cerkvi vedno živa. Apostolska vera, ki je nastala že v apostolskih časih, izpoveduje o Jezusu, da ,,je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device". Ko so cerkveni očetje govorili ali pisali o Mariji, so vedno učili, da je bila Božja Mati in da je v sebi združevala devištvo in materinstvo.
Na začetku 5. stoletja je carigrajski škof Nestorij začel učiti, da Marije ne moremo imenovati Bogorodica. Trdil
je, da Marija ni Božja mati, je le mati človeka Kristusa, s katerim seje združila oseba Besede. Cerkveni zbor v Efezu leta 431 je razglasil versko resnico, da je Marija prava in resnična božja Mati. Razglasitev te verske resnice je verno ljudstvo pozdravilo z velikanskim veseljem.
Leta 1931, ob 1500-letnici efeškega koncila, je papež Pij XI. določil, naj se 11. oktobra vsako leto obhaja praznik Marijinega Božjega materinstva. Po prenovljenem koledarju se te njene odlike spominjamo 1. januarja.
Ta praznik naj bi katoliške vernike spominjal na Marijino visoko čast in na njeno vlogo pri uresničevanju skrivnosti odrešenja. Vsebino tega praznika povzema današnje bogoslužje.
NAMENA
APOSTOLATA MOLITVE
ZA JANUAR
Splošni: Da bi kristjani s stalnim prizadevanjem za edinost, ki jo želi Kristus, podpirali evangelizacijo novih generacij.
Misijonski: Da bi z državljansko in versko vzgojo pripomogli k odpravi vseh oblik nestrpnosti in zapostavljanja v svetu.

GOSPODOVO
RAZGLAŠENJE
Sveti trije kralji
6. januar
,,Praznujemo sveti dan, ki je poveličan s tremi čudeži: danes je modre zvezda pripeljala k jaslicam, danes se je na svatbi voda spremenila v vino, danes se je Kristus dal Janezu krstiti, da bi nas odrešil.”Tako pravi odpev k hvalospevu Moja duša v drugih večernicah molitvenega bogoslužja današnjega praznika Gospodovega razglašenja. Grško ime zanj je epifa-nia, pomeni pa razodetje Kristusovega mesijanskega veličastva. Modri so Otroka, h kateremu jih je pripeljala nenavadna zvezda, priznali za mesijanskega kralja in ga,,razglasili” med svojimi rojaki. Ob čudežu spremenitve vode v vino na svatbi v Kani Galilejski, poroča evangelist Janez, je Jezus ,,začel delati znamenja in razodel svoje veličastvo”. Pri Jezusovem krstu v reki Jordanu pa ga je nebeški Oče sam razglasil za svojega Sina.
Vzhodne krščanske Cerkve praznujejo 6. januarja praznik bogojavljenja Gospoda Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa kot enega največjih praznikov že od najstarejše dobe. Posvečen je Jezusovemu krstu v Jordanu, kjer se je razodelo njegovo božanstvo. Pri nas in po vseh deželah sveta, kjer so evangeljsko oznanilo sprejeli iz Rima, pa se današnji praznik v ljudskem govoru ne imenuje Razglašenje Gospodovo, ampak praznik Svetih treh kraljev. Izraza ,,razglašenje” in ,,trije kralji” si nista nasprotna, temveč se med seboj dopolnjujeta. Modri, o katerih piše na začetku drugega poglavja svojega evangelija sveti Matej, so že v prvi Cerkvi veljali za,,prvence poganskega sveta”: v njih so bili na neki način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje.
Evangeljsko pripoved, ki se bere leto za letom pri praznični maši, je legenda dopolnila in pesniško olepšala. Modri so Detetu darovali tri darove - zlato kot velikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu in miro kot umrljivemu človeku - zato je ljudska domišljija dala vsak dar v roke enemu. Zgodaj je določila tudi njih imena, ki so se v teku časov spreminjala do sedanjih oblik: Gašper, Miha (Melhior), Boltežar (Baltazar). Vsebino številnih legend povzema naš narodopisec dr. Niko Kuret takole:,,Srednji vek je na svoj način spletel okoli domnevnih svetih treh kraljev še vrsto drugih domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivolas - Gašper mladenič dvajsetih let - Boltežar pa mož; tako naj bi bili simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ali pa naj bi bili sveti trije kralji simbolično predstavljali pogane - betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude - Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar pa hamitov, zato so začeli upodabljati Melhiorja kot Evropca, Gašperja kot Azijca, Bol-težarja pa kot Etiopca - črnca. ..Vsa ta dediščina srednjeveške pobožne domišljije se je skozi stoletja ohranila v naš čas. Po njej upodabljajo umetniki svete tri kralje na slikah in kipih - in v jaslicah: eden je starec, drugi je mož, tretji je črnec...” Domnevne ostanke svetih treh kraljev so hranili v stolnici v Kolnu ob Renu, kamor se je zgrinjalo veliko romarjev. Tudi pobožni Slovenci s Kranjskega, iz Štajerske in Koroške so radi romali v „Kelmorajn”.
KOROŠKA VAS NA MADAGASKARJU
Koroški Slovenci že desetletja skrbijo za misijonske bogoslovce in z veseljem ter velikodušno darujejo za misijone. V misijonski pisarni Dušnopastirskega urada celovške škofije so sklenili v svetem letu odgovoriti na poseben izziv. Nanj že več let odgovarja misijonar leta 2000 in kandidat za Nobelovo nagrado lazarist Pedro Opeka. Na rdečem otoku Madagaskarju, v eni najbolj revnih držav na svetu, kjer je 80 odstotkov ljudi na robu preživetja, je začel zidati preproste hiše za otroke in družine, ki so živeli po smetiščih, oropani skoraj vsega človeškega dostojanstva. Kmalu so se mu pridružili Akamasoa - dobri prijatelji in skupaj so odpirali hišo za hišo. Tako so nastali „griči upanja”, kjer je našlo dom že več kot dvajset tisoč ljudi vseh starosti. Največ pa je bilo otrok, ki bi se sicer potepali po smetiščih in cestah ali zašli v kriminal. Na gričih upanja živi osem tisoč šolarjev. Zaposlitev je našlo nad tisoč ljudi.
Koroški kristjani bi radi na Madagaskarju, na „gričih upanja” sezidali Koroško vas, radi bi postali dobri prijatelji ljudem v najhujši stiski. Kot so povedali, bi ena hiša stala okrog petdeset tisoč avstrijskih šilingov. Po predstavitvi akcije načrtujejo izvedbo več dobrodelnih koncertov, začeli bodo z akcijo Otroci za otroke, priredili bodo bazarje in srečelove pa še kaj.
SVETNIKI V JANUARJU ____________________
JANEZ BOŠKO - DON BOŠKO,
ustanovitelj salezijancev * 1815-1888
31. januar
eta 1974 je v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča v Kopru izšla knjiga z naslovom Ukradli ste mi srce, v kateri italijanska salezijanska duhovnika Enzo Bianco in Carlo de Ambrogio na Tikaven način predstavita sv. Janeza Boška ali Don Boška, ustanovitelja sa-lezijancev in velikega vzgojitelja mladina Na koncu te knjige je Don Boskov slovarček in pod geslom ,,vzgoja” berejo njegove misli: ,,Moj vzgojni sistem? želo preprost je: pustite mladim vso Prostost, da počno stvari, ki so jim najbolj všeč. Pri tem pa morate v njih odkri-vati kali njihovih dobrih nagnjenj ter poskrbeti, da se razvijejo. Vsakdo z vesel-Jorn dela samo tisto, za kar se čuti spo-sobnega, zato to upoštevam in moji 9ojenci delajo vsi od kraja ne le z vnemo, ampak tudi z veseljem.”
Ob stoletnici smrti leta 1988 je Don Boška v Ognjišču lepo predstavil slovenski salezijanec dr. Zvone Štrubelj. "Bon Boskova življenjska pot,” je zapi-Sak „je zelo preprosta: vsa umetnost svetosti je zvestoba Bogu v malem, v vsakdanjih opravilih.” Rodil se je 16. avgusta leta 1815 v vasici Becchi, 30 kilometrov jugovzhodno od Torina, glavnega mesta Piemonta. V nežnih letih je
Salezijanska cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku - Foto: M.Š.
J jj v
Jšf
izgubil očeta in izkušnja trde mladosti je pripomogla, daje imel izreden posluh za probleme zapuščene mladine. Ko mu je bilo devet let, je začel hoditi v župnijsko šolo, ki je bila poldrugo uro daleč. Ko je šel na višje šole, si je služil kruh z raznimi deli, kajti mati mu ni mogla plačevati šolanja. Pridobljeno znanje mu je kasneje še kako prav prišlo. Ko je končal gimnazijo, se je odločil za duhovniški poklic. Bogoslovje je študiral v mestu Chieri in bil leta 1841 posvečen v duhovnika. Po novi maši se je tri leta izpopolnjeval na pastoralnem inštitutu v Torinu.
V teh letih je obiskoval torinske zapore, kjer je našel tudi številne mlade ljudi, ki so prišli v mesto, pa niso dobili dela in so se preživljali z manjšimi tatvinami. Don Boško se je zavzel zanje in je zanje začel ustanavljati domove, imenovane oratoriji, kjer jim je priskrbel toplino doma, jim pomagal, da so se izučili kakšnega poklica, obenem pa jih je tudi versko vzgajal. Za službo revni mladini, predvsem moški, je leta 1859 ustanovil redovno družbo, ki je po nebeškem zavetniku sv. Frančišku Šaleškem, ženevskem škofu na začetku 17. stol., dobila ime salezijanci. S sodelovanjem sv. Marije Mazzarello je leta 1872 osnoval
še žensko vejo salezijanske družbe -Hčere Marije Pomočnice. Za časa svojega življenja je odprl svoje vzgojne zavode tudi v sosednji Franciji in Španiji. V več skupinah je poslal nad sto salezijanskih misijonarjev v Južno Ameriko - v Patagonijo na skrajnem jugu Argentine. Od dela izčrpan je v 73. letu življenja 31. januarja 1888 umrl vTorinu. Pokopali so ga v veličastni baziliki Marije Pomočnice, ki jo je bil zgradil z očitno podporo Božje previdnosti. Med blažene je bil prištet leta 1929, med svetnike pa leta 1934. Med drugimi so si ga za svojega zavetnika izbrali založniki, kajti Don Boško je širil evangelij tudi s pomočjo verskega tiska (znamenite so bile njegove ,,knjižice” - krajši spisi verske in vzgojne vsebine) in salezijanci to njegovo delo nadaljujejo.
V Slovenijo so Don Boskovi salezijanci prišli leta 1901 in sicer na Rakovnik v Ljubljani. Tam so postavili cerkev Marije Pomočnice, ki je zdaj župnijska cerkev in priljubljeno božjepotno svetišče. Kmalu je nastalo več hiš, vzgojnih zavodov, šol, obrtnih delavnic in mladinskih domov po raznih krajih Slovenije. Po vojni, ko je domovina padla za,.železno zaveso”, jim je komunistična totalitarna oblast skoraj vse vzela. Zdaj delujejo naši salezijanci po župnijah, njihov katehetski center zelo živahno deluje na področju tiska. Uspešno deluje gimnazija v Želimljem, ki jo vodijo salezijanci.
IZ NAŠE KRONIKE
V Mendozi so imeli srečanje molivcev Živega rožnega venca v nedeljo, 1. oktobra, po sveti maši. Najprej je imel dušni pastir Jože Hom nagovor o Mariji, nato je bil rožni venec in litanije Matere Božje, zakonec so pa zapeli še nekaj pesmi.
Mesečna molitvena ura za duhovne poklice je bila na prvo soboto, 2. novembra, v cerkvi Marije Pomagaj.
Sklepno prireditev za konec šolskega leta so imele v soboto, 2. novembra, naslednje šole: Balantičeva šola je imela samo zahvalno mašo, vse ostalo teden dni kasneje; Prešernova šola je imela ob 9. šolsko sveto mašo, popoldne ob 19,30 pa proslavo na čast Francetu Prešernu ob 200-letnici rojstva, nato jih je obiskal sv. Miklavž; Rožmanov a šola je imela ob 18 sveto mašo, ob 19 šolsko akademijo, ob 20 pa miklavževanje.
Slomškova šola je imela sklepno šolsko prireditev v nedeljo, 3. decembra. Ob 9. uri je bila zahvalna sveta maša, nato nastopi posameznih razredov, skupno kosilo, nato pa igre za otroke.
PRIČEVANJE
ZVEZDA JUTRANJICA
Povedal Janko GABRIČ, zapisala M. K.
"T" eta 1969je moralo biti. Hodil sem v sedmi razred osnovne šole. -LJ Takrat nas je učil matematiko in fiziko ravnatelj Petkovšek. Bilo je tik pred božičem. Vsi otroci z učitelji vred smo bili zunaj pred šolo, kajti bil je lep sončen dan in v odmoru smo malicali. Ni bila taka malica, kot jo imajo šolarji v današnjih časih. Vsak je kar zunaj pojedel mogoče kos kruha in sira ali pa jabolko. Tedaj pride sem od Gorenčeve hiše teta Veronika in zavije v svojo hišo na tej strani šole.
Upravitelj Petkovšek me pa pokliče k sebi, potegne iz žepa nekaj denarja in me pošlje v trgovino. „Prinesi, prosim, steklenico dobrega vina,” pravi, „ kakšen merlot ali kakih drugih dobrih piškotov.” Grem v trgovino, mu tisto prinesem, pa pravi:,,Poznaš teto Veroniko?”,,Seveda jo poznam,” pravim. „Saj stanuje tukaj zraven šole.” Pravi: „Nesi zdaj to vino in napolitanke teti Veroniki. V kroniki sem prebral, daje bila pred drugo svetovno vojno snažilka v tej šoli. Pa j e prav, da se je spomnimo in ji odnesi tole za praznike.”
Res odnesem teti Veroniki, kar sem nakupil, in ji vse povem, kar je naročil upravitelj. Teta Veronika me začudeno gleda in vpraša: „Kdo pa je vaš upravitelj? S^j ga sploh ne poznam.”
,,Pojdite z menoj pa vam ga pokažem,” pravim. Takrat so se upravitelji kar pogosto menjavali. Peljal sem teto Veroniko za roko čez cesto do šole, kajti po tleh je bilo spolzko, teta Veronika pa že stara. Upravitelj Petkovšek je stal pod lipo. Bolj nizek mož je bil. Pa privedem teto Veroniko k i\jemu. Prijela ga je za obe roki, ko sem preprosto rekel: „To je naš upravitelj.”
„Dober človek ste,” mu je dejala. , ,Lepo vas je naučila vaša mati, da ste se spomnili stare ženice, ko vam tega ne bi bilo treba. Veste, še več kot darilo je vredno to, da se bom lahko vsakemu pohvalila, da ste me vi obdarili za praznike. Kako naj se vam zahvalim? Aha. Zjutraj, ko bom šla k zomicam, bom na pokopališču pod križem prižgala svečko za vašo mamo, ki vasje tako lepo vzgojila.”
Otroci smo stali okoli in poslušali,
čeprav še nismo vsega tako razumeli, kot razumemo danes.
Naslednje jutro sem tudi jaz odšel k zomicam in ker je bilo domov predaleč, sem od maše zavil kar navzdol k šoli, čeprav je bilo še prezgodaj. Pred šolo meje čakal upravitelj in mi pomignil, naj grem z njim.
,,Si bil pri zomicah?” vpraša.
„Sem.”
„Si ministriral?”
„Mhm.”
V tistih časih bi to lahko pomenilo zaslišanje, pa tega takrat še vedel nisem. Z upraviteljem Petkovškom sva medtem že vstopila v i\j egovo sobo. Bila j e desno od glavnega vhoda, tam, kjer je visel poštni nabiralnik. Obstal sem pri vratih. On je stopil do okna, ga odprl in se naslonil nanj.
„ Pridi,” meje povabil, „in poglej.”
Pokazal mi je hišo tete Veronike.
„Tukajle sem jo čakal zjutraj,” pravi, „pri odprtem oknu, ko je odhajala k zomicam. V dolgem, širokem spodrecanem krilu in s črnim klotastim predpasnikom, v kočemajki, in ogrnjena v volnen pled. Bilo je še temno, nebo je bilo posuto z zvezdami. Iz hiše je prihajala s prižganimi trskami, da sije svetila. Bila je kakor bleščeča zvezda jutrapjica, visoka, daje nobena umazanija sveta ne more doseči. In tako svetla v temini, da še tisti, ki so zablodili, ob njej lahko najdejo pravo pot.”
Z odprtimi usti sem vse to poslušal, ne da bi vedel, kam naj spravim.
„Za danes sem jo povabil na kosilo,” pravi. „Steci k Debevčevi Pepci pa naroči za danes še eno kosilo. Povej, da bova dva.” Vsak dan sem hodil po šoli v Debevčevo gostilno po kosilo za upravitelja. Tisti dan sem prinesel kosilo za dva.
Teta Veronika je počasi prihajala navzdol od cerkve. V roki je previdno nesla skodelico iz bmšenega stekla. V skodelici je bila blagoslovljena voda in vejica rožmarina. Teta Veronika je zavila k šoli in se tam srečala z upraviteljem.
„Razmišljala sem, kako naj se vam še oddolžim za včeraj,” je rekla, in obraz ji je sijal v neki nadzemski lepoti. ,,Pa vam bom blagoslovila šolo. Veste, pri
nas za božič blagoslovimo vsako hišo in ljudi v njej, vsa gospodarska poslopja in živali in polja in travnike. Kajti nič ni tisti, ki seje in okopava, ampak tisti, ki daje rast. Šolo vam bom blagoslovila, da bo v njej mir božji in da boste tudi vi otroke tako lepo vzgojili, kot so vzgojili vas. Brez božjega blagoslova to ne gre.”
Upravitelj je stal kakor okamenel, nobene besede ni rekel na to. Po licih so mu pritekle solze, pa se jih najbrž sploh ni zavedal. Vendar so se nam otrokom zdele razumljive, čeprav nismo vedeli, zakaj. Trenutek je bil veličasten in teta Veronika je bila kot svečenica, poslana z neba.
Z vejico rožmarina je pokropila najprej upravitelja in nas otroke, potem pa seje napotila okrog šole. Upravitelj jo je samoumevno prijel pod roko, mogoče zato, da se ne bi spotaknila. Jutri bom morebiti že ob službo, mu je preblisnilo možgane, pa se mu je ta misel zdela nepomembna spričo božjega obiskanja. Vodil je teto Veroniko po šolskem vrtu mimo vodnjaka in kletnih vrat nazaj do glavnega vhoda, mi otroci pa smo j ima v procesiji sledili, ne da bi nas kdo povabil. Ko se danes spominjam tega, mislim, da mi je bilo pri srcu nekako tako svečano, kakor če bi šla pred nami mati Terezija in sam papež, oba zvesta bo^ja služabnika, ki ju vodi Bog in zato natanko vesta, kaj jima je storiti.
Zdaj je upravitelj odprl vrata in vsto- , pili smo v šolo. Najprej smo zavih desno J v upraviteljevo sobo, dajo je teta Vero-

Luč in meč
VVilhelm HUNERMANN
r M eden dni je minilo od tiste nepozabne noči. Ljucjje so prihajali v A mračno votlino. Večina le iz radovednosti. To so bili ljucjje, ki so se dan za dnem otepali revščine.
Novica o usodi mlade matere, ki je korala roditi v tem zasilnem hlevu seje hitro širila od ust do ust. Mnogi so nejeverno zmajevali z glavami. O pastirjih, Iti so pripovedovali, kako so videli angelske prikazni, so mislili, da se jim je zmešalo. Nad zibelko tako revnega otroka pač ne pojejo angeli, nad njim kvečjemu lahko joka njegova nesrečna htati in vzdihuje oče zaradi novih skrbi.
Niso prišli v hlev toliko zato, da bi Pozdravili božje Dete, kolikor zato, ker s° kot ljudje čutili dolžnost, da vs^j nekoliko poskrbijo za te tiyce, ki so bolj
Pika pokropila, nato še v druge prostore v Pritličju. Po kamnitih stopnicah smo Se potem dvignili v nadstropj e, tudi stop-Pice so bile blagoslovljene in zatem vse učilnice v nadstropju do poslednjega kota. Celo na podstrešje smo zavili. Na-ZaJ grede smo se na šolskem pragu ustali, teta Veronika seje pokrižala kakor °b koncu maše in tudi mi smo storili tPko. Kristalna skodelica je bila domala Prazna; ves blagoslov je raztrosila po šoli. Upravitelj je spregovoril: „Blagor Vam, teta Veronika, ker ste do pozne starosti ohranili svobodo, in hvala vam, ker ste jo pokazali tudi nam mladim, ki smo se pustili vkovati v verige.”
TetiVeronikiseu%rahlozatreslaroka, v kateri je držala skodelico. Skrivaj sije Ptrnila solzo, ko je zavila k svoji hiši. Opa je verjetno razumela upraviteljeve besede, mi otroci pa ne popolnoma. ^edeli smo pa, da se nas je dotaknilo Pekaj velikega.
Upravitelj je naročil učiteljici slovenščine, n^j vsi učenci napišemo za šolsko Palogo zgodbo o teti Veroniki. Pisali smo t° v velike zvezke z zelenimi platnicami, kijih nismo nikoli nosili domov. Upravi-
je te zgodbe pobral, jih prebral in shranil, kajti niso bile za javnost.
(Družina 50, 1999)
revni in bolj potrebni pomoči kot zadnji berač v Betlehemu. Ob detetu, za katerega mati ni imela drugega kot ležišče iz sena in slame v grobo izklesanem hlevskem žlebu, so se čutili bogate.
Danes so prišli vsi ob dogovorjeni uri. Kar nekam slovesni so bili videti vsi ti betlehemski kočarji, hlapci in revni obrtniki, žene, ki so jim skrbi in pomanjkanje zarisali ostre brazde v obraze. Med njimi so bili tudi nekateri daljni Jožefovi sorodniki. Kot da bi šli k prazniku, so dostojanstveno in samozavestno vstopali. Danes bo deček slovesno obrezan, sprejeli ga bodo v izvoljeno ljudstvo in mu dali ime.
Najbolj zanikrn berač je bil ponosen na svoje pripadništvo izvoljenemu ljudstvu, in časti, da more biti sin Abrahamov, nikdar ne bi zamenjal za rimsko državljanstvo.
V hlevu je zavladala slovesna tišina. Jožef je počasi izgovarjal besede enega od psalmov, kijih je bil ob harfi prepeval njegov davni kraljevski prednik. Ko je tako stal žarečih oči, ni bil prav nič podoben brezdomnemu tesarju. Stal je tu kot duhovnik, ki se mu na čelu zrcali zna-mepje svetega poslanstva.
Jožef vzame majhen, oster nož. Ne-
nadoma je mlada mati, kijev skromnem molku prisostvovala opravilu, prebledela. Zakaj le? Žena v ozadju se je komaj opazno nasmehnila. Marija je vendar še tako mlada. Tudi njej ni bilo nič lažje, ko je bil obrezan njen starejši sin. No, mlada mati je medtem premagala svojo slabost. Pripravljena je sodelovati pri prvi bolečini svojega sina in se že v njegovi prvi žrtvi združiti z njim.
Dostojanstveno miren je Jožef opravil obred obreze. Otrok je tiho zaječal. Priteklo je nekaj kapljic krvi. Betlehe-rnčani so prisluhnili, katero ime bo dal Jožef dečku. Tega ne smejo preslišati.
„Jezus je tvoje ime!” je izrekel Jožef s čvrstim glasom.
Betlehemčani se prizadeto spogledajo. 'Jezus - Ješua’, ga je imenoval. 'Rešitelj - Odrešenik’, ste slišali? To je kaj nenavadno ime za otroka, ki je bil rojen v hlevu med živalmi in ki namesto v zibelki leži v hlevskem žlebu, postlanem s slamo. Kako naj ta otrok postane Rešitelj - Odrešenik? Že njegov lastni križ mu bo dovolj težak. Življenje, ki seje tako žalostno začelo, tudi v bodoče ne bo ovenčano s cvetjem. Ti tarnajoči betlehemski malomeščani, ki jih je težilo toliko raznovrstnih skrbi, so dobro vedeli, da se te revščina drži, kot požrešna pijavka in da prej umrješ, kakor pa seje rešiš. Tudi malemu Ješui se ne bo godilo nič bolje. Ne, Ješuo ga ne bi smel imenovati, so menili dobri ljudje.
Ko pa so šli domov, je v njihovih srcih to ime kljub vsemu neprestano odzvanjalo. Tudi kasneje jim je prihajalo na
LUČ IN MEČ
misel, doma pri delu in še posebno ob sobotah v sinagogi. Vtisnilo seje v njihove duše tako globoko, da ga nikdar več niso mogli pozabiti.
Jožef je končno vse uredil pri državnih uradnikih, ki se jim ni prav nič mudilo. Kar oddahnil sije, ko je bil rešen tega zoprnega čakanja. Sklenil paje, ker je hotel obvarovati Marijino čast, da se še ne bo vrnil v Nazaret, ampak bo še dobro leto ostal v Betlehemu.
Zaposlil se je pri nekem tesarju, ki mu je bil mlad in sposoben poklicni tovariš zelo dobrodošel. Zgradil si je tudi skromno hišico in j e tako mogel zapustiti tisti bedni hlev.
Štirideset dni po Jezusovem rojstvu, je Jožef z Marijo, ki je nosila njegovega sina, odšel v Jeruzalem. Po Mojzesovi postavi je bil vsak moški prvorojenec posvečen Gospodu in ga je bilo treba v templju odkupiti. Prav tako je morala tudi Marija k obredu očiščevanja prinesti svoj dar.
Ko so jeruzalemski romarji, vajeni betlehemskega miru, vstopali skozi Davidova vrata v Jeruzalemu, jih je zmedel hrupni vrvež trgovcev in karavan, ki so se drenjale ob prastarih vratih. Trgovci so ponpjali svojo robo, drugi so se ob zapornicah prepirali z mitničarji, razkopavali svoje vreče in svežnje, da bi se jim zaračunala mitnina.
Skozi stranska vrata, imenovana 'Šivankino uho’ je sveta družina z drugimi revnimi ljudmi, ki jim niso imeli kaj zaračunati, prišla v mesto.
Takoj za vrati se je na desni strani dvigala Herodova palača. Marija se je plaho ozirala na hladne marmornate stene, ki so sevale grozo in sovraštvo. Pot ju je vodila skozi ozke, prenapolnjene ulice, preko kamnitih stopnic in teras do hrupnih bazarjev in delavnic. Povsod kričapje in gneča. Množice, M so hitele na svoje delo, so valovile zdaj sem zdaj tja.
Kot bi hotela obvarovati otroka pred neumornim hlastanjem velikega mesta, gaje Marija boječe stisnila k sebi.
Ne da bi se kdo zmenil zanju, sta prispela do tempeljskega griča. Nato sta se kmalu zatem znašla ob Nikanorjevih vratih, ki so vodila v duhovniško preddverje ter k veličastnemu templju.
Bil je čas jutranje daritve. Na žgal-nem oltarju je plapolal sveti ogenj- Kri zaklanih živali je izparevala v posvečeni žerjavici. Potem so ognjeni zublji objeli daritveno žival in temen, dišeč oblak se je dvignil v nebo.
Marija je zbrano prisostvovala slovesnemu opravilu. Otroka je tesno stisnila k sebi, kajti zazdelo se ji je, da na žgalnem oltarju ni daritveno jagnje, ampak da so se rdeči plameni dvignili nad njenim lastnim sinom.
Zmrazilo jo je, čeprav je sijalo toplo spomladansko sonce. Prišla je k obhajanju daritve. Hoče odkupiti svojegasina, kije kot prvorojenec posvečen Gospodu in vendar sluti, daje ravno on tista žrtev, ki bo nekega dne zgorela kot spravna daritev.
V tempeljskem preddverju je stalo mnogo mater s svojimi prvorojenci in sreča jim je žarela v očeh. Vedele so, da bodo svojega ljubljenca spet dobile nazaj , brž ko bo pobožna ceremonija končana. Marijapaje roko Vsemogočnega čutila nad svojim sinom in slutila, daje kot velika žrtev določen za vse čase.
Končno je pristopil duhovnik in peljal žene z njihovimi otroki v eno od tempeljskih dvoran. Tedaj je položil roko na Jezusovo čelo in slovesno rekel:
„Vsak moški prvorojenec naj bo posvečen Gospodu!”
„Naj bo posvečen Gospodu!”je Marija odgovorila in glas se ji je tresel. Jožef je duhovniku izročil predpisani dar: košarico z dvema grlicama - dar revnih -in pet srebrnih novčičev, zaslužek trdega dvajsetdnevnega dela. Marija se je zdrznila, ko je zaslišala kovinski zven denarja, kije padal v daritveno blagajno. Ko bi vedela, da bo eden od njegovih učencev za trideset teh trdih denarjev izdal njenega ljubljenega Gospoda?
Ko je bilo zadovoljeno postavi, so matere veselega srca odhajale. Tudi Marija se je že bližala izhodu, ko ji stopi nasproti mož, ki so mu čisto beli lasje lahno valovili v blagem vetru. Nadvse pozorno je prisostvoval pravkar opravljenemu obredu. Tresel se je od razburjenja, razširil roke in jih stegnil nato k božjemu detetu. Materi se je zdelo, da oči tega starega moža izražajo celotno veliko pričakovanje sveta, vse goreče tisočletno hrepenenje po Odrešeniku.
Sama ni vedela, kdaj in kako je položila otroka v starčeve roke. Dan za dnem je sivolasi Simeon prihajal v tempelj, zak^j obljubljeno mu je bilo, da ne bo umrl, dokler ne bo videl Izraelovega Tolažnika - božjega Maziljenca. Vsako jutro je stal na vratih in pogledal v svetem pričakovapju vsako mater, ki je s svojim otrokom prišla v svetišče. V tem trenutku je vedel, daje pjegovo čakanje dopolpjeno. On je blizu, v naročju te
matere.
Presrečen je objel otroka. Potem se je žarečih oči ozrl v nebo in ne meneč se za hlastno prerivanje tempeljskih romarjev, glasno rekel:
„Zdaj odpuščaš svojega služabnika, o Gospodar, po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle rešitev, ki si jo pripravil pred očmi vseh narodov:
luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela, svojega ljudstva. ”
Še je brezmejno srečen objemal Odrešenika sveta, ko je pristopila žena, Ana, hči Fanuela, prerokinja štiriinose-mdesetih let, ki ni skoraj nikdar zapuščala templja. Ko je videla, da Simeon v tresočih rokah drži otroka, je tudi njo razsvetlil Sveti Duh. Glasno je vzkliknila, kajti ura odrešenja za božje ljudstvo seje približala; vsem v templju je oznanila veselo novico.
Toda množica, ki je valovila mimo, se je prav malo menila za njeno govorjenje. „Na otročje ji že gre,” so menili nekateri. Ko paje Marija videla ta dva, ki sta tu žarela od sreče, je pomislila na prve starše človeškega rodu, ki sta prav tako težko čakala Odrešenika, odkar so se za njima zaprla vrata izgubljenega raja. Veselje in tolažbo naj bi njun otrok prinesel svetu. Kakšno pa bo ob tem pjuno življepje? Tedaj je občutila na sebi starčev pogled, M je bil poln iskrenega sočustvovanja in kot iz meglene daljave je zaslišala njegove preroške besede:
„Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih src. Tvojo dušo pa bo presunil meč. ” Te zagonetne besede pretresejo Marijo v dno duše. Sedpj ve, kaj bo pjen delež: ko bo njen sin odreševal svet, bo meč bolečin presunil pjeno srce. Vsako novo življenje morajo matere plačati s trpljenjem. In kolikšno naj bi bilo trpl-jenje matere, ki poraja novo življenje vsemu svetu?
Vsa se je tresla, ko je sprejemala otroka iz starčevih rok. Pritisnila gaje na prsi, kakor da bi ga s tem mogla obvarovati trpljenja in smrti. Globoko se je sklonila nad drobnim obrazom. Otrok je široko odprl oči in se preko oltarja, na katerem so vzplamtevali zadnji plameni
Š' sp;*'
^v^rww^v^wwwwwww^v^wi?wvw^vww^w
ter širili duh po daritvi, zagledal nekam v daljavo. Božji Sinje molil jutranjo molitev svojega življenja, ki jo je edino Oče razumel:
»Krvave in žgalne daritve ne zahtevaš,
naj mi telo daritev bo, želiš!
Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo!”
Jožef in Marija sta se s svojim svetim bremenom molče vračala v Betlehem.
V Davidovem mestu ni bil nihče kaj Prida pozoren na tihega delavca, ki je zavzeto opravljal svoje delo: delal je lesene pluge, volovske jarme, mize in stole, zibke za nova življenja in krste za mrliče.
Vestni mož se je kaj malo menil za dogajanje v velikem svetu. Slišal je pač marsikaj o vedno novih zločinih kralja v Jeruzalemu, kije pobesnel zaradi svojega nezaupapja dal mučiti naj zvestejše hlapce, da bi mu morda izdali kako skrivno zaroto, ki si jih je v svoji bolni domišljiji navadno le sam ustvarjal.
NAGRADA CUORE AMICO 2000 ZA PEDRA OPEKA
Italijanska misijonska organizacija Associazione Cuore Amico, kijoje ustanovil duhovnik Mario Pasini, delpje že 20 let in ima svoje središče v mestu Brescia. Vsako leto podeljpje denarno nagrado misijonarju, misijonarki in laiku italijanske narodnosti, ki se na poseben način odlikujejo v delu za misijone. Namen organizacije je, da ljucije spoznajo drugačni svet, ki ga predstavljajo misijonarji s svojim delom za širjenje evangelija po svetu. Ti ljudje so zgled vere in upapja za človeka, zgled korajže in dobrote. V svetem letu - 21. oktobra 2000 -je to nagrado dobil misijonar Pedro Opeka, čeprav ni Italijan. Ustanova je s tem hotela poudariti duha vesoljnosti v katoliški Cerkvi.
Te slovesnosti se je udeležilo poleg mestnega župana, škofa in drugih visokih osebnosti mnogo občinstva, med katerim sta bili tudi „Argentinki” Franc-
ka Cukjati, poročena Assoni, in Angela Cukjati, poročena Gomo, ki živita v Italiji, in sta nam poslali to poročilo s fotografijo, kije objavljena na 2. strani platnic. Pred prireditvijo sta se rojaku in misijonarju s svojima družinama tudi predstavili, zato jih je Opeka v svojem govoru, ki gaje imel v francoščini, tudi omenil in posebej pozdravil prisotne prijatelje iz Argentine..
VERNOST
BRITANCEV UPADA
Britanski radio je objavil ugotovitve ankete Narodnega središča za družbene raziskave (NCSR). Po njih naj bi polovica odraslih v Veliki Britaniji sebe imelo za verne. Velik upad, kar za štirideset odstotkov v primerjavi z letom 1983, ugotavljajo pri vernikih anglikanske državne Cerkve; k tej se po zadpji anketi prišteva le še petindvajset odstotkov. Kar štiriinštirideset odstotkov anketirancev je izjavilo, da se ne čutijo versko vezane; leta 1983 je bilo takšnih 31 odstotkov. Nzgveč nevernih je med mladimi.
■s
p
II
P
cy > g W
Bi
II
E £
o. rt §1 P P
>V3 -n

p.


It * iZBRraVvani

mak


v
x ., ia! . J
6 •€ ?
i
■ >-
',
iti' J
- • ^
Nv-,y' .	..'
IZ ŽIVLJENJA___________________________________________________________
ZAKON O „ odgovornem razmnoževanju”
Lojze KUKOVIČA
I^Z' oncem junija letos je Zakonoda-jna zbornica mesta Buenos Aires I X sprejela zakon o ,,ploditvenem zdravju in odgovornem razmnoževanju”. Kot je rečeno v samem zakonskem besedilu, ima novi zakon namen zagotoviti moškim in ženskam prebivalcem Buenos Airesa dostop do informacij o metodah za odgovorno izvrševanje njihovih spolnih in razmnoževalnih pravic. Pa ne samo do informacij, temveč tudi, da se jim brezplačno nudijo sredstva za konkretno izvrševanje teh pravic (3. člen). Prednost pri tem se daje mladostnikom, predvsem z namenom, da se preprečijo nosečnosti pri mladih dekletih in da se že nosečim nudi primerna pomoč.
Eden od posebnih namenov novega zakona o možnosti informacij in o preskrbi primernih protispočetnih sredstev je v tem, da se prepreči prenašanje nalezljivih bolezni, kot je ,,sida” (aids) in spolnih bolezni. Informacije in oskrba s pro-tispočetnimi sredstvi bo dajalo usposobljeno zdravstveno osebje v vseh bolnicah in zdravstvenih ustanovah, odvisnih od buenosaireških oblasti. To osebje bo moralo vsem zainteresiranim nuditi temeljito ter osebno informacijo in pouk o protispočetnih metodah, o njihovi učinkovitosti in morebitnih stranskih učinkih. Izrecno so od teh metod izključene abor-tivne metode. Vsak interesiranec se bo moral končno tudi sam odločiti za določeno metodo, potem ko bo prejel zadostno informacijo o njeni naravi in učinkovanju. V besedilu zakona je tudi rečeno, daje preservativ trenutno edino protispočetno sredstvo, ki preprečuje okuženje s ,,sido” in s spolnimi boleznimi.
Na žalost so bili glasovi, nasprotni temu zakonskemu osnutku v buenos-aireški zakonodajni zbornici, preslabotni in premalo številni, da bi mogli preprečiti njega odobritev. Sumi se, daje bila vsa zadeva tudi taktično tako pripravljena, da se oporečniki niso zadosti in pravočasno pripravili na debato o osnutku zakona. Vendar se jim je kljub temu posrečilo vnesti vanj nekatere važne
spremembe, ki so bile v končnem besedilu zakona upoštevane.
Potem ko je bil zakon izglasovan in odobren, so številne katoliške in druge organizacije objavile k zakonu svoje kritično mnenje. V njem najprej ugotavljajo, da novi zakon nasprotuje pravici do življenja, ki jo jamči argentinska ustava, kajti znanstveno je dokazano, da so nekatera protispočetna sredstva, ki jih zakon posebej omenja kot le protispočetna, tudi abortivna, kot npr. DIU in pa „tableta za dan pozneje”, ker preprečujejo vg-nezdenje oplojenega jajčeca v maternici in tako žensko telo embrij izloči, z drugo besedo, splavi. Po tem zakonu bodo imeli dostop do protispočetnih sredstev tudi mladoletniki brez vednosti in pristanka svojih staršev, s čimer zakon starše izključuje iz odločitev njihovih otrok, čeprav se te tičejo njihovega zdravja in zanje nad vse važnih vrednot.
Novi zakon tudi ne priznava zdravstvenemu osebju po bolnicah in drugih zdravstvenih inštitutih pravice do ,,ugovora vesti”. Tako bo to osebje dejansko primorano ravnati proti svojemu etičnemu in verskemu prepričanju, ali pa se jih bo postavilo pred možnost, da zgubijo svoje delovno mesto. Zakon je tudi nasproten človekovemu osebnemu dostojanstvu in pravici do intimnosti, ko daje javnim oblastem pravico, da sodijo o tem, katero človeško razmnoževanje je
odgovorno in katero ne, kdaj in kako je primerno ali neprimerno imeti novega otroka. Nasproten pa je zakon tudi neodtujljivi pravici staršev, ki so po naravnem pravu prvi vzgojitelji svojih otrok, posebej še na tako važnem področju kot je področje spolnosti in človekovega razmnoževanja.
K vsej zadevi se je po objavi zakona oglasila tudi stalna Komisija Argentinske škofovske konference z dokumentom, ki nosi naslov: „Blagovest o človekovem življenju in o vrednosti spolnosti”. Dokument katoličanom, pa tudi vsem ljudem dobre volje in zdrave naravne vesti pove, kaj je treba misliti o tako važnem vprašanju, kot je vprašanje življenja in spolnosti. Navedemo tukaj samo nekaj glavnih točk. Priporoča najprej, naj se med ljudmi pospešuje kultura „odgovornega razločevanja"v vprašanjih spolnosti. Družinam naj se v resnici prizna osrednja odgovornost na področju spolnosti in to ne le v krogu lastne družine, temveč tudi splošno v javnem življenju. Izrecno naj se zagotovi pravica in dolžnost do „informiranegapristanka’’t\s\\m, ki se bodo posluževali tega zakona. Z drugo besedo, zainteresiranim je treba jasno povedati celotno problematiko protispočetnih sredstev, k čemur spada, da se jim razloži tudi njena versko moralna dimenzija.
Nadalje škofje zahtevajo, da se zdravniškemu osebju, odgovornemu za dajanje informacij o protispočetnih sredstvih in oskrbovanju z njimi, izrecno in polno zagotovi pravica do ,, ugovora vesti", kadar in v kolikor bi zahteva njihovega posega ne bila v skladu z njihovo vestjo. Zahtevajo škofje tudi, da se v vsakem primeru spoštuje pravica vsakogar do življenja in sicer od spočetja do naravne smrti, z drugo besedo, da se absolutno izključi vsaka pravica do splava. Končno zahtevajo škofje, da se prizna in pospešuje neodtujljiva in nenadomestljiva pravica-dolžnost staršev do moralne vzgoje njihovih otrok.
„ Cerkev se zaveda - tako povzema svoj nauk škofovski dokument - da je v pluralističnih demokracijah težko učinkovito braniti človeško življenje zaradi močnih raz-nosmernih miselnih tokov". Kljub temu pa so politiki s svojimi odločitvami dolžni „ ustvarjati pravičen red s tem, da odločno zagovarjajo in pospešujejo vrednoto življenja".
ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE___________________________________________________
Načrti naši - nič!
Irena SEVER
| 7" o seje rodil moj prvi otrok, seje v isti porodnišnici isti dan rodila -*- X.tudi Iva. Njena do solz srečna mamica je bila mnogo starejša od vseh nas drugih in njen ganjeni oče seje vedel, kot da je tu doma in kot da pozna vse najpomembnejše zdravnike. Prišel je, še Ves pod vplivom praznovanja, in vsej sobi oznanil, da danes na zdravje male Ive pije Ves hotel, kjer se je očka nastanil, da Počaka ženo in detece.
Zvečer, ko je vse potihnilo, nam je Ivina mamica povedala svojo zgodbo:
Poročila sta se zelo mlada, ona še študentka, brez stanovanja in brez denarja.
- Najprej si urediva življenje, potem kova mislila na otroke, sta se strinjala na 2ačetku zakona.
Doštudirala je, dobila dobro službo, on je napredoval, dobila sta stanovanje, nakupila vse potrebno - in potem sta si zaželela potovati. Vsaj malo, vsaj nekaj časa! Ko bosta imela otroka ali dva, bo Prostosti konec! Potovala sta in misel na otroka še zanek^j časa odložila.,,Načrto-
vanje družine” jima je šlo dobro od rok -nikoli se ni zgodilo nič nepredvidenega in mimo sta uživala še ta kratki čas prostosti, preden se odločita za materinstvo in očetovstvo.
-	Zdaj pa bi le imela otroka?
-	Bi počakala še nekaj mesecev, da mi ne bo poleti na morju slabo?
In sta še malo počakala. Premišljeno in natančno sta določila celo mesec - če se bo otrok rodil spomladi, bo laže za sušenje plenic, na vrtu bo rasla mlada zelepjava prav takrat, ko jo bo dojenček potreboval, in do poletja bo že dovolj velik, da ga bosta lahko vzela na morje.
Na vse sta mislila, vse načrtovala, vse se jima je zdelo dobro. Zdaj je čas, zdaj bova imela otroka!
In potem se je začelo razočaranje -meseci so tekli, otrok pa se ni hotel napovedati.
Čez pol leta sta prvič obiskala zdravnika in čez leto dni priznanega strokovnjaka v daljni Ljubljani. Preiskave, zdravljenje, drobni posegi, medicinski mali tri-
ki, pa spet preiskave... Dvanajst let! In končno jimaje nekega dne največji strokovnjak rekel:
- So tudi skrivnosti, kijih znanost ne more doumeti. Oba sta zdrava, ne najdem ničesar, pomagati pa vama ne morem. Sprijaznita se, da ne bosta imela otrok.
Meseci neutolažljive žalosti in potem rešitev: - Posvojiva nekoga, ki naju potrebuje. In sta posvojila majhno deklico.
In glej čudež: brez zdravnikov in proti vsakršnemu pričakovanju se je kmalu potem najavilo detece!
Devet mesecevpozneje sem spoznala srečno Ivino mamo in očeta in razumela sem, zakaj pije ves hotel. Sestrica Marja pa jih je čakala pri babici, da se vrnejo in začnejo srečno skupno življenje.
Kdarkoli srečam Marjo in Ivo in se spomnim na njihovo zgodbo - zdaj sta že veliki gospodični, predvsem pa sta ljubeči sestri - občutim resničnost pregovora: Načrti naši - nič.
Bog je, Iti daje življenje, kadar hoče in kjer hoče. Neg si prizadevamo še tako zelo, usodne stvari v življenju niso v naših rokah in ne moremo jih načrtovati. Lahko se le upiramo božjim načrtom. In mislimo, da mi obvladujemo življenje!
(Naša družina, 1997)
PREŠEREN KRISTJAN ALI NE?
Al°jz REBULA
[V j" aš naj večji pesnik je pred smrtjo I prebiral dve kapitalni knjigi ' krščanstva, Sveto pismo ter Hojo za Kristusom. V trenutku pa, ko mu je aPlan Košir pri poslednjem zakramentu Pornazilil uho, je sodelujoče zasukal gla-v°i da mu je pornazilil še drugo.
Je to dovolj, da imamo Prešerna za ^stjana? Ne, ker vzorna krščanska smrt Sattla na sebi ne pomeni tudi poprejšnjega ^ornega krščanskega življenja.
V svoji najobsežnejši pesnitvi, Krstu Pri Savici, je upesnil dogodek iz zgodovi-Pokristjanjenja Slovencev, in sicer ko’ da je skozi usta glavne junakinje ra2glasil krščanstvo za religijo ljubezni, 8 avnegajunakapaje iz poganskega vodje naredil ne samo kristjana, ampak tudi
dusijonarja
Je to dovolj, da imamo Prešerna za sčanskega pesnika?
Ne, in to zato, ker je pesnik v nekem
PJuhov
pismu izjavil, da je tisto pesnitev napisal kot metrično vajo in da bi si pridobil naklonjenost duhovščine. Zato se bralec ne more znebiti suma nekega kulturnega oportunizma, posebno ker je ne glede na omenjeno izjavo odsotnost nekega primarnega navdiha (iz kakršnega se je na primer rodil veličastni Sonetni venec) tudi zaznavna.
Prešeren se je rodil v tako rekoč duhovniški rodbini, prijateljeval z vrsto duhovnikov in ob srečanju v Ljubljani šel prijateljsko večerjat z danes blaženim - takrat še spiritualom - Slomškom.
Ta argument ne dokaže nič več kot to, da Prešeren ni imel averzije do duhovnikov kot ljudi.
Za nasprotno dokazovanje pa lahko navedemo druga dejstva dajevžeomen-jenem pismu tudi izraz „farji in terciali”, da je napisal epigram, ki bi lahko bil za geslo Heglovi nekrščanski filozofiji, da si je dvakrat privoščil tistega Slomška, kije
v Pismu Čopu imel njega, Prešerna, za„genialnegain blagoslovljenega pesnika”.
Je to dovolj, da ga imamo zanekristjana?” Ne. Kaj naj torej rečemo o njem?
Najprej to, da je Prešeren v svojem evropskem čutenju daleč od vsakega liberalističnega vničdevan-ja krščanstva, da, nasprotno, s spoštovanjem čuti njegovo duhovno in kulturno veličino.
Drugič lahko rečemo o njem, da je z vsem svojim etičnim vrednostnim sistemom, s svojim etosom ostal trdno znotraj krščanskega obnebja
Če ga ne moremo imeti za kristjana, ga tem mar\j moremo imeti za nekristjana. V polnem pa ga lahko imamo za kristjana ne v cerkvenem, ampak v kulturnem razumevanju besede, kakor se je imel za kristjana italijanski hegeljanski filozof Benedetto Croce, ko je izjavljal: „Non possiamo non dirci cristiani - Ne moremo drugače, ko da se imennjemo kristjane."
Dva sveta moža
Marko KREMŽAR
\	# nedeljo, 3. septembra, lani je
\ J papež Janez Pavel II. na Trgu V sv. Petra v Vatikanu prištel blaženim pet duhovnikov, med njimi dva papeža. Ni navada, da bi razglasitev blaženih vzbudila pozornost svetovnega časopisja. Tudi v tem primeru so imena treh blaženih ostala svetu skoraj nepoznana, medtem ko je novica, da sta prišteta med vzornike krščanstva dva naslednika sv. Petra, zbudila precej odmevov. Na istih straneh je bilo mogoče brati na račun tega papeževega dejanja besede odobravanja, pa tudi ostre kritike.
Papeža Pij IX. in Janez XXIII., ki sta bila prišteta blaženim isti dan, sta bila že v življenju deležna s strani svetovnega javnega mnenja zelo različnih sodb. Medtem ko je Janez XXIII. s svojim dobrohotnim nasmehom žel splošno priljubljenost, je bil odločni Pij IX. med neverniki osovražen, med verniki pa večkrat hudo nerazumevan. Sredi prejšnjega stoletja je svaril vernike in svet pred zmotami. Odločno je obsodil nauke modernizma, liberalizma in komunizma, ki so že takrat razkrajali družbo. Janez pa je sto let kasneje skušal celiti rane, ki so jih svetu in Cerkvi ti zmotni nauki povzročili. Oba blažena pa imata nekaj skupnega: papež Pij je sklical leta 1869 prvi vatikanski koncil, papež Janez pa leta 1962 drugega, ki je v nekaterih pogledih prvega dopolnil.
Pri proglasitvi za blažene teh dveh pastirjev vesoljne Cerkve ni manj pomembno od dejstva, da sta oba živela in delovala kot vzorna kristjana, to, da ju je njun naslednik papež Janez Pavel II. postavil za vzor svetosti na isti dan.
Blaženi Janez
Velike priljubljenosti nekdanjega beneškega patriarha Angela Giusep-pea Roncallia, papeža Janeza XXIII., ki jo je užival celo med nevernim svetom dvajsetega stoletja, ni pripisovati le njegovemu prikupnemu značaju. K njej je verjetno pripomoglo dejstvo, da ta papež ob popolni zvestobi celotnemu zakladu katoliškega verskega nauka, v svojem nekaj nad triletnem vladanju ni ob-
sodil ali javno zavrnil nikogar. Poudarjal je, da se mora Cerkev posodobiti, ne zato, da bi postala svetu enaka, temveč, da bo svet njeno blagovest lažje razumel.
Zavest, da moramo kristjani v svetu in med seboj širiti ljubezen, je po zgledu tega svetniškega moža globoko pronic-nila v duhovno tkivo Cerkve. Dobri, a ne naivni papež Janez je vernikom iskreno in toplo priporočal dialog s sodobniki različnih ver in mišljenj, da bi tako omogočil ljudem dobre volje medsebojno spoznavanje in da bi podrl pregraje, ki so nevernim otežkočale spoznavanje krščanskega nauka. Zgodilo pa se je, da so nekateri njegovi posnemovalci ob zavzetosti za dialog včasih pri tem pozabljali na katehezo. Neverni, ki so vse pogosteje dajali katoličanom za zgled ,.širino” papeža Janeza, pa so spregledovali njegovo resnicoljubnost, zvestobo in duhovno globino.
Verni in neverni so ob smrti dobrega papeža Janeza XXIII. pričakovali, da bo prištet blaženim. Njegova oseba je zbujala med sodobniki tako splošno spoštovanje in občudovanje, da je bilo težko dvomiti, da bo kmalu razglašen kot vzor krščanske drže v sodobnem svetu. Okrožnica,, Mater et Magistra”, s katero je ta papež dopolnil socialni nauk svojih prednikov, je bila sprejeta z razumevanjem celo v kakih krogih, ki so do
tedaj katoliške poglede na družbena vprašanja odklanjali. Marsikdo je tiho upal, da bo proglasitev tega svetega moža za blaženega potrdila nekatere popularne poteze njegove pastoralne prakse kot edinoveljavno zadržanje katoličanov v vedno bolj razkristjanjenem svetu. Ob poudarjanju vseobsegajoče dobrote tega papeža so nekateri ,,napredni” verniki pričeli pozabljati na dolžnosti do resnice.
Nemajhno je bilo zato presenečenje, ko je bil povzdignjen na čast oltarja skupaj z ,.dobrim” Janezom XXIII. dosledni in neredko ostri papež Pij IX.
Blaženi Pij
Dve leti pred revolucionarnimi pretresi, ki so 1848 zamajali temelje Evrope, je bil štiriinpetdesetletni Giovanni Mastai Ferrari izvoljen za papeža. Katoliški Cerkvi je vladal kot Pij IX. nad 35 let. Ob nastopu so ga pozdravili kot ,,liberalnega” papeža. Ko pa je Pij IX. videl javno in podtalno delovanje liberalne masonerije na eni, in marksističnih revolucionarjev na drugi strani, je brez oklevanja zavzel proti tem jasna stališča in njihovo ravnanje obsodil. Nastopil pa je tudi proti drugim zmotam, ki so se širile po Evropi in vdirale celo v Cerkev. Nekatere vernike je to od Cerkve oddaljilo, večina pa je skušala slediti njegovemu pogumnemu zgledu. Včasih pase je zgodilo, da so nekateri od njih, ob vnetem zavračanju zmot, pričeli izgubljati izpred oči celotnost krščanskega izročila.
Pij IX. ni odobraval gibanja za združitev Italije, ker se je čutil odgovornega za obstoj papeške države, ki je dajala cerkvenemu poglavarju neodvisnost od svetne oblasti. Bal se je tudi (po stopetdesetih letih vidimo, da upravičeno), da bi bila, masonsko zamišljena in nacionalno razgreta Evropa ponovno pahnjena v vrtinec vojn in revolucij. Ko mu je ob italijanski združitvi ostal od celotne papeške države le Vatikan, je sklenil, da tega enostranskega ukrepa ne prizna in ne stopi več na tla italijanske države.
Od tedaj in do srede dvajsetega stoletja, papeži niso prestopili vatikanskih meja. Ta odločitev, ki je bila sprva protestno dejanje, je imela dolgoročne posledice. Petrovi nasledniki so se odslej v svojem prostovoljnem vatikanskem ..ujetništvu” lažje popolnoma posvečali jf skrbi za univerzalno Cerkev. Sledila so

PIJ IX.
desetletja velikih papeških okrožnic. Te s° v soglasju z načelnimi stališči Pija IX. osvetljevale s krščanskim naukom cestno problematiko sveta, ki se je pod vPlivom znanosti in tehnologije vedno hitreje spreminjal.
Stoletna prostovoljna uklenjenost vrhovnih pastirjev katoliškega občestva Pa je povzročila tudi, da so ponekod ^erniki pričeli gledati na zaprtost, kot da oi bila krepost. Skrb za čistost nauka je v oasih velikih zmed nekatere zavedla, da so zavrnili več novih idej kot bi bilo treba in so si s tem otežkočili stik s sodobniki. V veri sovražnem okolju so °b potrebnem razkrinkavanju zmotnih 'dej in krivic verni včasih spregledali, da )e dolžnost kristjana, zavzeto oznanjati evangelij tako z zgledom, kakor z dobro, oeprav jasno besedo, ne le anonimni mn°žici, marveč konkretnim, s težava-m' obremenjenim osebam. Po sili razmer smo namreč vsi, vsak na svoj način, postavljeni svetu, ki uničuje smisel za vrednote, in smo zato potrebni pomoči. . “ Papeževi načelni jasnosti so nekate-do^681' vern'*d Pozabljali na usmiljeno
Modri Janez Pavel
Ob branju raznih komentarjev ima-0 lahko vtis, daje nekaterim katoliča-°m skoraj nerodno, da je papež ob Poljubljenem Janezu XXIII. postavil za 9led tudi Pija IX., ki se jim zdi zastarel.
Mar ni s tem sveti oče skazil trenutka, ko bi Cerkev lahko bila ob spominu na dobrega papeža Janeza deležna pohvale svetovnega tiska? Niso redki, ki so videli v tej papeževi potezi napako. Prav je, da se vprašamo, kaj nam je hotel povedati Janez Pavel II. s tem, ko je dva svoja tako različna prednika, ki sta vodila Cerkev v tako različnih časih, istočasno predstavil vernikom in svetu kot vzor svetosti.
Morda je odgovor na to vprašanje razviden že iz reakcij raznih, do vere navadno brezbrižnih, pa tudi nekaterih katoliško usmerjenih občil. Ob imenu Janeza XXIII. ploskanje, ob imenu Pija IX. zadržanost, kritika, če ne hladen molk. Cerkev je ob tej razglasitvi ponovno pokazala, da v svoji službi Kristusu in ljudem ne išče odobravanja množic.
Janez Pavel II. je proglasil za blažena dva sicer različna, v resnici pa dopo-Inujoča se moža, na isti dan, da je s tem potrdil dva načina delovanja Cerkve. Mati in učiteljica dela in uči, kar v določenih okoliščinah spozna za pravilno in dobro, v skladu z naukom, ki gaje dolžna oznanjati. Veseli se, kadar svet njene poglede sprejema, a kaže smer tudi, ko ji miselni tokovi sodobnikov niso naklonjeni. Skuša biti usmiljena in pravična, strpna pa tudi jasna in pokončna. Išče
IZ NAŠE KRONIKE
Festival narodnostnih skupin v Rosa-riu. Kot že tri leta zaporedje občina v Rosariu tudi lanskega novembra organizirala slovesnost, imenovano „Fiesta de las Colectivida-des”. Na razstavišču pod spomenikom zastave so postavili lep in obširen šotor za kulturni del prireditve, oder za plesne točke in stojnico za jedačo in pijačo. Kulturni del je bil posvečen prikazu Prešerna in njegovega dela. Razstavili so precej Prešernovih slik in njegovih pesmi, ki so jih prevedli v španščino. Razstavo so popestrili tudi z raznimi slikami iz Slovenije in velikim zemljevidom. Kot spominčke so prodajali tudi slovenski denar in znamke, majice idr. Predvsem v soboto, 4. novembra, in v nedeljo sta mladinski skupini na prostem zaplesali nekaj dobro predstavljenih plesov. V soboto seje v šotoru zbrala lepa skupina rojakov iz Rosaria in okolice na predavanje urednika Svobodne Slovenije Tineta Debeljaka, katerega je pozdravil predsednik društva Triglav Marjan Jeriha. Nato je predavatelj podal zgodovino slovenskega naseljevanja v Argentini od leta 1700 dalje. Naslednjo soboto je prišlo v Rosario več gostov iz Buenos Airesa na festival, med njimi predse-
dobrih odnosov z državami in z vladarji, a sprejema, če treba, tudi ceno preganjanja in mučeništva.
Oba blažena papeža sta, vsak na svoj način, povzročila, da je katoliška Cerkev ob koncu tisočletja, brez sleherne svetne oblasti, kljub preganjanju in nasprotovanju, bolj univerzalna, kot je bila kdajkoli v zadnjih tisoč letih. Njuna lika nas spominjata, da jasnost idej in pogumen nastop nista in ne smeta biti v nasprotju z dobroto in z usmiljenjem. Treba je biti ostro jasen do zmote, pa dober in poln razumevanja do tistih, ki se motijo. Odprtost naj pomeni kristjanu priložnost za širjenje evangelija v realnem svetu in med konkretnimi ljudmi njegove dobe. Zvestoba resnici nalaga vernikom dolžnosti, ne daje pa pravice, da bi se pri tem čutili vzvišene nad bližnjimi. Tem smo dolžni služiti, vsak v svojem času in na svoj način, z darovi in z lastnostmi, ki nam jih je naklonil Stvarnik.
Ko je modri papež Janez Pavel II. istočasno proglasil za blažena dva tako različna moža, je pokazal vernim in nevernim, da se njuno delo v Cerkvi dopolnjuje. Blažena Pij IX. in Janez XXIII. sta nam vsak zase zgled v tej ali v oni kreposti, oba skupaj pa predstavljata mogočno sliko krščanskega poslanstva.
dnik ZS Tone Mizerit, a je bilo praznovanje zaradi silnega naliva onemogočeno.
Otroški zbor Zedinjene Slovenije, ki ga vodi Marta Selan in ga sestavlja 45 pevčkov, je potoval v soboto, 25. novembra, v 300 km oddaljeno mesto Rosario. Naslednji dan so se otroci udeležili svete maše v katedrali, posvečeni Roženvenski Materi Božji. Med mašo, s katero je tamošnja slovenska skupnost obhajala sveto leto in jo je opravil mons. Jimenez, je zbor tudi pel. Berili sta brala brat Matevž Štirn in Marjan Jože Loboda, napovedovalka pa je bila Metka Trpin Zaira. Po maši so se rojaki zbrali h koncertu v Domu Triglav. Vse navzoče je pozdravila dr. Rosa Polh, za njo pa je izrekel dobrodošlico in se zahvalil zboru za obisk predsednik Triglava Marjan Jeriha. V imenu Zedinjene Slovenije je spregovorila tudi tajnica prof. Neda Vesel Dolenc. Sledil je koncert otroškega zbora pod vodstvom Marte Selan ob spremljavi prof. Andrejke Selan Vombergar. Mladi pevci so bili deležni močnega aplavza po vsaki točki programa. Sledilo je kosilo, katerega so se udeležili rojaki iz Rosaria, zbor in starši otrok. Med kosilom je nastopila krajevna folklorna skupina „Vesel slovenski duh”, ki je dovršeno zaplesala več narodnih plesov.
BIL JE ŠKOF
Pavla KREMŽAR
^ I ovembra je minilo enainštirideset l\| let, odkar nas je zapustil naš I tI slovenski Mojzes, škof dr. Gregorij Rožman. Po hudem trpljenju, po teži križa, je odšel po njega plačilo. Zapustil nam je zgled velikega molivca rožnega venca in gorečega častivca Marije, Božje in naše matere.
Ko je bil še profesor cerkvenega prava in duhovni voditelj orlovske organizacije, je slovenskim fantom zapisal: „ Rožni venec je najlepši pozdrav Mariji!”
Ta najlepši pozdrav je kot duhovnik in zlasti kot škof s toliko vnemo priporočal in tudi sam molil, da ga smemo šteti med,,pravega rožnovenskega apostola med slovenskim narodom” (Po: Marija slovenskega naroda ne bo zapustila).
Večkrat smo že slišali ali brali, kako težko je Gregorij Rožman sprejel škofovsko posvečenje. Takole je zapisal v svoj dnevnik: ,,Gospod, zakaj mi nalagaš to breme? Ko se moja narava tako uporno ustavlja: nočem križa, ne maram težav. Mirno, udobno in po svoji volji bi rad živel. Pa me Ti kličeš na Kalvarijo. Saj hočem iti, Gospod, a tako težko je, obotavljam se. ” (Š.R. II., str. 13)
In kasneje: ,,Ko sem silno težko sprejel težo križa ob posvečenju v tistih slavnostnih urah, je bila moja duša zavita v vihar temnih slutenj. ”
Kasneje je duhovnikom pri duhovnih vajah takole govoril: „Slutim silno črne oblake nad nami in pričakujem nekaj silno hudega, molim in Boga prosim, da se to ne bo zgodilo, vendar se te misli ne morem iznebiti. ”
V teh temnih slutnjah se je vedno zatekal k Mariji. Do svoje smrtne ure jo je močno častil tudi kot Kraljico miru. Svoje duhovnike in vernike je silno lepo spodbujal k zaupanju v Marijino pomoč. Govoril jim je: ,,Z vsem zaupanjem se obračajmo k preblaženi Devici Mariji, Kraljici miru! Izročajmo ji svoje prošnje za mir in jo prosimo, naj te naše srčne želje uresniči po svojih materinskih namenih. Nameni materini pa so vedno obrnjeni v srečo otrok. ”
Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je škof Gregorij Rožman ,,kar naprej priporočal rožnovensko pobožnost". Priporočal je devetdnevnico za mir od 4. do 12. aprila 1941, od cvetnega petka do velike sobote, pri kateri naj,,zopet molijo
rožni venec”. Prav tako je naročal vernikom, naj ga opravljajo v isti namen med devetdnevnico pred praznikom Marijinega vnebovzetja leta 1941.
Prav v istih dneh je papež Pij XII. ,,naročal vsem škofom sveta, naj za rožnovenski mesec oktober odrede posebne molitve, da bi od usmiljenega Boga na priprošnjo Kraljice presvetega rožnega venca sprosili, da bi bili dnevi sedanje preskušnje za Cerkev in ubogo človeštvo prikrajšani. Vsa številna družina katoliških kristjanov je tako naprošena, da kakor iz enega srca združi molitve v en sam goreč klic in v eno samo slovesno prošnjo. Nad vsem divjanjem razbrzdanih sil sije Marija kakor morska zvezda in vzbuja zaupanje, da še vodi pot iz sedanje teme v svetlo bodočnost. K tej zvezdi dvignimo roke in srca, misli in besede. (Marija...)
Škof Gregorij Rožman pa je takrat takole priporočal molitev rožnega venca: ,,Rožnovensko pobožnost darujmo po rokah Kraljice presvetega rožnega venca v tiste namene, ki jih je naša Gospa v Fatimi sama določila; za spreobrnjenje grešnikov, v zadoščenje za vse grehe in žalitve božje, za skorajšnji mir, za zmago nad sovraštvom, za naše domače razmere, pa še za edinost in za duše vseh naših umrlih, ki so v vicah. ”
Silno je trpel škof Gregorij Rožman,
ker je moral zapustiti svojo škofijo. Vemo, da bi je po svoji volji nikdar ne zapustil, čeprav je vedel, da bi ga tam čakalo trpljenje in mučeniška smrt. Skrbelo ga je in trpel ob misli, ali je med vojno delal prav ali ne. Takole je o tem pripovedoval škof ministru dr. Kreku:
,,Leta 1957je bil v Fatimi Vlil. kongres Kristusa Kralja. Na ta kongres sem bil povabljen in naj bi tam tudi govoril. Zapletlo pa se je pri vizi. Moji duhovniki so bili v Rimu kar nekam,,neljubeznivo” sprejeti in dovoljenja ni bilo in ni bilo, čas odhoda pa se je bližal. Tri dni pred odhodom sem takole premišljeval: Marija, Ti veš, zakaj želim iti v Fatimo. Ti tudi veš, da smo v domovini Tvoja fatimska sporočila v javnem češčenju premišljevali in imeli posebne pobožnosti, da bi spolnjevali Tvoja naročila v Fatimi. Zato mislim, da bi bilo prav, da bi bil v imenu naših duhovnikov in vernikov v Fatimi pri tem kongresu. Sedaj pa je težava, kije nisem prav nič pričakoval. Marija, Ti odloči. Kar takole naj bo: Jaz grem danes osebno po vizo. Ce jo dobim, prav, bom z veseljem šel v Fatimo; če je ne dobim, bom vedel, da Ti, Marija, ne želiš, da pridem tja. Bom Tvojo odločitev sprejel.”
In škof Rožman je dobil vizo za Portugalsko. Odpotoval je. O svojem doživetju na kraju Marijinih prikazovanj pa poroča takole:
,, Tistega dne zjutraj sem rekel Mariji, da imam ta dan posebno prošnjo. Prosim jo, naj mi na kak način pokaže, naj da kakšno znamenje, naj mi odgovori na vprašanje: Ali smo katoliški Slovenci med vojno in revolucijo ravnali prav ali ne? To me je namreč hudo mučilo. Ne morda zaradi komunističnih sodb in obsodb, pač pa toliko bolj zaradi strašnih nesreč, ki so nastale in deloma še trajajo. Vse tisto jutro sem prošnjo ponavljal: med molitvijo, pred in med sveto mašo, in potem kar naprej. Vedno bolj sem postajal nestrpen in sem silil in prosil: Marija, usliši me, daj mi znak, saj veš, kak revež sem v tej negotovosti. Cim dalj sem o tem mislil in sam v sebi govoril, tem bolj me je vsega obšlo hrepenenje, da si moram to izprositi; prevzela me je neka nujna želja, kar gnalo me je nekaj, naj še in še silim in prosim. In sredi tega prosečega pogovarjanja z Marijo, sredi ponavljanja moje prošnje, sem opazil, da so roke, ki sem jih sklenil v molitvi, nekam osvetljene, da je na njih neki pramen močnejše svetlobe, ki se je bleščala v lahni modrini. Ozrl sem se in videl, da . je ista modrina padala tudi po talarju■ | Moja prednja stran je bila v tej svetlobi.
A
Tedaj mi je šinilo spoznanje: Marija me je uslišala. Tojeznamenje, da smo delali prav. Spet sem se ozrl okoli sebe. Sinjina v izredni svetlobi se je za spoznaje še bolj zasvetila in potem je ni bilo več. ” (Š.R.III., str. 559-561)
Dr. Krek pravi: ,,Mir in zadovoljnost sta mu sijala z obraza, ko mi je to pripovedoval.”
Škof Rožman pa je bil tudi tolažnik trpečih. ,,Vsak dan je žrtvoval dolge ure za sprejemanje obiskov. Vse dopoldneve je imel avdience. Ljudje so prihajali k njemu navadno samo s svojimi težava-mi, bolečinami in prošnjami... Med vojno so se prošnje postoterile. Ko je opoldan Pohajal h kosilu k skupni mizi, je bil včasih strašno utrujen. Po molitvi se je usedel, zagrebel roke v lase...” in se Pogreznil v tihoto svojih misli. (Š.R. III., 112)
Upravičeno je dnevnik Slovenec 9. marca 1943 ob Rožmanovi šestdeset-'etnici zapisal o njem: ,,Kako ljubeznivo se sklanja k vsakemu, mu že od daleč nudi svojo posvečeno desnico v pozdrav, 9a ljubeznivo posadi k svoji mizi in z očetovsko pozornostjo posluša in Posluša. Popolnoma pozabi nase in na Svoje številne vsakodnevne skrbi in misli samo na osebo, ki sedi pred njim. Kako Se zna popolnoma vživeti v človeka.
Njegovo srce začuti bol trpina in trpi s trpečimi. Z vso ljubeznijo usmiljenega Samarijana priliva olja na rane, tolaži in išče rešitve in pomoči. Nikdar se ni utrudil. Vsi se mu čudijo, kako more cele dneve posvetiti le drugim, kako more cele dneve poslušati tožbe in prošnje, da se ne naveliča in ne utrudi.” (Š.R. III., 114)
Hudo je trpel, ko je zvedel jeseni leta 1945, da je 200 njegovih duhovnikov vrženih v ječo. Povedal je, ,,da vsak večer prekleči eno uro pred posteljo in moli za uboge duhovnike, ki morajo po celodnevnem težkem in prisilnem delu spati na cementu v ječah. ” (Š.R. III., 93)
Kakor je škof dr. Gregorij Rožman svoje vernike pozival k molitvi, je pa tudi sam veliko premolil. Takole pričujejo o njem: ,,Ko bi mogel zbrati vse ure, ki jih je škof preklečal pred Najsvetejšim, bi gotovo šle v leta; koliko rožnih vencev je šlo preko njegovih ustnic, koliko križevih potov je premišljeval, ve le Bog.” Tudi javne delavce, ki so se trudili za narodov blagor, je opominjal, naj v prvi vrsti molijo, ,,češ da se Slovenci pri delu za svoj narod vse premalo spomnimo na Boga. Sploh za narod premalo molimo. Jaz vam povem, da tako rekoč noč in dan molim za ves naš narod in ga stalno blagoslavljam. Neprenehoma prosim tudi
našo Kraljico, naj naš narod ne bi bil med tistimi, ki naj bi po fatimski napovedi bil zapisan uničenju in bi kot narod preminil.” (Š.R. III, str. 122)
,, Molitev, s katero se združimo, bo morebitne tako vodila, da moremo nekaj napraviti za rešitev našega naroda. Dokler pa človek vsega ne stori, tako dolgo nikdar ni miren in miren biti ne more. ” Tako je dejal škof dr. Gregorij Rožman leta 1958, kot beremo v knjižici Slovenski Makabejci (str. 14).
O prelepem zgledu molitve in moči sv. rožnega venca v težkih življenjskih preskušnjah je napisal škof Rožman v Duhovnem življenju 1.1952 takole: „Naj vam povem, kar je pripovedoval mlad kmet iz svojih spominov: Ne morem in ne morem pozabiti leta 1929. Našo hišo so tedaj zadeli posebni udarci. Soparnega in vročega dne, ravno pred žetvijo, je prihrumela silna nevihta. Vsula se je toča, da nas je bilo groza, ko smo zrli skozi okno. Mati je polagala blagoslovljene oljčne vejice na žerjavico in škropila z blagoslovljeno vodo vse naokrog. Moj ded je stal pri oknu in molil rožni venec. Bil sem tedaj zelo mlad, pa mi je bilo vendar pri srcu, da moram nad nekom divje zakričati od bolesti nad nevidnim sovražnikom, ki uničuje naša polja. Pa ± ded je molčal, tako da si še jaz nisem |
S N
S
'j? &
.8,

upal zavpiti. Nevihta se je unesla in ded je šel pogledat na njive. Kose je vrnil ves bled in siv v obraz, je dejal: „Žito je že omlačeno, nam ne bo treba mlatiti. Da bi le krompir obrodil in bi ga mogli lepo spraviti pod streho. ” Nobene tožbe, nobene bridke besede ni zinil o nesreči, kletev itak nikdar ni prišla iz njegovih ust. Po večerji je kakor vsak dan zmolil zahvalo: ,,Zahvalimo se Ti, vsemogočni Bog, za vse Tvoje dobrote."
Krompir je dobro obrodil in suhega smo spravili podstreho v gospodarskem poslopju. Kruha sic er ne bo, a glad ovali ne bomo. Toda neke novembrske noči nam je gospodarsko poslopje zgorelo. Ko me je krik ,,gori!” vrgel iz spanja, je bila stavba že vsa v ognju. S pomočjo sosedov smo rešili konje in govedo, svinje smo morali zaklati, kolikor jih ogenj ni umoril. Gasilci so rešili hišo, hlev in skedenj sta pogorela do tal. Ko smo ob treh zjutraj sedeli v hišterni, da si oddahnemo od strahu in napornega gašenja, sem videl v dedovih očeh solze, edinokrat. Krompir je v hudi vročini zoglenel, kup črnega oglja. Nas otroke in posle je ded poslal spat, sam pa je odšel na pogorišče pazit na tleče ostanke lesa, da bi se ogenj zopet ne razgorel. Solze, ki sem ji h videl v dedovih očeh, so me pekle in bolele, da nisem mogel zaspati. Vstal sem in šel k dedu, da bi ga s kakšno primerno besedo tolažil. Našel sem ga z rožnim vencem v roki. Ni tožil, ni zagrenjen godrnjal, v skrivnostih rožnega venca se je pogovarjal z Bogom in z njim razpravljalo načrtih novega poslopja. Tu ni bilo treba nobene besede: molčal sem in deda občudoval. Nobena nezgoda ga ni vrgla iz smeri, po kateri je hodil vse življenje, v sreči in nesreči. V uspehih in neuspehih je enako veselo vdan služil svojemu Bogu z vsakdanjim delom. In ta naš ded mi je kratko pred smrtjo pokazal pravo smer življenja, katere se je tako zvesto držal, z besedami: ,,Fant, glej zmeraj naprej, naprej, tja do Boga. ”
Takega očeta, takega deda smo imeli Slovenci. To je bil škof dr. Gregorij Rožman. Doživljal je najhujše viharje, zlasti komunistično brez-boštvo. Solznih oči je zrl toliko tvar-nih pogorišč po slovenski zemlji, še več pa duhovnih pogorišč in razvalin, ki se še kar naprej množe. Pa je naš škof v vseh preizkušnjah držal sveti rožni venec v rokah in ga tudi drugim priporočal. Zaupal je v Boga in v Marijo ter gledal naprej, naprej prav do Boga. Posnemajmo ga! (Marija... 98-101)
MISLI, VREDNE PREMISLEKA
Iz pogovora Bogomirja Štefaniča ml. s prof. Justinom Stanovnikom
za Tretji dan 3, 2000)
...Ko je neki slovenski pisatelj rekel, da so vsi napeto čakali, kaj bodo katoličani povedali o sebi in svetu, ko se bo totalitarni pokrov dvignil, in da so bili nemalo presenečeni, ko od tu potem ni bilo nobenih pomembnejših glasov, smo, namesto da bi vprašanje pobrali in ga peljali naprej, pustili, da je tam obležalo, nepreiskano in neodgovorjeno. In vendar je bilo to pravo vprašanje. Šli smo skozi hude plavže, kot se reče, in vendar iz nekih razlogov
-	ne vemo natanko, iz katerih razlogov - nismo o tem vedeli kaj povedati. Če bi premislili presenečenje naših agnostičnih prijateljev, bi marsikaj lahko zvedeli o sebi.
A tu je še druga stvar. Vsaka skupina - katoličani smo takšna skupina - mora registrirati stvari, ki bi utegnile upravičiti njen osnovni rešpekt do sebe. To mora storiti zato, ker brez določenega samospoštovanja ne more izpolnjevati tiste vloge, ki ji po družbeni in zgodovinski in duhovni teži pripada. V pototalitarni Sloveniji delujejo sile, ki vidijo poglavitne možnosti za svojo prihodnost v tem, da se zmanjša vpliv in ugled katoličanov. V svojem negativizmu ne vidijo prosperitete v večanju svoje zadostnosti, ampak v manjšanju zadostnosti svojih duhovnih in političnih nasprotnikov. V takem položaju nam ne bo oproščeno, če ne bomo poskrbeli, da postanejo sestavine našega spomina tudi momenti, na katerih lahko stoji naše samospoštovanje. Nič lažnega, ničesar s kakršnimkoli sumom opremljenega ne bomo pripustili v anale naše aristeje. Želimo biti varni - predvsem pred seboj. Toda tudi vtem stoletju - (pogovor je iz leta 1999, op. ur.) in morda zlasti v tem stoletju - so se zgodile reči, ki nam ne dovoljujejo, da bi pozabili njihovo vrednost in ceno, s katero so bile plačane...
+ +
...Potem so tu velike krivice. Ne tiste, na katera opozarjajo sindikati in varuh človekovih pravic in kijih lajša Karitas. To so krivice, kijih nihče ne registrira! Pomislite samo, kakšne krivice se godijo staršem in otrokom. Starši morajo dati otroku dom, morajo mu priskrbeti hrano, obleko, šolanje, kar velikokrat ni tako preprosto, potem pa ga pošljejo v svet. Pa ga ne morejo poslati v svet, ampak ga morajo poslati v džunglo. Zakaj je tako, da ga ne morejo poslati v svet - z vsem, kar ta beseda pomeni -, ampak v džunglo? Tudi v svetu se otroku lahko kaj zgodi, v džungli pa je tako, da skoraj ni mogoče, da se mu ne bi kaj zgodilo. Kdo pa je povzročil džunglo? Ali jo je naredil velik plaz s Triglava? Ali je morje plusknilo čez deželo? Ali ste že kdaj gledali televizijsko omizje, v katerem so sedeli predstavniki znanosti, kot so pedagogika, psihologija, sociologija, pravo, politologija - in katere od sto njihovih podvrst
-	in ali niste dobili vtisa, da je vse dovoljeno? Mar ni bilo vedno rečeno, da se bomo s tem in tem pač ,,morali naučiti živeti”? In potem, ko koga na pol mrtvega privlečejo iz džungle, ali ni tako, da isti gospodje in gospe govorijo z njim samo z masko pred usti? T o je seveda velika hipokrizija, ampak s tem, da se svet spreminja v džunglo, s tem je kršena ena od osnovnih človekovih pravic....
...Pokažimo samo še eno reč. V začetku junija 1945 so komunisti pobili dvanajst tisoč mladih slovenskih vojakov: dobili sojih razorožene, sami sojih še zvezali in venem tednu pomorili. To ni malo, venem tednu dvanajst tisoč! Zgodovina je vse tako aranžirala, da sta bila ta smrt in umor vrh velike drame: nekaj največjega, kar seje v Sloveniji zgodilo po pokristjanjevanju. In vendar, kakor da tega ni bilo. Vse najfinejše umetniške duše, s tkivom, ki je tako subtilno, da se vznemiri ob najmanjši sapici z Barja, vsem je dano, da ostajajo ravnodušni - ob tem presežnem...

Slovenija danes
Dan reformacije ali dan prvih slovenskih knjig?
31. oktober je v Sloveniji državni praznik, dan reformacije. Ta dan je leta 1517 nemški katoliški menih Martin Luter nabil na grajsko cerkev v VVittenber-8u 95 tez proti odpustkom in s tem odločilno pospešil razkoI v Cerkvi. Vsebina našega državnega praznika ■je> sklepajoč po njegovem imenu, ta nesrečni cerkveni dogodek. In to naj praznuje tudi slovenska katoliška večina? Da ne bo
nesporazumov. Katolišl Cerkev j e bila v začetku 1 stoletja potrebna korenii reforme. O tem ne moi biti nobenega dvoma. Vpr sanje je le, kako naj bi se 1 izvršila, ker tako, kot sej Se je gotovo napačni Ddličen zgled raznih refo macij v Cerkvi so svetml
Cerkev radi, vendar so skušali odpravljati od zi fraj, tako da so sami osi ^ Cerkvi. Na primer sv Frančišek Asiški. Prot tantski reformatorji pa uporabili metode, s kat< n*i so dosegli razkol. S t ?° izničili eno najglob *eUa njenega Božjega
J^°t svoj testament, i blli namreč vsi kris eno. Poroštvo te edi J<; tudi papež, po Kris Vl v°lji vrhovni pogla’ rnzpoznavno znamenj 8ove Cerkve.
iles pa je, da imaj j eriski protestanti izredi uge za slovenstvo, ker sc / lzda.iati prve slovensl ari(' knjige. Ta njihova Vr'°stje bila tako pomei
Branko ROZMAN
da brez dvoma zasluži vsakoletni državni praznik. Ime praznika je pa neprimerno, saj se ne veselimo žalostnega razkola v Cerkvi, ampak začetkov slovenskih tiskov.
Dr. Andrej Bajuk je povedal - Mag (25. okt.):
Predsednik države seje v osebnih stikih obnašal zelo prijazno in dostojno. Mislil sem, da imava korektne odnose drug do drugega; o zadevah,
tudi o spornih, sva razpravljala povsem brez zadržkov. Njegova pisma so se praviloma pojavljala ob petkih po 13. uri, torej pred soboto, ki je medijsko najzanimivejša. Zadnje pismo pa je poslal nekoliko pred sedmo zvečer, tako rekoč na predvečer volilnega molka. Verjetno je vedel, da me ni v vladnem uradu, zato meje klical tja nek^j pred sedmo, ob pol osmih pa je bilo pismo že predstav(jeno javnosti prek nacionalnih elektronskih medijev. Spet sem zanj izvedel prek občil prej kot osebno.
Po mojem je bil to poseg predsednika Kučana v volilni boj, ki pa je iz zornega kota politične kulture nesprejemljiv. Odgovornost in položaj mu tega ne dovoljujeta. Prav posebej neumestno pa se mi je zdelo, ko je v radijskih intervjujih izražal dvom o našem ravnanju in spoštovanju usta-
vnega reda. To se mi je zdelo zelo nizkotno, zato sem moral končno javno nastopiti. Zelo me je presenetilo, da me je v javnosti tako napadel, zlasti ker je v neposrednih stikih deloval zaupljivo in odkrito. V omikanem svetu se takšne stvari ne dogajajo.
Demokracija - v Sloveniji prazna beseda - Janez Markeš (Mag, 30. okt.):
Slovenija seje na volitvah tako rekoč prebarvala na rdeče, kar je nič več in nič mar\j kot podatek. Taka ugotovitev ni mišljena kot zmerljivka, temveč kot realistično dejstvo. Predvolilni čas je povsem nedvoumno pokazal, koliko pluralizma premore Slovenija. Demokracija, to si bo trebapriznati čimprej, je vSlo-veniji prazna beseda. Nikoli ni zaživela
Nekaj perverznega je bilo v stavku predsednika države, ki gaje na tiskovni konferenci izrekel pretekli teden, namreč daje čas, da začnemo gledati v prihodnost, ne v preteklost, ter da za to potrebujemo stabilno vlado. On, in ne kdo drug, je bil tisti, ki je sistematično
do meje dobrega okusa poudarjal dileme preteklosti (avnojska pisma premiera!), kije, kotje videti, edini humus in vrhunec njegove intelektualne predsedniške drže.
Predsednik države Kučan se ni le vpletel v volitve, temveč v najpomembnejše nacionalne medije, v interpretacijo temeljev države, slovenske demokracije, vrednostnih ozadij nacije. Za potrebe preprostega demokratičnega akta, kar naj bi volitve bile, je grobo odprl vse rane zgodovine, skušal legitimizirati vse dileme svojega ponarejenega komunizma.
NAŠ TISK PODOBEN
MILOŠEVIČEVEMU
Tako je ugotovil dr. Janez Jerovšek (o enosmernosti našega dnevnega tiska) na tiskovni konferenci 3. novembra, ko je predstavil poročilo Zavoda za oživitev civilne družbe o javnomnenjskih anketah. Ugotovitev je vsekakor za naš tisk porazna.
Pri nas se redno dogaja tole: Enosmerni in totalitarni mediji najprej odklonilno oce-
nijo določene ustanove (posebno hvaležni tarči sta dr. Bajukova vlada in Cerkev skupaj s svojima voditeljema). Pri ljudeh ustvarijo s temi ocenami nerazpoložene do njih.
Potem izvajajo ankete o popljuvanih tarčah in ankete pokažejo točno tisto, kar so ljudem prej mediji vcepili v možgane.
Publicist Viktor Blažič se jena omenjeni tiskovni konferenci zavzel za ustanovitev fonda za mišljenjsko neodvisen dnevnik, saj neverodostojnosti osrednjih dnevnikov očitno ni mogoče rešiti drugače.
Kulturnemu boju na rob
- Janez Juhant, Mag (8. nov.):
Pri nas se še medijsko predstavlja in ponavlja družbena škodljivost Cerkve. Glede tega (kot še drugih stvari) postkomunisti ostajajo verni svojemu marksističnemu izvora. Cerkevje dežurni krivec za družbene težave in predvsem pretveza za prikrivanje raznolikih travm, ki jih ljudem prinaša ..prelevitev" iz komunizma v postkomunistični liberalizem. (Post)komunistom s podkupovanjem novinarjev
in politikov, zavajanjem, grožnjami (npr. o odvzemu pokojnin), zvezami iz preteklosti še vedno uspeva obvladovati večji del javnosti.
Že vse meje dostojnosti v zadpjem času prestopa predsednik države, ki namesto da bi kot predsednik vseh Slovencev zaščitil njihove državljanske pravice (dostop do resnice in družbenih vrednot, enakost pred zakonom, enakopravne možnosti ekonomskega in političnega delovanja), zastopa interese določene skupine ljudi in s svojimi izjavami zavaja državljane ter tako zlorablja svoj položaj.
Mnenje - Dr. Jože Pučnik, Demokracija (9. nov.):
Zmaga strank kontinuitete na zadnjih volitvah bo imela vrsto škodljivih posledic za razvoj pravne države in za proces modernizacije slovenske dražbe. Naj omenim le nekatere: nadaljevanje zadolževanja, povečevanje primanjkljaja v blagovni in tudi v plačilni bilanci, povečevanje socialnih razlik, rast pokojninskega primanjkljaja in malomarno izterjevanje davkov pri vplivnih bogatih. Novavladabopovsej
verjetnosti zavrla denacionalizacijo. Gospodarska in finančna politika vlade bo pro-težirala vplivne skupine, ki so obogatele v postopkih lastninjenja (t.j. s krajo). Sodstvo bo še naprej s pomočjo kopičenja ..nerešenih zadev” prikrivalo gospodarski kriminal in omogočalo zastaranje tudi težkih kriminalnih dejanj-
NA TEMNI STRANI MESECA
Slovenija je lahko „sreč-na” - zopet ji bodo zavladali ljudje, ki so črpali svoje zgodovinsko in ideološko znanje iz abecednikov čebinske šole in ga po večini še niso prerasli. Te porazne podobe ne popravi niti neznatni figov list sopotnikov. To enoumno levo tovarišijo sije na demokratičnih volitvah - ob enosmernih medijih - izvolila večina slovenskega naroda.
Kako je bilo to sploh mogoče? Kot daje večina Slovenije pozabila, da ji je pred ne še čisto pol stoletja prav nestrpna levica pripravila eno največjih tragedij, če ne sploh naj večjo v vsej njeni zgodovini, katere nema priča je slovensko podzemlje, zatrpano z desettisoči trupel demokratičnih Slovencev, in 45-letna povojna diktatura. Kako je možna tolikšna politična naivnost Slovencev? Počasi začenjam razumevati pesnika, ki nas je Slovence označil za prehlajeni predmet zgodovine, in pesnico, ki nas je prekrstila v Slo-venceljne.
Analitiki skušajo odkriti vzroke za takšen volilni vzpon levice. Naštevajo to in ono, kar vsekakor drži. Omembo glavnega vzroka sem pa doslej bral samo enkrat, namreč lustracijo, ki je leta 1990, žal, ni bilo.
Slepota pravniške nezmotljivosti - Dr. Jože Pučnik, Ampak (nov. 2000):
Leta 1990 smo v svetu Demosa sestavljali vlado. Na
Od leve: Dr. Jože Bernik, Marjetka in Andrejka Dolinar ter dr. Mirko Juteršek, kije z govorom odprl njuno likovno razstavo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani.

začetku tega težavnega posla sem predlagal načelni sklep, da dobi vlada v parlamentu šestmesečno pooblastilo, da z odloki popravi najhujše krivice dolgoletnega partijskega enoumja in vladavine. Dr. Bučarje proti temu predlogu vehementno protestiral z besedami, da bi to šlo samo prek njegovega trupla. Tudi zato ni nihče podprl mojega predloga. Argument dr. Bučarja je bil, da so pridobljene pravice nedotakljive in da mora sistem demokracije varovati te Pravice neodvisno od družbenih okoliščin, v katerih so bile Pridobljene. To se zelo lepo sliši in še zelo načelno je, vendar se v tem načelu skriva vsa slepota pravniške dogmatike Za čutno nazorne oblike nasilja in tudi slepota za politične, Pravne in gospodarske posledice, ki sojih utrpeli konkret-nl ljudje v partijskem režimu.
smo z uvedbo pravnega reda leta 1990 zaščitili pridobitve posameznikov in korpo-racU, med drugim tudi „ družbeno političnih organizacij”, srn° ,,pravniško načelno” zacementirali vse tiste krivice in Brdi zločine nad posamezniki, Id so bili zgolj sredstvo, s kate-ritn so režimske klike vzpostavljale svoje „pravice in pridobitve”.
Z ogorčenjem sem poslušal uradni govor dr. Bučarja na slovesni seji parlamenta, s katero smo zaznamovali prvo °bletnico osamosvojitve: komunistom je pripisal enake zasluge za slovensko osamosvojitev kakor Demosu! In to hub temu, da je poznal vse mtrige, s katerimi so poskušali Preprečiti Demosove načrte za s ovensko osamosvojitev.
kdo je kdo?
Pred kratkim me je po 6 ofonu vprašal znanec iz “Jine, kakšno oblast ima-
° Sedaj v Sloveniji.
,^’b-do je predsednik držaje	n Nekdanji predsednik
. _ B, slej ko prej zagovor-1 Pridobitev revolucije’.” -
„In predsednik vlade?” -,,Nekdanji predsednik partijske vlade SFRJ.” -,,Pa predsednik državnega zbora?” - „Predsednik ZL, dedinje KPS.” - „In notranji minister?” - ,,Član ZL in nekdanji komunist.” - ,,Kaj pa poslanci?” - „Večina je članov LDS, naslednice nekdanjih partijskih tranzmisij SZDL in ZSMS, potem člani ZL, nekaj desnih sopotnikov, tri neznatne leve stranke in slaba tretjina poslancev desne opozicije.” - „Kaj pa dnevni tisk, radio in TV?” - ,,Vse je v rokah levih.”
Precej časa je molčal, potem pa rekel: ,,Zd^j razumem tisto Cankarjevo legendo, ko je Kristus naletel na obcestnem kamnu sedečega moža, ki je jokal, in ga je vprašal, zakaj joka, mu je ta odgovoril: 'Ker sem Slovenec’.”
Pa smo jo dobili, novo SZDL - Vane Gošnik, Mag (22. nov.):
Naš politični prostorje danes skoraj popolnoma szdl-zi-ran: če dr. Bajuk ne bi ustanovil Nove Slovenije, bi imeli v parlamentu šest vladnih in eno opozicijsko stranko! Smo že slišali za kaj podobnega? Vla-
dna večina ima najmanj 64 glasov, s tem dvetretjinsko večino in neomejeno možnost, da spreminja ustavo, kot je je volja. Z odločilno pomočjo predsednika države smo dobili natanko to, kar je nenehno grajal: popolno partitokracijo brez preostanka.
Ali se je po vsem zapisanem sploh treba čuditi neprijetnemu naključju, daje državni zbor novo vlado postavil kar v nekdanjih prostorih CK ZKS in daje TVS prenos izred-negazasedanjaprekinilas klenimi koračnicami, ki so sprožale spomine na slavna povojna leta, ko so bili v porušeni domovini vsi tako nazarensko enotni in željni delovnih zmag!
Miha Kovač jev Odmevih na TVS 15. novembra izjavil: „Skratka, živeli bomo mimo in brez stresov.” To je popolnoma pravilna in natančna ugotovitev. Nekega dne bomo povsem mimo in brez stresa ugotovili, da smo zapravili domovino.
Ukradene umetnine - Dejan Steinbuch, Mag (22. nov.):
Pred tremi tedni je minister Lovro Šturm poslal generalni sekretarki vlade dopis s
predlogom sklepa vlade o „po-pisu in vračanju umetniških del, ki se nahajajo v prostorih ministrstev in drugih organizacij v javni upravi.” Omenjeni sklep predvideva tudi možnost, da gre za umetniška dela, ki so bila po komunistični revoluciji protipravno odtujena nekdanjim lastnikom.
Po letu 1945 so novopečeni oblastniki kradli in ropali po nekdanjih meščanskih stanovanjih in vilah, podeželskih dvorcih in graščinah. Velikokrat so komunistični banditi r^je zažgali grad, kot da bi iz njegovih soban odnesli vse, kar je bilo kaj vredno. Znano je, da so v času revolucije požgali prek tristo cerkva in vsaj nekaj sto graščin in podeželskih dvorcev, v katerih so zgorele umetnine neprecenljive vrednosti. A zelo veliko umetniških del je bilo tedaj tudi ukradenih; prišla so v roke novim »lastnikom”, ki so jih bodisi odnašali domov, bodisi jih v svojih pisarnah razkazovali dmgim tovarišem.
SLOVO OD JUTRI
Gornji naslov sem si sposodil od nemške knjige
WOTWWWWWW9WWWWWWWWWTO!?WWW
IZ PISMA IZ SLOVENIJE
Od 11. decembra 2000
... Veseli me, da čeprav naju ločuje tolikšna km razdalja, sva glede resnice in nepopačene zgodovine popolnoma identična. Niti ne vem prav, kdo je na slabšem, odnosno na boljšem: ali naši izseljenci, ki preživljate kalvarijo izseljenstva in pregnanstva tam daleč od rodne grude, ali mi v domovini in doma, kateri smo zločinski komunizem sicer fizično preživeli (vsi ga niso), a so dve tretjini Slovencev s sistematično prevzgojo duhovno pohabili tako, da ne razločujejo več med resnico in lažjo, med dobrim in zlim, med lučjo in temo itd. Kar v civiliziranem svetu velja za nenormalno, je pri nas normalno in obratno. Letošnje volitve v DZ so pokazale, da nič ne pretiravam, ker so se volivci na njih večinsko odločili za krivične, roparske, skorumpirane in brezbožne oblastnike -misleč, da nam bodo taki pravično vladali. Če vemo, da za varuha človekovih pravic kandidira - med drugimi tudi Ciril Ribičič in je celo možno, da bo potrjen, potem vemo, koliko je ura v Sloveniji in da je še tu le navidezna in lažna demokracija in ne-
Likovna razstava sester Andrejke in Marjetke Dolinar v Ljubljani
V večnamenski dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani seje v petek zvečer, 10. novembra, zbralo veliko ljubiteljev lepe umetnosti, ki jo ustvarjata slikarki Andrejka in Marjetka Dolinar. K odprtju razstave so prišli številni prijatelji in znanci Dolinarjevih iz Buenos Airesa. Bil je to prijazen večer srečnih in prijateljsko ubranih ljudi, večer
pravna država. Jasno se ve, katere ljudi bo ščitil ombucman. Da so v Sloveniji skoraj vsi tiskani in elektronski mediji v CKjevski lasti in so dejansko Kučanova trobila,pa je gotovo tudi Vam v izseljenstvu znano. Boleča in tragična posledica partijskega enoumja in njihovega medijskega pokola, ki še kar traja, je tudi ta, da v domovini živečih Slovencev resnica skorajda ne zanima. Predsednik Kučan pa se je o tem -brez obžalovanja - celo pohvalno na neki proslavi izrazil, da je resnica relativni pojem, ki itak nikogar ne zanima. Dovolj žalostno! Naši novinarji pa so o tej Kučanovi izjavi molčali kot grob...
(Ob koncu pisma) Prepričani smo, da, kakor sonce vsak dan preženo temo, tako božje Sonce preganja in premaga duhovno temo, ki jo bo nekoč do konca in dokončno premagalo in pregnalo...
poezije in pogovorov o njunem likovnem ustvarjanju. Andrej kaj e k razstavi prispevala cikel Allegro in natura, Marjetka impresionistične refleksije. Prva živi in slika v Buenos Airesu, druga od leta 1992 v Ljubljani - po študiju risanja, slikarstva in umetnostne zgodovine na Višji katoliški šoli v Buenos Airesu ter slikarskem izpopolnjevanju na Inštitutu španske kulture.
Razstava je bila odprta do 31. decembra.
Umetnici sta doživeli slovenski krst svojega slikarstva v času desetdnevne vojne za osamosvojitev Slovenije, 25. junija 1991, vgalerjjiLoškegagradu (Ško-tja Loka). V nasledn jih letih so se zvrstile razstave v raznih galerijah v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Ptpju, Izoli, Tržiču, Tinjah na Koroškem, na Dunaju. Svoja dela sta predstavili tudi slovenskim skupnostim v Essnu, Oberhausnu, Maasme-chelnu in Parizu.
Ob slovenskem kulturnem prazniku 1996 sta imeli skupno razstavo tudi v galeriji Družina, na kateri je njun umetniški opus zelo naklonjeno ocenil umetnostni kritik dr. Ivan Sedej.
(Povzetek iz Družine)
Der Abschied von morgen. Njena glavna misel je, da se ustanove, ki ne poskrbe pravočasno za primerna izhodišča za svoj razvoj, že danes odpovedujejo svoji prihodnosti. To je tudi misel gornjega naslova.
Vlada dr. Bajuka seje poslovila. Škoda. Kljub skrajno nizkotnemu in dogovorjenemu blatenju s strani levih sil -od predsednika države prek političnih strank in skoraj vseh medijev - je njena neprecenljiva zasluga v tem, daje poskušala postaviti delovanje naše družbe na etične temelje. Kljub kratkemu času, ki ga je imela na voljo, jev tem smislu uredila nekaj konkretnih zadev, za vso našo prihodnost
pa je določila smer slovenskega razvoja, če naj bo ta evropski in uspešen.
Njen cilj je bil vnesti v vse javno življenje - kulturno, vzgojno, politično, informativno, gospodarsko - transparentnost, prozornost. V takem prostoru namreč niso možne manipulacije, korupcija, podkupovanje, kraja družbenega premoženja, utaja davkov in podobno. Za njeno delo dolgnie odhajajoči vladi vsa Slovenija veliko hvaležnost.
Oblast so prevzele sile, ki so jo imele v svojih rokah zadnjih osem let. Nobena skrivnost ni, kako se je ves tisti čas v našem prostoru zamegljevalo, ribarilo v kalnem in na marsikaterem družbenem se-
ktorju ravnalo neetično. Bojim se, daje odhod Bajukove vlade slovo Slovenije od njenega jutri.
Kako kristjane družbeno aktivirati?
Ob izidu zadnjih volitev se je pokazala neizmerna politična nezrelost mnogih slovenskih kristjanov. Ko je imela desnica zmago na volitvah že tako rekoč v svojih rokah, jo je podarila levici. Vrsta politično naivnih in etično nedopustnih potez nekaterih desnih politikov spada v Guinessovo knjigo rekordov. Da ne omenjam nesramno perfidne igre nasprotne politične strani.
Če naj ne bomo kristjani še desetletja predmet iger po-
revolucionarjev, je treba pač kaj storiti. Eden takih načinov bi bila mreža malih skupin zavzetih kristjanov, ki bi skušali načrtno vplivati na demokratizacijo družbe. Na svojih srečai\jih bi poglabljali svoje krščanstvo, saj bi se navdihovali v evangeliju, obenem pa bi analizirali idejno podobo naše družbe in konkretne pojave v njej ter načine vplivanja nar\je. Te vplive bi potem tudi udejanjali. Uspeh bi se na dolgo roko gotovo pokazal.
Ne vem, koliko seje s tem ukvarjala zadnja sinoda - sam nisem bil njen član - vsekakor pa bi moralo biti to vprašan)6 skrb vseh slovenskih kristjanov.

Dr. Štefan Falež - 80-letnik
3. decembra 2000je obhajal osemdeseti rojstni dan dr. Štefan Falež, prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Številnim čestitkam, ki jih je Prejel - voščil mu je tudi papež Janez II., ' so se pridružili tudi slovenski škofje, Posebej nadškof in metropolit dr. Franc Rode, s katerim jubilanta veže dolgoletno Prijateljstvo. Nadškof se mu je zahvali Za pokončno držo kristjana in Sloven-ea in za vse, kar je naredil in še vedno dela v korist Cerkve in slovenskega naroda.
Slavljenec seje rodil 3. decembra leta 1920 v trdni veleposestniški družini v ^rehovi vasi v župniji Slivnica pri Mari-n°ru. Po šolanju v domačem kraju je °biskoval klasično gimnazijo v Mariboru jn Po maturi študiral na pravni fakulteti v Ulubljani. Minister Kulovec gaje kot na-ebudnega mladeniča, ki seje izkazal pri ,*ovenski dijaški zvezi in v Ehrlichovem Inbu Straža, leta 1941 poklical v Beo-§rad in tam je doživel nemški bombni naPad na mesto. Srečno j e prišel v Ljubiji10 ih nato kmalu odšel na študij v Rim.
obruarja leta 1942 gaje jugoslovanska Krall<-‘va vlada sprejela v službo na svo-veleposlaništmi pri Svetem sedežu. „ °dteni je študiral in dokončal pravne študije na lateranski univerzi. Ko je v goslaviji zavladal komunizem, je ostal thliji in prevzel službo pri zavezniški ojaški upravi. Leta 1949 je odšel na po-'Plomski študij na Univerzo Loyola v 'Cagu. Pozneje gaje Sveti sedež ime-
hoval
,	- za predstavnika Mednarodne
j aioliške komisije za preseljevanje. De-0val je v Venezueli in Kolumbiji ter naza-
dnje v Ženevi. Po poroki se je junija leta 1945 vrnil v Rim in začel z dejavnostjo na gradbenem in turističnem področju. Ustanovil je svojo potovalno agencijo in gradbeno pocjjelje. Tako je zgradil dom za ameriške duhovnike, ki delajo v Vatikanu, prvi hotel Holiday Inn v Italij i pa tudi več drugih stavb. Z izkušnjami v organizaciji potovanj j^ sodeloval pri tehnični pripravi in izvedbi papeških potovanj (devetih s Pavlom VI. in petindvajsetih pri Janezu Pavlu II.) Kot papežev dvomik je sprejel številne državnike sveta, med njimi npr. predsednike ZDA Reagana in Busha, SZ Gorbačova, ruskega predsednika Jelcina, ...
Pri vsem svojem poklicnem in drugem delu ni pozabil na Slovenijo in delo zanjo. V emigraciji je skupaj z drugimi gojil misel na slovensko samostojnost (bil je med ustanovitelji časopisa Slovenska država.) Zelo je zaslužen za slovensko poznanje v Vatikanu in za zgodnje priznanje Republike Slovenije s strani Svetega sedeža. Po njegovem posredovanju so se slovenski državniki (Kučan, Peterle, Drnovšek) lahko večkrat srečali s papežem in z vatikanskimi visokimi predstavniki ter prejeli visoka odlikovanja. Leta 1992 je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Zaradi nerazumevanja s strani takratne vlade je leta 1997 odstopil. Kljub njegovim naporom za ureditev odnosa naše države do Cerkve v Sloveniji, doslej ni bil sprejet še noben sporazum in so nas v tem prehitele že vse države
IZ NAŠE KRONIKE
Skupni mladinski dan pod geslom „Naj na naših ustih živi slovenska beseda, v naših srcih slovenska zavest”, je bil 5. novembra v San Justu. Dan se je začel s koncelebrirano sveto mašo ob 8. uri v sanjuški stolnici, ki jo je daroval Franci Cukjati ob asistenci krajevnega dušnega pastirja Tonija Bidovca. Popoldanski program je mladina izvajala na športnem igrišču Našega doma. Nastopili so mladi iz Ramos Mejije, iz San Justa, iz Cara-pachaya, iz Castelarja, iz Lanusa in iz San Martina. Zadnja točka kulturnega programa je bil skupni nastop mladih iz vseh Domov. Oblikovali so kroge in različne vaje z žogami različnih barv, ki so simbolizirale olimpijski grb.
Zveza slovenskih mater in žena je imela v sredo, 8. novembra, 34. občni zbor. Za dobo dveh let je dosedanji odbor ostal isti, novi članici sta pa Polona Makek ter Marija Slabe. V nadzornem odboru so Pavla Kremžar, prof. Metka Mizerit, Anica Zakrajšek in lic. Helena Oblak.
Vsakoletna večerja z nagradnim žrebanjem je bila v soboto, 25. novembra, v Našem domu v San Justu.
V Rozmanovem zavetišču je bila v nedeljo, 3. decembra, prireditev z mašo in kosilom.
nekdapjega socialističnega bloka. Leta 1997 je postal veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu. To službo opravlja še danes. Dr. Štefan Falež je zagotovo med najpomembnejšimi Slovenci po svetu.
Arh. Jure Vombergar predstavlja novo knjigo arh. Marjana Eiletza .Moje domobranstvo in izgnanstvo” v mali dvorani Slovenske hiše - Foto: Marjan Šušteršič
SPOMINI
slovenskega duhovnika
Maksimilijan Ocepek je bil rojen leta 1916 v Komendski Dobra vi, v duhovnika je bil posvečen leta 1942. V knjigi „Dni premišlja, ki so bili...” se spominja postaj svojih duhovniških služb. Začele so se z Ospom, sledilo je Šmartno pri Litiji, Polšnik, nato Železniki s soupravo župnij Dražgoše in Zali Log. V časih, polnih težav in preizkušenj, je kot zvesti Kristusov služabnik in skrben varuh zaupanih cerkvenih dobrin pokazal neupogljivost in premočrtnost, ne glede na žrtve, ki so ga doletele; dvakrat tudi zapor. Najtežjo bitko je bil in jo tudi dobil z oblastmi pri zidavi župnijske cerkve v Dražgošah. Vestno je skrbel za vernike ter obnavljal in zidal cerkve in druge cerkvene stavbe. Knjiga je bogata kronika iz teh časov, kot jih je skupaj z vernim ljudstvom doživljal kleni slovenski duhovnik.
DRAŽGOŠAMI SO Ml PRIPOVEDOVALI...
epe spomine hranim na vsako posamezno župnijo. Najbolj živi so tisti iz Dražgoš. Z velikim zanimanjem sem poslušal pripovedovanje o medvojnih in povojnih dogodkih. Iz teh pripovedi sem si lahko ustvaril pravo sliko o vojnih dogodkih, pa tudi o težavah pri obnavljanju Dražgoš v prvih letih po vojni. Ti dogodki iz vojnih in povojnih let so se mi globoko vtisnili v spomin in postali kar nekako moji. Zato morda ne bo tako narobe, če jih uvrstim med svoje spomine. Seveda pa ni mogoče opisati vsega velikega gorja, ki so ga ljudje pretrpeli.
Leta 1941 so Nemci odpeljali župnika Hitija in župnija je ostala brez dušnega pastirja. Kot drugim župnijam je nekaj duhovne pomoči tudi Dražgo-šanom nudil nemški duhovnik Breuer. Ob uri, ko naj bi bila maša, so se verniki vsak dan zbirali v cerkvi pri molitvi. Kadar ni bilo duhovnika, je ob nedeljah molitve vodil organist Filip Mlinar. Je tudi pokopaval, kadar ni bilo duhovnika (tri mrliče). Na božič pa je nemški duhovnik krstil štiri otroke.
Na Silvestrovo pred novim letom 1942 so prišli v Dražgoše partizani: Cankarjev bataljon. S tem se je naselil v vasi tudi velik strah pred nemškimi represalijami, saj so bile zagrožene vsem, ki jih ne bi prijavili. Da bi se temu izognili, so v dogovoru s partizani njihov prihod prijavili in tam dobili zagotovilo, da se jim ne bo nič hudega zgodilo. Temu seveda niso verjeli, če bi partizani ostali v Dražgošah. Zato sojih prosili, naj odidejo. Partizani o tem niso hoteli nič slišati. Prošnje so sprejemali s tako veliko nejevoljo, daje Dražgošane prisilila k molku.
Zagotavljali so, da bodo vaščane branili, da se jim ne bo nič zgodilo. Ti obljubam niso verjeli.
Ko so začeli Nemci privažati v dolino policijske in vojaške enote, sta se negotovost in strah povečevala. Upravičeno. V petek, 9. januarja, dopoldne, so začeli Nemci obstreljevati in napadati Dražgoše. Napad ni uspel, pač pa prinesel Nemcem precej izgub. Pogorela je že prva hiša Na pečeh. Nekaj družin iz zaselka Na pečeh se je umaknilo čez Jelovico proti Jamniku in Podblici. Tudi celodnevni sobotni napadi niso bili uspešni, granate pa so padale v vas ter porušile in zažgale več hiš. Ob tem dogajanju so ljudje v kleteh molili, tolažili jokajoče otroke in trepetali, kdaj jih bo zadela kakšna granata. Pa je prišlo še hujše. Nemci so v nedeljo, 11. januarja 1942, zavzeli najprej zaselek Jelenšče. Pred očmi žena, mater, sester in otrok so pred Grogovčevo hišo ali na begu ustrelili dvajset mož in fantov. Dražgošam so spoznali, kako prazne so bile obljube partizanov, da jih bodo branili. Ko bi se morali spoprijeti z Nemci, so zbežali v Jelovico, njih pa prepustili na milost in nemilost razjarjenim Nemcem. Spraševali so se, ali je bilo res treba, da so jim povzročili toliko gorja.
V ponedeljek so Nemci prišli v zaselek Pri cerkvi. V župnišče so sklicali vse moške in jih čez noč zaprli v klet. Drugi dan so enega mladoletnika in tri starce izpustili, druge pa likvidirali. Kako, ni gotovo. Bili so sežgani - ali še živi ali že mrtvi, ni znano. Ljudje so našli vžupnišču in prosvetnem domu le ožgane kosti osemnajstih vaščanov. Svojcem teh novih žrtev so se porajale podobne misli
kot svojcem žrtev iz drugega konca vasi. Poleg tragične in nasilne izgube svojih dragih so videli, kako gorijo njihovi domovi. Nekaj družin je med boji zbežalo v Jelovico v gozdarske koče. Pripovedovali so, kako so v velikem snegu in mrazu v koših nosili otroke. Več drugih Dražgošanov, predvsem žena in otrok, je zbežalo v sosednje vasi, veliko tistih, ki so ostali v vasi, pa so Nemci odpeljali v Šentvid ter jih po šestih tednih s tovornjaki pripeljali v Selca in tam izpustili. Ker takrat Dražgoš ni bilo več, so si morali poiskalti zatočišče pri sorodnikih in prijateljih v okolici. Med tem so okoličani nekaj stvari odpeljali iz Dražgoš. Vsaka družina in vse Dražgoše v celoti so doživeli pretresljivo tragedijo.
Pa Nemcem še ni bilo dovolj. V februarju so v Dražgoše prišli minerci in sistematično porušili še vse ostanke zidov. Dražgošani in okoličani so upali, da bodo vsaj cerkvi prizanesli. Pa niso. Okoličani so rešili nekaj cerkvenih reči. Dva manjša zvonova so odpeljali k Novaku na Češnjico, velikega pa niso mogli. Postal je žrtev razstrelitve. V Kranj so odpeljali tudi orgle. Nekdanjemu tajniku muzejskega društva v Škofji Loki, Ivanu Kržišniku, so na mnoge prošnje le dovolili, daje čudovite zlate oltarje razstavil in odpeljal v Škofjo Loko. Vendar pa je nekaj najlepših kipov neki Lahhausen odpeljal na Tirolsko. Cerkev so zelo strokovno zaminirali. Trdo pri tleh so na meter izvrtali luknje in vložili razstrelivo, kar je bilo potem vidno na razvalinah. Ob rušenju se je po pripovedovanju očividcev tako vsa cerkev nekoliko dvignila in sesula. To sta iz doline, z Rudna, z daljnogledi opazovala gauleiter dr. Rainer in generalleitnant Rosener s spremstvom. Tako je tudi prelepa božjepot-na cerkev sv. Lucije delila usodo s celotno župnijo.
Dražgoška tragedija, ki gotovo ni bila potrebna, je bila končana. Dražgoš ni bilo več, Dražgošani pa pomorjeni in
razkropljeni. Vsakadružina je imela svojo
žalostno zgodbo. Vsem skupno pa je bilo to, da so bili brez doma in strehe, brez premoženja. Tudi vprašanje: Čemu vse to, je bilo vsem skupno.
Občudovanja vredno pa je, da niso obupali. Misel na bodočnost jim je dajala moč, da so hodili obdelovat svojo zemljo iz svojih začasnih bivališč, z Rudna, Češnjice, Lajš in celo iz Jamnika in Selc. Ko so proti koncu leta 1944 j dobili dovoljenje, so zrasle nove barake

in stekle priprave za graditev gospodarskih poslopij in potem hiš.
Nova povojna oblast pa ni bila naklonjena, da bi bila vas obnovljena takšna, kot je bila prej. Hotela je, da bi v Dražgošah uredili vzoren kolhoz, da bi zgradili skupne hleve za živino in skupna stanovanja za ljudi, ki naj bi se ukvarjali samo z govedorejo. Za ta načrt sojih na mitinge in množične zbore prihajali Prepričevat tudi ministri iz Ljubljane. Dražgošam pa niso bili za to. Oblast jim je zato odrekla podporo in jim vzela celo živilske karte. Tudi z obvezno oddajo živine, ki so je imeli še zelo malo, jim niso prizanesli. Pri popisovanju živine mala Nada ni doumela pomena popisa. Ko je mati povedala, koliko ovc imajo, je Nada dodala: ,,Jaz imam tudi svojega jereta” (jagenjčka). Dražgošam pa so vztrajali, ustanovili Obnovitveno zadru-9o, uredili žago, si pomagali z lesom in 9radili hiše. Pri obnovi Dražgoš je bilo med vaščani izredno veliko razumevanje in medsebojne pomoči. Z leti pa je ta na žalost ponehavala.
Pri gradnji nove ceste so bili zaposli tudi nemški ujetniki.
Z obnovo Dražgoš se je začelo obnavljati tudi versko življenje. Maše so nlle najprej na prostem, tako ob,.semnja”. tako ob prenosu štirih padlih na domače pokopališče. Da ne bi bilo treba Hoditi k maši v Železnike, so leta 1946 Ha Maževi njivi postavili barako, veliko 24 x 6 m. vanjo se je za nekaj časa Vselila le Maževa družina, ves preostali Pastor pa je bil določen za božjo služ-d°- Vanj so postavili kip sv. Lucije iz kapele nad staro cerkvijo, mizar Pavle °ešter z Rudna pa je napravil oltarno dnlzo in tabernakelj. Pozneje so v to 2asilno cerkev postavili Pengovov Mari-J'H kip, freski sv. Florijana in sv. Bernar-a in klopi iz kapele, ki je bila pred vojno v Ljubljani pri kolodvoru v Vzajemni za-varovalnici in je služila za jutranje maše, namenjene turistom. Dražgošani so bili ?rečni, da so imeli po dolgem času v u P h i j j vsaj zasilen prostor, kjer se je °Pravljala redna nedeljska maša in dru-9a verska opravila. Leta 1947 so pri ssilni cerkvi postavili še zvonik in vanj ssili rešena zvona. S tema zvonovo-a so najprej zvonili za padle Draž-9°sane.
1 ^ tej zasilni cerkvi je bila 4. junija y51 birma, prva po letu 1935, ko je 11. rr|aJa birmoval škof dr. Gregorij Rož-an- Župnijski upravitelj je svetoval, naj
VISOKO PRIZNANJE ZDRAVNIKU CIRILU GRUMU
Ameriški zdravnik slovenskega rodu Ciril Grum je s še tremi zdravniki pred kratkim dobil visoko ameriško državno priznanje, povezano z denarno nagrado, za vse prizadevanje, ki ga namenja izobraževanju študentov medicine. S tem priznanjem so ga uvrstili med vodilne ameriške predavatelje medicine. Dekan Univerze Michigan Allen Lichter, na kateri odlikovanec poučnje, je o Cirilu Grumu izjavil: „Ciril je zelo veliko prispeval s svojim poučevanjem in raziskavami k našemu medicinskemu programu. Svojo veliko nadarjenost in energijo je posvetil
delu s študenti.” Ciril sam pa pravi, daje rad delal ne glede na to, koliko moči gaje to stalo, saj mu delo s študenti pomeni izredno veliko; tudi zaradi tega, ker dobro ve, kako pomembna j e njihova izobrazba pri delu z bolniki.
Cirilove starše mnogi starejši med nami poznajo iz lienškega in špittalskega taborišča. Njegova mama Marija Arnež je prišla v Ameriko leta 1949, njegov oče prof. Janez Grum pa leto pozneje. Ciril se je rodil leta 1952. Medicino je študiral v Wisconsinu in na univerzi v Michinganu, Iger se je specializiral v interni medicini. Tudi njegova brata sta zdravnika: John je radiolog, Clem pa anastezist.
Cirilova uspešnastrokovnapotjenovo potrdilo že znane zgodbe o uspešnih strokovnjakih slovenskega rodu na tujem.
ne bo nobenih zunanjih slovesnosti, da ne bi bilo kakih nevšečnosti. Fantje in možje pa niso hoteli opustiti lepe stare navade in so pred slovesnostjo postavili mlaje. Popoldne pred slovesnostjo pa sta prišla dva miličnika in v Železnike odpeljala Jerneja Lotriča, Janka Pintarja in Franca Kavčiča. Zadnjega so po zasliševanju, kdo je organizator, izpustili. Niso pa hoteli izpustiti Jerneja, ki je predlagal, naj ga izpustijo, ker mora pritrkavati ob škofovem prihodu. Jerneja in Janka so zvečer odpeljali v Kranj, kjer sta bila do četrtka zaprta. Domov sta morala seveda iti peš. Ker so bile takrat pri mnogih birmah (npr. v Sorici) razne nevšečnosti, je g. škofa Antona
Vovka, ki je prenočeval v Pikcovi baraki, ponoči s sekiro v roki varoval Pikcov stric Tone. Kakih zapletov ob birmi ni bilo. Birma je lepo potekala.
Par mesecev po prihodu, ko sem že precej podrobno spoznal dražgoška vojna in povojna dogajanja, sem v začetku januarja prvikrat doživel žalostno obletnico dražgoške tragedije. V baraki sem opravil sveto mašo za vse padle Dražgošane in odhitel v Železnike, ker je bila pozneje cesta iz Dražgoš zaprta. Pri maši sem čutil globoko sočutje z materami, očeti, ženami in otroki padlih, tako z navzočimi, še bolj pa s tistimi, ki se svete maše niso mogli udeležiti, ker so imeli polne hiše smučarjev in vo-
Dr. Marko Kremžar opremlja z avtorskim podpisom knjige „Med smrtjo in življenjem' po njeni predstavitvi v Slovenski hiši - Foto: Marko Vombergar

jakov. Čez dan sem prizadeto poslušal radijska poročila o bučnem proslavljanju ,,slavne dražgoške bitke”. Ta proslava je bila prva leta pred šolo, od leta 1967 pa pred spomenikom na prostoru, ki je bil prvotno predviden za novo cerkev. V ta spomenik so 24. oktobra istega leta z blagoslovljene zemlje na pokopališču prenesli posmrtne ostanke dražgoških žrtev, čeprav mnogi njihovi sorodniki niso bili za to. To je bilo razumljivo, saj je bil postavljen kot spomenik dražgoške bitke. Rekli so mu tudi spomenik Cankarjevega bataljona. Vsako leto so bili časopisi, radio in televizija polni vabil na proslavo obletnice dražgoške bitke, po njej pa poročil.
Ob teh prireditvah se mi je vedno bolj utrjevalo prepričanje, da nobeno proslavljanje bitk ni priporočljivo in upravičeno, saj vsako vojskovanje prinaša veliko gorja. Vselej sem se spomnil, koliko gorja je v Dražgoše prinesla ta bitka. Zato se mi ni zdelo sprejemljivo vsakoletno proslavljanje. Ali je umestno praznovati ob spominu na bitko, v kateri ni bilo zmage, je pa dala Nemcem povod za strahotno maščevanje? Vsako leto bolj sem imel občutek, da se hoče s
proslavo in pretiranim poudarjanjem pomena te bitke zakriti krivdo za dražgoško tragedijo. Namesto proslavljanja bi bila gotovo primernejša komemoracija v spomin dražgoških žrtev.
Zamisel, da bi dražgoško bitko ovekovečili s televizijsko nadaljevanko, je propadla; tudi zaradi zapravljivosti tistih, ki so pri njej sodelovali. V Podlonku nad Železniki so jeseni 1978 postavili kulise dela Dražgoš s cerkvijo in sosednjimi stavbami, snemali pa leta 1980 in 1981. Iz posnetega filmskega gradiva je nazadnje nastal le en film. Dražgošani ga zaradi neresnih prizorov niso sprejeli, zato, razumljivo, tudi niso čisto nič žalovali za neuresničenim velikim načrtom.
Do tu avtor knjige.
Gornji opis je značilen primer, kako so partizani med vojno pod vodstvom komunistov ,,osvobajali” našo deželo. Izzivali so okupatorje, potem pa prepustili ljudi sovražnim represalijam. Če je bil kdo narodni izdajalec, so bili brez dvoma voditelji takšne ,,osvobodilne borbe”, ki je prizadela večjo škodo Slovencem kot pa okupatorju.
IZ NAŠE KRONIKE
Letovišče Sloga v Villa Udaondu. V
soboto, 2. decembra, je Sloga z blagoslovom vode, ki ga je opravil dr. Lojze Kukoviča, začela na svojem letovišču kopalno sezono.
Sklep pouka v Jegličevi šoli ABC, v tečaju za neslovensko govoreče, je bil v soboto, 2. novembra, v Slovenski hiši. Letos gaje obiskovalo 39 osnovnošolskih otrok, 15 odraslih učencev in 8 učnih moči. Najprej so nastopili učenci iz vrtca in prvih dveh letnikov, za njimi pa učenci od 3. do 6. razreda, ki so se spomnili 200-letnice Slomška in Prešerna. Tudi skupina starejših je nastopila. Razdelili so še učencem spričevala in zapeli pesem „Na svidenje”, za konec pa so bili vsi navzoči deležni gostoljubne postrežbe.
Slikarska razstava Branka Zavrtanika in Cecilije Grbec pod okriljem SKAje bila 2. in 3. decembra v mali dvorani Slovenske hiše. Pri odprtju razstave v soboto, 2. decembra, je po uvodnih besedah Andrejke Dolinar spregovorila o umetniških delih obeh slikarjev dr. Katica Cukjati Debeljak. Zavrtanik je predstavil deset del, Grbčeva pa štirinajst.
Ponovitev igre Bedak Paviek v izvedbi Balantičeve šole je bila v soboto, 9. decembra, v Našem domu. Po igri jih je obiskal še sv. Miklavž.
knjige_________________________________________________________________
Tone Brulc:
ARGENTINA
založba Modrijan, urednik Andrej Rot -Ljubljana 1997, 228 str.
Jure VOMBERGAR
Tri leta je poteklo, kar je v Ljubljani izšla ta knjiga, a doslej s strani slovenske skupnosti v Argentini še ni bila ocenjena. Verjetno zato, ker je bil vsak, ki je knjigo prebral, v veliki zadregi, kako se Približati pristopu in pogledom pisatelje, ki je živel med nami in v knjigi izraža tako odklonilen in mestoma celo sovražen odnos do vsega društvenega in sPloh javnega življenja slovenske skupnosti, predvsem pa do njenih civilnih in verskih voditeljev. Značilno je, da je knjiga izšla v Sloveniji v režiji ljudi, ki nas nimajo radi in ki si prizadevajo našo skupnost prikazati v čim bolj negativni 'uči. Pri tem jih ne moti, da je Brulc Povsem odklonilen tudi do vsega, kar Se je godilo na nasprotni strani, namreč, do komunistične revolucije, partizanstva, NOB, OF, predvsem pa OR. Ko se bralec sprašuje ali je v knjigi sploh kak svetel lik, ki se reši ob vsem Pisateljevem negativnem obravnavanju Polpretekle zgodovine našega naro-c*a> bo ob ponovnem branju prišel do zaključka, da je to le ubogi dolenjski kmet, ki v primežu revolucije in v boju Za preživetje prime za orožje in se Pridruži vaškim stražam in kasneje domobrancem. Tragedija je v tem, da je Potem izdan od vseh mogočnikov tega Sveta, ki iščejo le svojo korist, oblast in denar in jih ne briga nesreča, v katero so pahnili množice nedolžnih ljudi, neu-k'h, poštenih in naivnih. V tem vidim srž te9a romana, rdečo nit, ki se vleče skozi vso knjigo.
Ce bi kdo iskal kako ideologijo, ki bi Potrovala takim pogledom na zgodovi-u°, bi jo našel v nekaki,,ideologiji ma-,e9a človeka”, ki se čuti zapeljanega, zkoriščenega in končno zavrženega in Vdanega tako z leve kot z desne politič-de strani, celo Cerkve. Kdor pa bi iskal . tej knjigi kako objektivno zgodovino, 'e ne bo našel.
pač pa je knjiga pomembna kot °kument, ki izraža nesrečo in razoča-
Duho
TONE BRULC
ranje številnih rojakov, ki so v vojni in revoluciji vse izgubili in se nato v življenju v novem svetu niso ,,znašli", pač pa z zavistjo in ljubosumnostjo opazovali sorojake, ki so si uredili kolikor toliko znosno življenje, ne le gmotno, ampak tudi kulturno, družabno in narodno. Namesto, da bi se vključili v normalno življenje, pestujejo svojo osebno nesrečo in gnev ter z roba družbe kritizirajo vsevprek, v vsem vidijo le boj za oblast nad sorojaki in prizadevanje za gmotne in druge osebne koristi. Ne priznavajo nikakršnega idealizma in požrtvovalnosti številnim so rojakom, ki so iz nič ustvarili pomembno skupnost slovenskih ljudi v Argentini, ki jo mnogi ocenjujejo kot,,čudež”, predvsem, če jo primerjajo s podobnimi na drugih krajih sveta. Menim, da bi knjiga služila kot zanimivo gradivo sociologu in psihologu, ki bi obravnaval način mišljenja in čustovanja ter zadržanja tovrstnega izseka emigrantske skupnosti.
Za pravično presojo te knjige bi bilo potrebno poznati življenje Toneta Brulca. Ne bo mogoče mimo njegovega otroštva, kot sina župana občine Šmi-hel-Stopiče blizu Novega mesta, katerega so partizani nečloveško mučili in ubili, ko je bil Tone še otrok. Nadpovprečno inteligenten kasneje ni imel možnosti formalne izobrazbe, pač pa se je kot samouk ukvarjal z vsemi mogočimi zanimanji, od zgodovine Slovencev do primerjalnega jezikoslovja
(menda je študiral celo jezik Baskov). V Argentini je bil navaden delavec, predčasno upokojen zaradi bolezni na srcu in je umrl leta 1996 v starosti 68 let.
Prej kot kak hudoben namen ali posthumno maščevanje vidim v njegovem pisanju izraz velike bolečine zaradi preslanih travm in krivic ter neusmiljene življenjske usode, katere ni mogel ali hotel sprejeti. Menim, daje na mestu prej sočutje kot graja. Navsezadnje je eden od nas, ki ni zmogel krščanskega sprejetja sicer nerazumljive usode, ki nam jo je namenila božja previdnost in pa civilnega junaštva, da bi vztrajal v odklanjanju tudi nepredvidenih zločestih posledic komunistične revolucije, čeprav po več kot 50 letih.
Ko po več kot 50 letih zmagovite in od zaveznikov priznane oblasti komunističnih revolucionarjev, po padcu berlinskega zidu in po 10 letih osamosvojitve republike Slovenije ni izgleda, da bi nam domovina vrnila dobro ime in popravila krivice, obstaja pri marsikaterih rojakih skušnjava, da ker se ne morejo znesti nad resničnimi povzročitelji svoje nesreče, se hočejo znašati nad lastnimi ljudmi, katerim očitajo kolaboracijo ali simpatije s komunizmom po eni strani, po drugi pa nesposobnost in naivnost. Zato bomo verjetno še brali podobne čudaške izpade, kot so Brulče-vi, do somišljenikov in sotrpinov iz last-negatabora, vobliki avtobiografij, pričevanj ali povesti, katere bodo naši nepri-jatelji v Sloveniji z veseljem natisnili. Za to bo vedno denar. Da je temu tako, moremo razbrati v predstavitvi uredništva založbe, ki na zadnji strani platnic knjige trdi, da Brulc ,,ponuja pogled na emigracijo, ki je avtorjevo iskreno videnje, zato prihaja na dan še nikdar izpovedana stvarnost emigracijskega 'čudeža’. Za to gre. To je to.
Edino doslej meni poznano kritiko Brulčeve knjige je napisal Lev Detela. Žal se tudi on pridružuje prizadevanju za očrnjenje slovenske politične emigracije v Argentini. Čeprav se zaveda, da gre za ,,alternativni avtorjev zorni kot'\da kritika „morda ni vedno objektivna”, da pretirava in riše črno-belo, da je roman ,,zelo subjektivna podoba slovenske stvarnosti v Argentini”, jo kljub temu predstavi kot „pregled slovenske argentinske stvarnosti, dokumentiran z mnogimi konkretnimi detajli”, ki ga avtor
KNJIGE________________________________________________________________
Milan Komar:
RAZMIŠLJANJA OB RAZGOVORIH
Martin JEVNIKAR
Pri tedniku Družina v Ljubljani je izšla zbirka esejev in člankov Milana Komarja Razmišljanja ob razgovorih. Vseh esejev je 38 in sta jih izbrala Zorko Simčič in Matija Ogrin, avtorjeva sodelavca in dobra poznavalca njegovega dela.
Milan Komar se je rodil leta 1921 v Sloveniji, odšel po vojni v Argentino, tam doštudiral filozofijo, ukvarjal pa se je tudi s psihologijo, pravom, jezikoslovjem in zgodovino, vendar pa zna največja filozofska vprašanja razlagati naravni naših vsakdanjih, najbližjih vprašanj in življenjskih problemov. Od leta 1959 je bil titulami profesor za zgodovino moderne filozofije na argentinski katoliški univerzi, ob tem pa je imel še vrsto predavanj za argentinsko javnost, kakor za slovensko skupnost v Argentini. Da je Komar s svojim življenjem postal zgled učitelja filozofije, izpričuje slavnostni zbornik v argentinskem jeziku Življenje, polno smisla, 1999, ki so ga v počastitev 50. obletnice Komarjevega poučevanja filozofije v Argentini pripravili najuglednejši nadaljevalci njegovega znanstvenega dela, s katerim se je v argentinski kulturi že uveljavil izraz Ko-
„analizira zelo natančno in pozorno". Na koncu recenzije pa se Detela vprašuje: ,,Kaj je resnica?”O Slovencih v Argentini namreč. Kot da bi Brulc iskal kako resnico.
Treba pa je priznati, da omenjeni črno-beli pristop in pretiravanja nudijo hvaležen okvir in pretvezo za literarno oblikovanje romana in jih avtor s pridom uporablja. Vse besedilo je prepleteno z ironičnim in satiričnim kmečkim humorjem, sočnimi slovenskimi kmečkimi prispodobami in reki, za sedanje prebivalce Slovenije arhaičnimi in najbrž nerazumljivimi, katerih se avtor spominja iz svojega otroštva. Menim, da je prav v tem posebna literarna vrednost knjige.
DR. MILAN KOMAR
marjeva šola. V Argentini je izšel izbor njegovih strokovnih spisov Red in Skrivnost, 1996, v Sloveniji pa razširjena izdaja njegove vedno aktualne knjige
Pot iz mrtvila.
Ker je v knjigi toliko esejev, se je nujno treba omejiti na najvažnejšega, na splošno slovenskega, čeprav so zanimivi in važni tudi članki, ki obravnavajo najrazličnejša vprašanja življenja v Argentini, saj so bili namenjeni tamkajšnjim ljudem in so tudi tam nastali. Ustavimo se torej pri eseju Javno delo in trpljenje.
Začenja se z dr. Antonom Koroščem, ki se je rodil leta 1972 v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici, umrl pa decembra 1940 v Beogradu. Bil je duhovnik in politik, zlasti po smrti dr. Janeza Evangelista Kreka, ko je v pogrebnem govoru vzkliknil Slovencem: „Dvignite glave, ker bliža se vaše rešenje. "Poklical ga je cesar in ga prosil, naj ostanejo Slovenci
v	Avstriji, obljubljal mu je razne ugodnosti za Slovence v Avstriji, toda Korošec je kratko odgovoril: ,,lhre Majestat, esist zu spat - Vaše veličastvo, prepozno je. ” In potem je bil v Jugoslaviji nesporni voditelj Slovencev kot poslanec, minister in ministrski predsednik. Ves čas pa je imel težave in žalost, ker Srbi niso znali vladati demokratično in ker mu je v Sloveniji nagajala liberalna stranka.
Komarje zapisal o Korošču: ,,Ko bi
vi	vedeli, kakšno trpljenje je moral prenašati dr. Korošec in koliko grenkobe užiti. Podoba javnega delavca, zlasti političnega, tega trpljenja navadno ne registrira. Ljudje o tem bolj malo izvedo,
vendar ni poštenega, resnega javnega dela brez obilne mere trpljenja. ”
O škofu dr. Gregoriju Rožmanu, kije vodil ljubljansko škofijo od 1930 do odhoda na koncu vojne v Ameriko in potem do smrti 1959 v Clevelandu, je zapisal :,,Ko smo pred kratkim obhajali desetletnico smrti škofa Rožmana, je bila javno ponovno omenjena njegova bridka pot v izgnanstvo, njegovo trpljenje med vojsko in revolucijo, a so bile morda premalo poudarjene njegove grenkobe v mirni dobi, njegove skrite bolečine, brez katerih bi težko vladal ljubljansko škofijo, kot jo je vladal. ” Bil je med Italijani in partizani, eni so mu duhovnike zapirali v ječe in taborišča, drugi so jih preganjali in pobijali, sam pa je bil v Ljubljani, brez moči in tolažbe.
O politiku Mihi Kreku, ki je nadaljeval Koroščevo delo, je zapisal, daje bila od vseh strani podčrtana njegova neomajna zvestoba, njegova premočrtnost, njegova zgledna poštenost in nadaljuje: ,,Pa smo se verjetno premalo vprašali, koliko trpljenja je vse to stalo dr. Kreka. Kajti ni lahko biti premočrten, ko na levi in desni premnogi samo taktizirajo, prodajajo in se prodajajo, in obzorje prihodnosti ni jasno, ko se velikokrat ni mogoče opreti prav na nikogar, ko je treba kljub izčrpanosti in dvomom, ki kljujejo srce, držati smer in hoditi neomahljivo naprej.”
Spet se vrne k Janezu Evangelistu Kreku, ki je tožil, da je vedel, da njihov kandidat ne bo nikoli zasedel županskega stola v Ljubljani, vendar je moral zaradi ljudi do konca tekati okrog in agitirati zanj. „ Potem me pa tišči v prsih, potem pa ponoči skačem s postelje, odpiram okna in hlastam za svežim zrakom. Kaj vedo ljudje o tem?”
,,Kaj sta trpela npr. France Grafenauer na Koroškem ali dr. Janko Kralj na Primorskem, ve samo Bog. "To ne velja samo za prve like javnega dela, to velja tudi za ostale poštene javne delavce, tudi za najskromnejše.
,,Kdor ne trpi do krvi,”\e dejal Ivan Cankar,,,nikoli ne dozori in ostane otrok do smrti.” Dobra stvar se ne uveljavi sama po sebi, nekako avtomatično-Pogosto je treba truda, trde borbe. In ta borba ni vedno kronana z uspehom in ravno tako ni vedno spremljana z razumevanjem. Kdor javno dela, vidi globoko in „kjer raste znanje, raste bolečina,” pravi Sveto pismo. A sv. Tomaž | Akvinski uči, da je pri globokem spoz-
ZAKAJ NA DOPUST?
tem, kaj je delo, zakaj delamo, vV bomo prav gotovo še pisali. Delo je ena osnovnih dejavnosti našega življenja, saj brez njega ne moremo živeti.
Delimo ga v fizično ali telesno in psihično ali duševno. Delo pa nikjer in v nobenem primeru ni samo psihično ali duševno niti samo telesno ali fizično. Ločimo pretežno psihično in pretežno fizično delo.
Fizično delo se da meriti. Za meritev fizičnega dela imamo celo vrsto enot, vendar pri vsakdanjem delu merjenje premalo uporabljamo.
Vzrokov za utrujenost je več. Naj-Pogostnejša utrujenost je posledica dela. Pojavi se mnogo prej, če je človek bolan, lacen, če ni naspan. Po težkem delu se utrudi prej, po manj napornem pozneje. Ca nas delo veseli in smo zanj motivirani, utrujenost nastopi zelo pozno. Utrujenost ie rdeča lučka, je znak, da je v telesu nekaj narobe in bi morali nehati.
Utrujen delavec naredi manj izdelkov 'n so slabše kakovosti. Utrujen delavec je v veliki nevarnosti, da se poškoduje. Po-le9 tega je v večji nevarnosti, da zboli ali Se zastrupi. Utrujen voznik veliko pogos-teje povzroči nesrečo kot spočit.
Utrujenost preprečujemo s poživili in z odmori.
Odmore delimo na odmor med de-°m, dnevni, tedenski in letni odmor.
Znano staro pravilo odmerja 8 ur dela, ® Ur počitka, 8 ur spanja. V vsem letu se Pabere precej utrujenosti, zato ob vseh drugih odmorih potrebujemo letni počitek ' dopust. Zakoni pri nas odrejajo od osem-Pajst do 35 delovnih dni dopusta. Delavci, opravljajo posebej nevarna in težka dala, denimo rentgenski tehniki, piloti, [Udarji, imajo pravico do daljšega dopusta.
Velike probleme so imeli pred časom mladi delavci, ki so prišli na delo s po-eželja. Njihovi starši so cenili in marsikje
Panju neizogibno globoko trpljenje.
Komarjeva knjiga Razmišljanja ob izgovorih je zelo globoka in življenjsko bajna knjiga, ki obravnava najrazličnejše Gzave in stiske sodobnega življenja, ki bPnašajo bridkosti in trpljenje povsod, Jer se ljudje trudijo za obstoj in napre-Cim više si, tem bolj trpiš, tem večjo
Zgovornost imaš.
(Mladika)
^uhov
še danes cenijo samo kmečko delo. Zato so sodili, da se njihovi otroci pri poklicnem delu ne utrudijo toliko, da bi potrebovali dopust. Uporabili naj bi ga le in samo takrat, ko starši potrebujejo pomoč pri večjih kmečkih opravilih, kot je košnja ali trgatev.
Zdravniki priporočamo, da delavec uporabi letni dopust hkrati ali največ v dveh kosih. Nikakor pa ni pametno, primerno niti zdravo, če delavec dopust razdrobi. Po en dan dopusta človekovemu zdravju prav nič ne koristi. Delavec naj bo na dopustu najmanj teden dni, da sploh pozabi na delo, na službo in skrbi, ki so z njo v zvezi. Dva tedna potrebuje, da se privadi novemu okolju, tri tedne pa, da popolnoma ,,izpreže”.
TUDI SLUH Z LETI OSLABI
H ogosto se nam zgodi, da v pogovoru s starejšim človekom, oprostite, s človekom, ki ima več let, samodejno začnemo govoriti glasneje. Ta pa nas vpraša, zakaj tako kričimo, saj ni gluh.
Primerilo se mi je, da me je obiskal zdravnik, ki je imel čez osemdeset let in je tožil, da ne sliši in da je star. Opravil sem najenostavnejši pregled: pogledal sem ga z otoskopom in ugotovil, da ima le zamašeno uho. Odstranili smo mu ušesno maslo (cerumen) in svojim letom navkljub je zopet dobro slišal.
Ne konča se pa vedno tako lepo. Nekateri trdijo, da je naglušnost starejših eden prvih znakov let. Navadno se pojavi po 50 letu. Najprej preslišimo višje tone, česar ne opazimo takoj. Nekoč smo preizkušali sluh s šepetom na 5 m. Človeku smo šepetali številke, potem smo govorili glasneje. Nato smo razdaljo zmanjšali in jakost govora povečali. Danes pa imamo na voljo moderne priprave za ugotavljanje sluha - audiometre. Ugotavljamo zračno in kostno prevodnost v različnih frekvencah. Tako lahko že zelo zgodaj ugotovimo okvaro sluha.
Podatki kažejo, da sprememba in okvara sluha nastane prej pri moških. Nekateri to razlagajo s tem, da smo moški na delovnih mestih bolj izpostavljeni prevelikemu ropotu. Že nekoč so poznali
poklice, kjer so bili ljudje prej naglušni kot drugi njihove starosti. To so bili kovači, kotlarji, mlinarji. Danes je še mnogo poklicev in del, kjer je veliko naglušnih delavcev, pa jim tega ne bi bilo treba, če bi nosili osebna zaščitna sredstva.
Vrnimo se k starejšim. Težko sledijo pogovoru, še zlasti, če naenkrat govori več ljudi. Težko sledijo otroškemu čebljanju, ne razumejo nekoga, ki govori zelo hitro. Zdravil načeloma ne poznamo. Pač pa poznamo pripomoček, ki mu pravimo slušni aparat. Vendar se mora vsak lastnik tega aparata privaditi na življenje z njim. Poleg tega priporočam, da izbiro naprave prepustimo strokovnjaku, ki bo vedel svetovati, kakšen aparat je najprimernejši.
Vsakdan smo izpostavljeni ropotu na delu, celo doma in na zabavah. Najbolj škodijo sluhu visoki toni. Enakomeren ropot manj škoduje kot hud ropot, ki nastane naenkrat, kot na primer eksplozija. Današnji promet je zelo hrupen, posebno to velja za letala. Zato moramo razumeti pritožbe prebivalcev krajev v bližini letališč.
Včasih pa si tudi sami kvarimo sluh z muziko. Nekateri mislijo, daje dobra glasba samo glasna glasba. Naj mi glasbeniki ne zamerijo, če bom ponovil stavek, ki ni moj:,,Glasna glasba je znak slabih glasbenikov, kajti pianissima ni lahko igrati.”
Ropot vpliva tudi na živce. Posebno so nanj občutljivi nervozni in duševno neuravnovešeni ljudje; povzroči pa marsikateri prepir doma in na delovnem mestu.
I
„Televizija se mi zdi zelo vzgojna. Vsakičko nekdo prižge televizor, grem v drugo sobo in berem knjigo."
Marx Groucho
ameriški igralec.



Evgenija Humar, roj. Madon
Rodila se je 21. januarja 1922 v Batah pri Gorici. Že sedemletna je zapustila rodni kraj in leta 1929 odšla z mamo za očetom v Argentino, ki je zaradi fašističnega nasilstva že prej prišel v to deželo. Osnovno šolo je naredila v Argentini in svoje znanje izpopolnjevala še na Akademiji Pitman. Bila je tudi odlična šivilja. Kot ljubiteljica narave je rada gojila rože in okrasno zelenje. Bila je iskreno pobožna in velika častivka Matere Božje. Bila je idealist in z velikim smislom za skupnost. Zato seje rada udeleževala slovenskih prireditev, sodelovala pri pevskem zboru, v društvu, v skupini Sveta Gora in še kje.
Ko je bila še zelo mlada, jo je zadel velik življenjski udarec. Nekega dne se je smrtno ponesrečil oče, ko je stopal iz kolektiva. Pri vratih mu je spodrselo in padel tako nesrečno, daje po nekaj urah v bolnici umrl. Morala si je poiskati delo, da je preživljala sebe in mamo. Delala je v tovarni Pirelli, nato še v neki drugi tovarni. 7. decembra 1954 se je poročila s Stankom Humarjem in z njim imela sina Hec-torja. Kot je bila prej vzorna hči, je bila zdaj ljubeča žena in mati.
Umrla je v bolnici 17. septembra 2000 po dolgi in težki bolezni. Zadušnico ob odprti krsti je daroval prelat Jože Skerbec in jo potem spremljal na pokopališče Chacarita, kjer je pokopana. Naj uživa večno srečo pri
Bogu, v katerega je verovala in ga častila v življenju. Možu in drugim domačim ob težki izgubi naše sožalje!
Drago Škulj
Rodil se je 1928 v Kamniku kot tretji otrok zakoncema Janezu Škulju in Ivani Rakovec. Oče je bil zaposlen v tamkajšnji tovarni vezalk. Drago je živel v Kamniku do svojega sedmega leta, ko se je družina preselila v Šmarje-Sap, kjer je zaključil osnovno šolo.
Med vojno je bil oče interniran na Rabu in tam po treh mesecih zaradi lakote umrl. Tako je mladi Drago moral sam vzdrževati družino in sicer le s priložnostnimi zaposlitvami. Nekajkrat so ga prišli iskat partizani, da bi ga mobilizirali, pa so ga vendar vsakič pustili doma. Ob koncu 2. svetovne vojne se je, kot veliko drugih protikomunistov, zatekel v Avstrijo. Bilje vtaboriščihLienz in Spittal ob Dravi, kjer je obiskoval obrtno šolo ter se izučil za knjigoveza pri Hermanu Zupanu (st.). Od tam se je 1.1949 skozi Genovo (Italija) preselil z drugimi begunci v Argentino, skupaj z materjo in dvema sestrama. Nastanili so se v predmestnem kraju Martin Coronado, kjer je Drago dolga leta skrbel za razpečavanje našega tiska. Tu mu je I. 1960 umrla mama. Zaposlil se je v tekstilni tovarni Sudamtex, kjer je delal skozi devetindvajset let, vse do svoje prezgodnje upokojitve iz zdravstvenih razlogov.
L. 1967 se je poročil z Arnškovo Nežko, katerima sta se rodili hčerki Rezika in Micika. Naselili so se v lastni hiši v buenosaireškem predmestju Don Torcuato in tu sta hčerki obiskovali osnovno šolo. Toda njegovo zdravje je zahtevalo drugačno klimo in okolje, zato so se 1.1977 po zdravniškem nasvetu preselili v Bariloche. Tam se je mogel spet posvetiti delu pri svakih Petru in Jošku Arnšek v njunem fotografskem podjetju Foto Triglav na cesti P. Moreno. Trgovina je znana vsem obiskovalcem Bariloch kot nekak 'slovenski konzulat’ in dejansko središče krajevne slovenske skupnosti. Tam je bil torej zaposlen še več kot petnajst let -do zaprtja podjetja I. 1995. Od tedaj dalje se je pa udinjal kot resnični upokojenec ter se posvečal svoji družini, prijateljem in znancem ter pogostoma obiskovanju bolnikov. Odkar pa sta se hčerki nastanili na prvotnem domu v Don Torcuatu, je njegovo bivanje nihalo med Buenos Airesom in Barilochami. Nedavno se je vrnil iz svojega prvega obiska v domovini že s zelo zrahljanim zdravjem. Po nekaj dneh bivanja v Barilochah ga je 29. septembra 2000 zadela kap. Ob veliki udeležbi rojakov in bari loški h znancev je bil pokopan na občinskem pokopališču že kot tamkajšnji peti član velike Arnškove rodbine.
Pokojni Drago je bil zelo priljubljen. Kazal je veliko zanimanje za ljudi, se rad pogovarjal, vedno je znal najti lepo besedo. Znan je bil po svoji požrtvovalnosti do vseh. Imel je čut za skupnost, bil je zaveden Slovenec, globoko veren in kot tak se je znal pozitivno vključiti v sleherno družbo. V skupnosti je bil soudeležen tudi kot član Bariloškega slovenskega planinskega društva. Imel je veliko zaupanje v Boga in je to tudi izražal z globoko, osebno molitvijo.
Zapustil nas je mož, ki se je odlikoval po veličini svojega preprostega, skromnega in skritega vsakdanjega življenja, predan božji previdnosti. Zapušča ženo Nežko, hčerki Mici in Reziko z možem Juretom in vnukinjo Mihaelo.
Ivan Vidmar
Rodil se je 26. decembra 1915 na Otlici nad Ajdovščino v globoko verni družini očetu Francu in materi Mariji, roj. Čebej. V družini je bilo 13 otrok, on je bil deseti. Leta 1931 je družina izgubila očeta. Mama je poslala Ivana še kot šolarja v Rim h klaretijancem. Tam je dokončal osnovno šolo, ko je pa izrazil željo, da bi rad študiral za duhovnika, mu niso privolili, češ da imajo že preveč študentov, pač pa so ga povabili, naj bi postal redovni brat. Vrnil seje domov in v Gorici delal kot krojač do vojaške službe. Leta 1938 je šel v Ljubljano, najprej na Rakovnik, kjer je bil njegov brat Jože bogoslovec pri salezijancih, od tam pa k jezuitom na upravo revije ,,Srca Jezusovega" pri sv. Jožefu. Naslednje leto je odšel v stiški samostan, kjer so potrebovali krojača in vratarja. V Stični se je seznanil z Ivanko Šinkovec in se 8. oktobra 1941 z njo poročil. Rodili sta se jima hčerki Ivica, poročena z Marjanom Jeriho, in Minka, poročena s Tinetom Štefetom. Leta 1942 so ga Italijani mobilizirali za tolmača na vojaški komandi na Krki. Kot tolmač je več ljudi rešil, da jih niso poslali v internacijo.
Po razpadu Italije leta 1943 je doživel turjaško tragedijo ih kočevski proces, od koder se je ,,čudežno" rešil. Od marca 1944 je bil pri domobrancih kot višji narednik. Maja 1945 se je z domobranci umaknil na Koroško, zaradi operacije na nogi pa ni bil z njimi vrnjen v domovino in si s tem drugič rešil življenje. Po nekaj dneh seje podal v Italijo in bil spet pri salezijancih kot učiteljv obrtni šoli.
V Argentino je prispel 5. julij3

1948 in šel naravnost v Rosario, kjer so bili že od leta 1928 dva brata in ena sestra. Bil je tesno Povezan z rojaki v Rosariu. Mons. Anton Orehar se je vedno oglasil Pri njem, kadar je šel tja, če je Prihajal na redne dušnopastirske obiske ali pa na krste in poroke. Ker je gospod Ivan poznal mno-9o družin in vedel, kje živijo, je bil kar njegov vodič. Bil je dolgoletni olan tamkajšnjega dušnopastir-skega sveta. Organiziral je vsakoletno romanje v Lujan. Bil je naučen na vse tukajšnje slovenske publikacije.
Zena je s hčerkama ob kon-ou vojne ostala doma in v tistih budih letih ,,po osvoboditvi” mno-9o pretrpela. Družina seje konč-n° znašla skupaj aprila 1955, ko so vse tri prišle k njemu v Argentino. Hčerki sta šele takrat spoznali svojega očeta. Leta 1969 se ie Prvič vrnil v Slovenijo, daje še onkrat videl 94-letno mater. Dru-9'č je bil v Sloveniji 1.1992, ko je v družbi obeh hčerk obiskal domače kraje,
Leta 1989 sta se z ženo za-radi začasne selitve zeta Marja-na tudi onadva preselila iz Ro-saria v Ramos Mejijo, da nista °stala sama, kajti žena je zaradi Stavkoma postala slepa. Tako a,a živela pri eni od poročenih nčerk in blizu doma druge hčer-ie- Na žalost je žena še istega 6ta (2. nov. 1989) umrla. Vesel Pa je bil zaradi bližine salezi-Janske cerkve Marije Pomočni-Ce’ ker je bil lahko vsak dan pri Sveti maši. Ko se je Ivičina druži-na vrnila v Rosario, je šel tudi on z ni°- v Ramos Mejijo pa se je Pogosto vračal k Minki na obisk.
am je ponavljal, da je bil takrat pajbolj srečen, ko so bili vsi blizu 'n skoraj vsak dan skupaj.
Začel je bolehati na srcu in b inčih in zmeraj teže hodil. Vid-n° je pešal in končno popolno-izgubil apetit. Moral je v bo-a'c°, kjer so mu nudili vso ravniško pomoč, a bilo je za-an. Po treh tednih zdravljenja bolnici je 2. oktobra v družbi eh hčerk mirno zaspal. Nje-grob je na pokopališču El a|vador v Rosariu, poleg nje-9°ve žene.
Bil je skrben in ljubezniv oče, ®din praded, a tudi vzorverne-9a javnega delavca, ki je imel lsel za bližnjega. Naj uživa Cn° srečo pri Bogu!
Alojzija Zavrtanik, roj. Humar
Rojena je bila 5. aprila 1912 v Grudnici št. 46, župnija Sveta Lucija, občina Tolmin, v veliki kmečki družini očeta Petra in matere Alojzije, roj. Popek. Rodilo se jima je 14 otrok, od katerih je 5 umrlo majhnih, 9 pa je doraslo. Od teh je bila Alojzija tretja po starosti. Naredila je samo osnovno šolo, potem pa je morala začeti delati, po sili razmer, najprej na polju, s 14. letom pa kot služkinja v neki gostilni. V prvi svetovni vojni je bil oče poklican v avstrijsko vojsko. Zaradi vojaških akcij v teh krajih je morala družina bežati od doma in se začasno zateči na Notranjsko.
Ko je Lojzka spoznala svojega fanta, Draga Zavrtanika, je bila Primorska že pod fašistično Italijo, ki je hotela zbrisati slovensko ime iz teh krajev. Kot Slovenca nista prenesla fašističnega nasilstva, raje sta postala begunca. L. 1935 sta se umaknila v Šentvid nad Ljubljano. Tam sta se še isto leto poročila. Po poroki sta se preselila v Duplico pri Kamniku, kjer se jima je rodil sin Branko. Po nemški okupaciji Gorenjske so se preselili v Ljubljano. L. 1942 so italijanski okupatorji odpeljali moža v internacijo v Peruggio, po razpadu pa so ga zajeli Nemci in poslali v taborišče v Innsbruck na Tirolskem. Tako je bila med zadnjo svetovno vojno gospa Lojzka ves čas brez moža in sama s sinom. Ob koncu vojne se mož ni maral vrniti v Titovino, ampak se je umaknil v Gorico v Italijo, kamor se je posrečilo priti tudi gospe Lojzki.
Če so Humarjevi veliko pretrpeli zaradi fašizma, so pa plača-
li še višji davek, z življenjem, nemškemu okupatorju, ki je partizansko izzivanje maščeval nad nedolžnimi Slovenci. Leta 1944 so Nemci aretirali očeta in odpeljali v Dachau, kjer je 1945. umrl; starejša sestra Julka je istega leta umrla v taborišču Ravvens-bruck; brata Ivana so Nemci ubili doma v Kromberku; najmlajša sestra Danica, ki je bila internirana v nekem drugem taborišču, se je, hvala Bogu, živa vrnila domov.
Ko je po vojni tisti del Primorske prišel pod komunistično Jugoslavijo, so se Zavrtanikov! raje odselili v Argentino. Dr. Julij Savelli je priskrbel možu pri begunski organizaciji potrebne dokumente. V Argentino so prišli z ladjo Ravella 14. septembra 1948. Živeli so najprej na Pater-nalu (1948-1953), nato v Flores-ti, 1961 pa se vselili v svoj dom. 2. februarja 1999 ji je umrl mož Drago.
Gospa Lojzka je bila globoko verna in zavedna Slovenka, vdana Cerkvi, ljubezniva žena in mati, korajžna in vesela, vedno z nasmehom na ustih. Bila je zvesta članica KA in Živega rožnega venca. Zadnja leta je bila šibkega zdravja. Nazadnje ji je opešalo srce, da se je morala internirati v bolnico. Tam je 10. oktobra 2000 prestopila prag večnosti in se srečala s Tistim, ki je blagroval miroljubne in preganjane. Naše sožalje sinu Branku, bratu Stanku in ostalim sorodnikom!
Gabrijel (Jelo) Vrečar
Rojen je bil 4. marca 1930 v Moravčah kot četrti od šestih sinov staršema Stanislavu in Mariji, roj. Cerar. Kot najstnik je doživljal strahote nemške okupacije in komunistične revolucije. Sedemnajstletnega brata Viktorja (Vika) so partizani mobilizirali in umorili že pred koncem vojne. Brat Dore pa je bil vrnjen z drugimi domobranci iz VetrinjavTeharje in ubit. Vrečar-jeva družina je bežala pred partizani od doma 8. maja 1945 in se znašla s tisoči beguncev na vetrinjskem polju. Iz Vetrinja so šli v peggeško taborišče pri Lienzu, kasneje pa v Spittal ob Dravi. Tu je Jelo končal obrtno šolo in postal mizarski mojster. V
taboriščnih letih je rad gojil tudi lahko atletiko in bil priznan telovadec. Iz tega taborišča so se Vrečarjevi, starši in trije sinovi, izselili v Argentino, kamor jih je pripeljala 24. januarja 1949 ladja General Black.
V Argentini so živeli prva leta v Ciudadeli, leta 1955 so se pa preselili na svoj dom v Ramos Mejijo. Oče in Jelo sta delala po mizarskih delavnicah, mlajša sinova Dane in Tine sta šla študirat in postala duhovnika. Prvi je šel k salezijancem v Bernal, drugi pa k lazaristom v Escobar. Jelo je bil tudi v Argentini prva leta eden od telovadcev, ki jih je vadil izkušeni telovadec Gustl Čop na Pristavi v Castelarju. Leta 1966 se je poročil z Antonijo Uštar. V zakonu sta se jima rodila sinova Gabrijel in Simon. Tudi v svoji družini je Jelo gojil zvestobo do krščanskih in slovenskih izročil in ohranjal spomin na pomorjene v revoluciji na Slovenskem.
Leta 1980 je dobil Jelo prvo opozorilo, da boleha na srcu. Po tistem je dobil še dva srčna napada, ki sta močno načela njegovo zdravje in mu pustila težke posledice, da je trpel tudi zaradi naduhe, zamašenih žil, itd. Zaradi bolezni si je moral poiskati lažjo službo. Njegova življenjska pot se je po dolgi in težki bolezni sklenila, ko ga je Bog poklical zgodnjega nedeljskega jutra, 12. novembra 2000, iz življenja v Življenje. Še isti dan je farni zvon sv. Martina v Moravčah naznanil Moravčanom njegovo smrt.
Veliko rojakov, znancev in prijateljev gaje kropilo in se udeležilo naslednjega dne koncele-brirane pogrebne maše, ki jo je vodil njegov brat, salezijanec Dane, v cerkvi Marije Pomočni-

ce v Ramos Mejiji
Za njim žalujejo žena Antonija, sinova Gabrijel in Simon ter brata Stanislav (Kotmara vas v Avstriji) in Dane, katerim izrekamo naše sožalje. Pokojnega Gabrijela pa naj Vsemogočni poplača za zvestobo in trpljenje dolge bolezni z večnim življenjem!
Marija (Mara) Dolenc, roj. Ziherl
Rojena je bila 10. aprila 1912 v kmečki družini na Suhi pri Škofji Loki očetu Jožetu in mami Ivani, roj. Stanovnik. Kot dekle je imela ob cesti Ljubljana-Kranj in v bližini znane Hellerjeve tekstilne tovarne v Stražišču mlekarno, kjer so mimoidoči lahko zajtrkovali. Tam je spoznala fanta in potem moža, Franceta Dolenca, ki je bil preddelavec v omenjeni tekstilni tovarni. Poročila sta se 31. oktobra 1937 na Brezjah in imela svoj dom v Stražišču. Kerje mož dobro poznal komunistično delovanje še iz tovarne, mu ob nastanku „os-vobodilne fronte” ni bilo težko prepoznati njenih resničnih ciljev. S takšnim načinom osvobajanja naroda se ni strinjal. Ko so nastali gorenjski domobranci, se jim je priključil in bil član domobranske postojanke v Stražišču. Zato je morala maja 1945 mlada družina z dvema otrokoma, z Erletom in z Nado, na begunsko pot čez Ljubelj do vetrinjskega polja. Po nekaj tednih so šli iz Vetrinja v peggeško taborišče pri Lienzu na Tirolskem, od tam pa v Spittal ob Dravi. V obeh taboriščih je bil mož komandant barake. V Spittalu je gospa Mara rodila tretjega otroka, Miha. Taborišče so zapustili leta 1948 s transportom slovenskih begun-
Iz naše
KRONIKE
Srebrna maša misijonarja Petra Opeke CM je bila v nedeljo, 26. novembra, v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi. Po pesmi „Srebrnomašnik, bod'po-zdravljen!”jejubilantu v pozdrav spregovoril župnik Jože Bokalič CM. Somaševali so delegat prelat dr. Jure Rode, sobratje lazaristi Jaka Barle, Jože Bokalič, Janez Cerar in Janez Petek ter
cev, ki ga je 27. oktobra tistega leta izkrcala ladja v buenosaire-škem pristanišču.
Tuje mož takoj dobil zaposlitev in stanovanje v manjši tekstilni tovarni v Bernalu. V tem kraju je gospa Mara rodila še sina Marjana in hčerko Heleno. Po zaprtju tovarne leta 1955 so se preselili v Villa Lugano, delo pa je dobil mož v tovarni Inta Textil. Ona se je ves čas posvečala domu, družini in otrokom. Bila je globoko verna žena, zato je mogla prenesti hude preizkušnje, ki sojo zadele. Saj je v letih 1974,1976 in 1977 izgubila sina Erleta, hčerko Nado in moža, leta 1996 pa še sina Miha. Pred dvanajstimi leti se je iz Villa Lugano preselila k svoji najmlajši hčerki v Barrio Al as pri Ezeizi. Tam je preživela svoja zadnja leta ob vnukih, pomagala pri gospodinjstvu, hodila v bližnjo kapelo v cerkev, brala in veliko molila. Bila je tudi članica Živega rožnega venca. Kot druge nedelje, je tudi 26. novembra zjutraj hotela iti k maši, a se je počutila slabo. Njeno telo je bilo že brez telesne topline, ajetožila, dajije vroče. Slabost je postopoma naraščala, da je sama zaslutila zadnjo uro in se začela s pobožnimi vzdihljaji in kesanjem pripravljati na večnost. Ni se motila. V dvajsetih minutah se je poslovila od tega sveta in mirno zaspala. Po pogrebni maši, ki jo je naslednjega dne za pokoj njene duše opravil delegat dr. Jure Rode, sojo pokopali na pokopališču Flores, kjer že počivajo mož, sinova in hčerka.
Naj preizkušena žena uživa večno srečo pri Bogu, njenim domačim pa naše sožalje!
župnik prelat Mirko Grbec. Berili sta brala misijonarjeva nečaka German Ziherl in Andrej Juhant; evangelij je prebral Janez Cerar, pridigal pa srebrnomašnik; darove so nesli k oltarju oče Lojze Opeka, mati Marija, brat Lojze, Malgašinja Tantely Urbančič in nečakinje: Marjana Mustar, Ale-jandra Brumec, Florencia Oliva-ri ter Maria Belen Semik. Ob koncu maše je srebmomašniku spregovorila tudi njegova sestra Lucij a Opeka Mustar, gospaTan-tely Urbančič pa je v malgaščini prebrala e-mail, ki so mu ga za slovesnost poslali iz Madagaskarja njegovi sodelavci in med njimi Rok Gajšek. Po maši se je slovesnost nadaljevala na dvorišču misijonskega zavoda. Veselje srebrne maše in pomen Leta jubileja za svet so izražala sporočila, ki sojih nosili spuščeni golobi pismonoše in dvigajoči se balončki, ki jih je veter razkropil na vse strani. Skupina mladih je še zapela v malgaščini Zambo. Nato so bili gostje povabljeni v Hladnikov dom na projekcijo videokasete o delu misijonarja Pe-
tra med malgaškimi smetiščarji v španščini.
Proslava Kristusa Kralja je
bila v nedeljo, 26. novembra, v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Začela se je ob 16 s sveto mašo. Daroval jo je in pridigal delegat dr. Jure Rode ob somaševanju Tonija Bidovca; napovedovalec je bil Anton Bidovec (st.), berili sta brala Katica Dimnik in Emil Cof, evangelij pa Toni Bidovec; k oltarju so nesli darove Tone Kastelic, Helena Rode in Esther Smrdel. Med mašo je pel Pevski zbor iz San Martina pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic Kosovo mašo in druge pesmi na čast Kristusu Kralju. Po maši je imela Pavla Hribovšek Kremžar slavnostni govor o VI-kongresu Kristusa Kralja, ki gaje pred drugo svetovno vojno pripravila ljubljanska škofija, o škofu Rožmanu, ki se je zavzel zanj, ter o sadovih kongresa v času vojne in revolucije na Slovenskem (Govor bomo objavili ob prvi možnosti). Sledil je koncert SPZ Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser ob orgel-
ski spremljavi prof. Gustava Aciarja. Zbor je izvajal naslednje pesmi: Jubilej 2000 (D. Močnik), Vi oblaki ga rosite (M. Železnik), Brezmadežna (F. Ks. En-gelhardt), Sveta noč (S. Premrl), Zemlja in nebo žaluje (H. Satt-ner), Vstal je Gospod (H. Satt-ner), V sveto mesto nazareško (I. Laharnar), Povej, srce (J. F. Hiim-ntel), Za tvoj evharistični tron (H. Sattner), Ne boj se, verna čreda (L. Mav) in Aleluja (G. F. Handel).
Slovensko-latinskoame-•"iška trgovska zbornica je v
Ponedeljek, 27. novembra, organizirala srečanje z udeleženci strokovno-delovne ekskurzije iz Slovenije pod vodstvom Vita Cigoja od Nove ljubljanske Sanke. Pri organizaciji ekskurzije je sodelovalo več slovenskih Podjetij. Srečanje seje odvijalo v Prostorih Slomškovega doma v Ramos Mejiji in ga je pričel podpredsednik Zbornice Marjan Loboda, ki je po pozdravu podal Uvodne misli in spomnil na desetletnico obstoja te ustanove. Prisotne je nagovoril tudi odpravnik Poslov na veleposlaništvu RS, °Polnomočeni minister Tomaž Kunstelj, govorila sta tudi Robert Krajnik, finančni direktor Lržavne založbe Slovenije, ter Profesor dr. Bogomir Kovač. Cglasil se je tudi prof. Tine Vi-v°d v zvezi z Luko Koper, nato tudi inž. Mihael Šubic, vodja produktov pri Iskratel. O političnem Položaju v Argentini je govoril °ne Mizerit, Herman Zupan pa Podal sliko o tukajšnjem gospo-arsko-socialnem stanju. Sledili s° privatni razgovori ob pijači in Prigrizku. Gosti iz Slovenije so Se lahko seznanili tudi z delovan-Jeni naše skupnosti, kot o splo-!nem stanju v Argentini, tukaj-nJim podjetnikom pa posredo-VaH Podatke o delovanju v Slo-
Veniji.
Koncert komorne glasbe, arii’ samospevov in slovenskih P^mi Ani Rode pod okriljem KA je bil v petek, 8. decembra,
v°rani škofa Rožmana v Slovaški hiši. Naklavirju jo je spredi31 Christian Uschiatti.
Jurčičeva šola iz Carapa-,aya Je imela zaključek pouka ^ ružen s prihodom sv. Mikla-Za v soboto, 9. decembra.
C*Uho
Knjigo Marijana Eiletza
„Moje domobranstvo in izgnanstvo” je predstavil arh. Jure Vom-bergar v petek, 15. decembra, v mali dvorani Slovenske hiše. Za njim je govoril avtor arh. Marijan Eiletz, nato so sledila vprašanja in odgovori.
Slovensko božično praznovanje v pripravi ZSMŽ in Vin-cencijeve konference je bilo v soboto, 16. decembra, v Slovenski hiši. Začelo se je ob 18 z zahvalno mašo za Jubilej in sveto leto ter s pridigo delegata dr. Jureta Rodeta v cerkvi Marije Pomagaj. Med bogoslužnim opravilom je pel Mešani pevski zbor s Pristave pod vodstvom Anke Savelli Gaser. Po obhajilu je vsa cerkev zapela pesem Hvala večnemu Bogu ob 10. obletnici slovenske državne samostojnosti. Po maši je pod vodstvom gospe Anke sledil koncert, pri katerem so sodelovali naslednji pevci: Gabrijela Čamemik, Helena Dolinšek, MarijaSnežna B. Klemenčič, Veronika Malovrh, Veronika Zurc, Terezika P. Žnidar, Matjaž Čeč in Bogdan Magister. Peli so naslednje pesmi: Jubilej 2000 (D. Močnik), Prišel z nebes je angel (M. Železnik), Komaj so grlice zapele (L. Mav), Jeruzalemska pesem (S. Premrl - oratorij Sv. Jožef), Pueri concinite (Herbeck), Šel bi tja v Betlehem (F. Bricelj), Pred tebe, Božje Dete (neznan skladatelj), El nacimiento (A. Ramirez), Že počiva vsa narava (star napev), Bodi pozdravljeno, Detece sveto (Levičnik-Kramar), Presveta noč (A. Jobst), Adeste fideles, Danes rojen je Zveličar (F. Mendelsohn). Po koncertu so se udeleženci med molitvijo des-etke rožnega venca pomaknili v Dvorano škofa Rožmana. Dvanajst zastopnic krajevnih odsekov ZSMŽ je neslo prižgane svečke in jih položile pred jaslice v dvorani. Dr. Jure Rode je zmolil molitve svetega večera, blagoslovil jaslice in hišo, nato pa prebral božični evangelij. Kot asistent zveze je imel kratek nagovor, ki gaje sklenil z božičnim voščilom. Predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit je nato podal nekaj misli ob 10-letnici slovenske državne samostojnosti. Irena Fajdiga se je v imenu odsotne predsednice ZSMŽ Pa-
vline Dobovšek zahvalila dirigentki Anki Savelli Gaser in Mešanemu pevskemu zboru s Pristave ter prej omenjenim pevcem za petje, prav tako tudi ostalim, ki so pomagali pri pripravi večera, nazadnje pav imenu predsednice vsem voščila za božič. Prisotni so zapeli še Sveta noč, blažena noč, nato pa je sledila tradicionalna zakuska pri pogrnjenih mizah.
Sklepna prireditev Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka je bila 18. novembra. Razredniki so razdelili dijakom spričevala, nato je bila v cerkvi Marije Pomagaj zahvalna sveta maša, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode. Po maši je bil v Dvorani škofa Rožmana uradni zaključek tečaja z daljšim programom. Po pozdravu napovedovalca prireditve, profesorja zgodovine arh. Jureta Vomber-garja, je udeležence nagovorila ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Nato so dobili najboljši dijaki vsakega letnika priznanja in nagrade. Sledil je obred predaje zastav in nato slovo od dijakov zadnjega letnika, ki so dobili spričevala in diplome. V imenu teh dijakov je spregovoril Pavel Klemenčič. Letošnji petošolci so pripravili almanah z naslovom Mladika slovenskih korenin. To publikacijo so nesli s seboj v Slovenijo in jo razdeljevali na svojem abitu-rientskem potovanju Rast 29, na tej prireditvi so jo pa delili gostom in profesorjem.
Arh. Jure Vombergar je nato podal nekaj statističnih podatkov v zvezi s 40-letnim obstojem SSTRMB. Ta tečaj in podružnico v Slovenski vasi v Lanusu je obiskovalo 1200 dijakov; končalo jih je 950. Poučevalo je (zas-
tonj) 90 profesorjev. Izmed dijakov teh tečajev se je sklenilo okoli 160 družin (oba zakonca namreč dijaka tečaja), ki imajo okoli 400 otrok.
Sledil je nastop dijakov petega letnika z recitacijami poezij naših klasikov pod vodstvom Lojzeta Rezlja, profesorja Žive besede. Učenci tretjega letnika so pod mentorstvom prof. Miri-jam Oblak, ki uči etnografijo, razvili temo slovenska obrt, trgovina in promet. Pripravili so razstavo pred vhodom v dvorano, katero so si navzoči ogledali po končani prireditvi. Skupina abi-turientov, ki je letos obiskala Slovenijo, je nato pokazala program argentinskih folklornih plesov, s katerimi so nastopili večkrat na potovanjih po Sloveniji. Nato so izvedli predajo 'ključa modrosti’ kolegom četrtošolcem. Ob končuje bilo sporočeno, daje bila na zadnji seji profesorskega zbora soglasno izvoljena za ravnateljico tečaja za prihodnje leto sedanja ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, dijaki so pa dobili še običajno počitniško nalogo. S himno Slovenija v svetu so zaključili prireditev.
Slovenska polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj je bila ob 21. uri. Maševal in nagovor je imel delegat dr. Jure Rode, ki je v začetku maše pozdravil vse navzoče, še posebej družine z majhnimi otroki in prelata Jožeta Šker-bca, ki zaradi nedavne operacije še ni utegnil biti z njim pri oltarju. Spovedovali so dušni pastirji Toni Bidovec, Franci Cukjati in prelat Jože Guštin. Napovedovalec je bil Marko Mele, berili sta brala Katica Dimnik in Tone Rode, darove so prinesli k oltarju Sonja Avguštin, Helena Rode, Kristijan Vivod in Aleks Zamik. Med sveto mašo je pela pod vodstvom in orglanjem Anke Savelli Gaser ista skupina pevcev, ki je imela koncert na slovenskem božičnem praznovanju pod okriljem ZSMŽ in Vincencijeve konference v Slovenski hiši en teden prej. Pevci so vodili tudi ljudske božične pesmi, ki so se prepletale z umetnimi. Pri obhajilu so pomagali obhajati izredni delivci evharistije Anton Bidovec, Janez Jereb in Karel Svetlin. Rojaki so napolnili cerkev in dvorišče.

oDofe au Sateb^
uvoženo aa 8a©WQKB0B
■	Po Titu tutti-frutti!
■	Demokratični falot ni prav nič boljši od komunističnega.
■	Po diktaturi šibkejšega pride na vrsto diktatura močnejšega.
■	Prej so imeli prednost tisti, ki so se vpisali v partijo, zdaj jo imajo tisti, ki so se izpisali iz partije.
■	Če bi bil Kardelj živ, ne bi bil več član partije in bi šel za slovenskega ambasadorja na Kubo.
■	Tisti, ki so se naučili srbohrvaščine, so zdaj na dobičku: namesto enega tujega jezika, znajo dva, srbščino in hrvaščino.
■	Moj edini razredni sovražnik je bil profesor matematike.
■	Kar so komunisti obljubili, ne bodo demokrati izpolnili.
■	Slovenci smo bolj nadarjeni za boljševizem kakor za demokracijo.
■	Človek se počuti veliko bolje, ko ga šikanirajo demokrati kakor poprej, ko so mu nagajali komunisti.
■	Na Slovenskem so konvertiti najmočnejša stranka.
■	Lepši jutri bomo ocenjevali pojutrišnjem.
ZAKONSKA ZVEZA - V čem je bistvo zakonske zveze? Bistvo zakonske zveze je, da mož in žena s skupnimi močmi rešujeta skupne težave, ki jih ne bi bilo, če ne bi bila skupaj!
RIBNIČAN - Ribniški možakar je prišel v banko po denar. Blagajnik mu je pomolil cel šop bankovcev ter ga opozoril: ,,Oče, preštejte!” Ribničan šteje polahko tisočake: ,,Adn, dva, tri, štjer, pjet” -jjotem se pa možato odreže: ,,Ce je blu do tukaj prou, bo naprej tudi!” in vtakne cel šop v žep.
POŠTENJAK - ..Kolega, priznaš, da si pri kartah goljufal?” - ..Priznam.” - „ln zakaj priznaš?” - „Ker sem poštenjak.”
POLICIJSKI PES - Milan reče prijatelju: ..Poglej, to je policijski pes.” - ..Ampak na zunaj nične kaže!” - „ Seveda ne, saj je od tajne policije.”
ZOBJE - „Lepe zobe imate!” - „ Po mami„ Pa so vam prav?”
PREDSEDNIK - Predsednik bi rad poizvedel, kako se kaj
ljudje razumejo na politiko. Pa gre in vpraša starko Gorenjko:
, ,Ali veste, kaj je to ustava, uprava in država?”
Gorenjka mu odgovori: „Vem, vem: ustava sem zjutraj, potem sem cunje uprava, kaj sem v roki država, vas pa nič ne briga.”
DOMIŠLJANJE - Precej zajetna gospa, ki si domišlja, daje zelo lepa, se hvali prijateljici: ,,Ko sem davi stopila v avtobus, so se dvignili trije mladeniči, da bi mi prepustili prostor.” - ,,Ali ne bi bila dva dovolj?”
PRIHRANJENI DENAR-Sin se ves ponosen vrne domov in pove očetu, daje prihranil denar, ko je tekel za avtobusom. Pa se oglasi stari oče: ,,Ti butelj, zakaj nisi raje tekel za taksijem?"
HONORAR - „Oh, ko bi bil ti kdaj tako ljubezniv, kot je glavni igralec s svojo partnerko!” vzdihne žena sredi filma. - „Draga moja, ko bi ti vedela, kakšen honorar dobi za to!M"
LJUBEZEN - „Zares sem jo imel rad. Vsak dan sem ji pisal
pismo, in to dve leti po vrsti! - „ln kaj se je zgodilo?” „Vzela je pismonoša!”
STEKLINA - Jože izve, da ima steklino. Hitro vzame list pa-
pirja in začne pisati. Zdravnik: ,,Bolezen je ozdravljiva, ni vam še treba pisati oporoke.” - Jože: ,,Saj ne pišem oporoke; pišem seznam ljudi, ki jih moram ugrizniti!”
KJE JE KAJ
Pričetek poln upanja -
Marko Kremžar...................1
Zapustil nas je prelat
Jože Škerbec....................2
Marija, sveta Božja mati........3
Gospodovo razglašenje...........4
Koroška vas na Madagaskarju.....4
Janez Boško - Don Boško.........5
Zvezda jutranjica...............6
Luč in meč - Wilhelm Hunermann.. 7 Nagrada Cuore Amico 2000 za Pedra Opeka..................9
Zakon o „odgovornem razmnoževanju” - Lojze Kukoviča 10 Načrti naši - nič! - Irena Sever.... 11
Prešeren kristjan ali ne? -
Alojz Rebula..................11
Dva sveta moža - Marko Kremžar 12
Bil je škof - Pavla Kremžar...14
Misli vredne premisleka -B. Štefanič ml in prof.
J. Stanovnik..................16
Slovenija danes -
Branko Rozman.................17
Iz pisma iz Slovenije.........20
Likovna razstava sester Andrejke
in Marjetke Dolinar v Ljubljani ...20
Dr. Štefan Falež - 80-letnik..21
Spomini slovenskega
duhovnika.....................22
Visoko državno priznanje
zdravniku Cirilu Grumu........23
Tone Brulc: Argentina -
Jure Vombergar................25
Milan Komar: Razmišljanja ob razgovorih - Martin Jevnikar... 26 Zakaj na dopust? - Tudi sluh z leti oslabi - Dr. Anton Prijatelj.... 27
Odšli so.............................28
Iz naše kronike.......5, 13, 21, 24, 30
DUHOVNO ŽIVLJENJE
SLOVENSKA VERSKA REVIJA
Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo.
Urednik: Jure Rode - Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Tel.: +54-11-4636-0841 ■ Fax: +54-11-46362421 - Tehnični urednik: Stane Snoj - Registra de la Propiedad Intelectual N' 90.877- Oblikovanje in tisk: Talle-res Graficos VILKO S.R.L.: EE. UU. 425 - C1101AAI Buenos Aires, Argentina -Tel.: +54-11-4362-7215 - Fax: +54-11-4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
POVERJENIKI
ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA-KANADA: Rado Krevs, 75 Trowell Ave. Toronto M6M - 1L5 Canada. ITALIJA: TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. GORICA, Riva Piazzuta 18, 34170 Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA
Naročnina v Argentini za leto 2001: $ 55.- in izdatki za pošto; drugod U$S 55,- Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jorge Rode, Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina- /
9oraj: Andrejka Dolinar (desno) in Marjetka Dolinar na likovni razstavi njunih del v Ljubljani.
Desno: Dekleta in fantje iz Slovenske vasi, ki so avgusta lanskega leta romali na 15. svetovni dan mladih v Rimu, na blejskem gradu.
Zgoraj: Andrejka Dolinar: Akril Spodaj: Marjetka Dolinar: Konture, pastel
Desno: Še en posnetek s proslave mladinskih organizacij v Mendozi.
Desno: Z mladinskeg a dne v Našem domu v San Justu.
Zgoraj: Branko Zavrtanik (levo) na likovni razstavi, ki sta jo imela on in Cecilija Grbec v mali dvorani Slovenske hiše. Foto. M. Šušteršič
Od zgoraj in od leve:
1.	Zaključna slika na 45. slovenskem dnevu in 33. pristavskem v Castelarju lanskega oktobra.
2.	Slovenski pevski zbor Gallus, Pevski zbor iz San Martina in Mešani pevski zbor San Justo nastopajo pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar na Slovenskem dnevu.
3.	Občinstvo na Slovenskem dnevu v Castelarju.
4.	Folklorna skupina Maribor iz Carapachaya, ki je nastopila na Slovenskem dnevu.
5.	Pristavska folklorna skupina na Slovenskem dnevu.
6.	Duhovni vodja Franci Cukjati govori na 51. skupnem mladinskem dnevu v San Justu.
7.	Eden od nastopov na skupnem mladinskem dnevu. -Foto: Marko Vombergar
o?	FAANOUEO PAGADO
sis	Concesidn N° 6395
Q ® N	TARIFA REDUCIDA
La Vida Espiritual
Ramon L. Falcon 4158
Revista mensual religiosa. Editor: Mistčn Catolica Eslovena. Director: Jorge Rode	~
158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N9 90-8