GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka^ k Leto 1980 Glavni in odgovorni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. VEDNO BOŠ PRISOTEN, DRAGI TITO Morda ni še nikoli noben narod moral tako drago plačati tega, da je prepričal svetovno javnost, da je v Jugoslaviji prelita kri — njegova kri, ne pa kri sramotnih izdajalcev, katerih poglavarji uživajo gostoljubnost v zavezniških državah. Treba je bilo preliti potoke dragocene človeške krvi, žrtvovati na desettisoče življenj najboljših sinov naših narodov v dveletnem neenakem boju s sovražnikom, da si je resnica o položaju v Jugoslaviji končno utrla pot do svetovne javnosti. Tito v Jajcu, 29. XI. 1943 To je najbolj krvavi, hkrati pa tudi najslavnejši del zgodovine jugoslovanskih narodov: iz ognja in pepela, iz krvi in solz se je rojevala nova Jugoslavija. Wmjj I -TUM# HVALA Tl ZA MIR IN SVOBODO TITO BO ŽIVEL V SRCIH IN DEJANJIH NEŠTETO MISLI, NEPOPISNIH BOLEČIN, MOREČIH OBČUTKOV IN STAVKOV V ŽALNIH KNJIGAH Toda spomnili smo se njegovih dejanj in besed, ki jih je večkrat poudarjal in v nekem intervjuju leta 1976 je izjavil: “Niti malo nisem v skrbeh za prihodnost Jugoslavije. Dolga leta sem na tem položaju. Dolga leta imam sodelavce, ki z menoj dobro sodelujejo. Ne more priti ne do političnih, ne do kakih drugih sprememb. Ustanovili smo predsedstvo SFRJ, ki bo tudi po meni nadaljevalo delo. To predsedstvo bo imelo predsednika in podpredsednika, tako kot zdaj. Nekaj malega je razlike v tem, da sem jaz zdaj tako predsednik predsedstva, kot predsednik republike. Razumljiveje, da prihajajo novi rodovi. Državna struktura Jugoslavije se tako pripravlja, da ne bo nikakršnih pretresov, delo bo teklo naprej. Še več: morda bodo mladi rodovi celo srečnejši, morda bodo imeli celo več sreče tudi v upravljanju. Pri nas ni zaradi tega nikakršnih strahov. Poskrbeli smo, da jih ni. Sam sem pred več leti predlagal takšno strukturo. Ni mi bilo vseeno, kaj bo za menoj. Zato sem mislil na to, kaj bi moralo biti in v tej smeri smo delali.” Da, tovariš Tito, ne smemo te razočarati. V delu in učenju naj bo naša prihodnost. S stisnjenimi ustnicami in otrplimi lici, z očmi, ki so bile polne solza smo zaprisegah in zaprisegli, da te ne bomo razočarali. Res si odšel, toda v nas boš še bolj živ, delali bomo tako, kot si nas učil, kot si želel ti, da bi bil ponosen na nas, na svoje naslednike, na svojo mladino, pionirje — na našo prihodnost. To smo dolžni, to moramo storiti v svojem in v vašem imenu in v imenu cele Jugoslavije. Umrl nam je tovariš Tito, toda Titova Jugoslavija bo živela, ljudje bodo dela-M in ustvarjali kot dediči in učenci njegovega dela. Trajen spomenik Titu je njegovo delo in sicer je to neodvisna, sociahstična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija. Bila je turobna nedelja; moreč popoldan se je vlekel v nedogled, oblaki so se kopičili, vel je žalosten veter, vse, celo narava, je bila odeta v žalost, kot bi se pripravljala na presunljivo novico, ki seje ne da opisati z besedami; vsem, ki smo takrat sHšaH besede napovedovalca: “UMRL JE TOVARIŠ TITO” ne bodo nikoli nehaH zveneti v ušesih. Alije to mogoče ? Že štiri mesece smo čakaU dan za dnem vesti zdravniškega konzihja, vesti, ki so nam tu in tam vUvale upanje, da nam bo naš dragi predsednik ozdravel, da bo premagal in odšel kot zmagovalec tudi iz te bitke; toda čas življenja, ta čas, ki meri z neustavljivo silo vse na svetu, ki nas vedno opominja, daje vse minljivo, je opravil svoje. “Dne, 4. maja 1980. leta ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše sociaHstične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika ŽALNA SEJA Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil sociaHstične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita”. Ostali smo nemi, govorile so naše oči in molk. Nastopila je dolga noč — noč brez Tita. Vsem seje zdelo, da so se ustavila srca vsega delavskega razreda, ljudi, ki so mu brezmejno zaupah in ki so se vedno spominjaH njegovih besed: “DELOVAL BOM ZA ENOTNOST, OD VRHA DO SPODAJ, OD NAJVIŠJEGA VODITELJA PRAV DO NAVADNEGA OBČANA". Zajokalo je tudi nebo; nastopila je noč, s težkimi srci, z misHmi, kaj bo, kako bo z nami, ko ne bo z nami naš ljubljeni predsednik. Ustavilo seje srce vsega jugoslovanskega ga naroda, veliko srce vsega delavskega razreda. Bilje legenda — in ravno mi Jugoslovani moramo biti ponosni, da je bil naš voditelj človek, legendarni junak, in državnik, ki gaje poznal in spoštoval ves svet. Nastopilo je jutro 5. maja 1980. Vrata skupščine Socialistične republike Slovenije so se odprla ob 7.45. Šest ordo-nancev je ob srh vzbujajočem bobnanju, sirenah in zvonenju zvonov prineslo na katafalk krsto s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita. Godba milice in Partizanski pevski zbor sta into-nirala jugoslovansko himno. Predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj in predsednik CK ZKS France Popit sta v imenu delegacije SR Slovenije položila venec pred krsto v čast in zahvalo Človeku PRIJATELJU VODITELJU Visoka ljubljanska ura seje ustavila in svetleče izpisala samo eno besedo:TITO Ob 8.05 so se zaprla vrata furgona; Tito se je poslavljal — za vedno. Bila je njegova poslednja pot - na licih so se solze mešale z dežjem, ljudje so nemi, polni bolečine, spremljali zares zadnji odhod tovariša Tita. In kolikokrat jih je ravno na tem mestu pozdravljal nasmejan, vedno je prihajal in odhajal po tej poti - sedaj ga ne bo več. Ob 8.05 so se na peronu bojne zastave zmagovitih partizanskih enot še zadnjič spustile v pozdrav vrhovnemu komandantu oboroženih sil SFRJ; to je SIMBOL PRIHODNOSTI IN SPOMIN PRETEKLOSTI bilo petdeset zastav, na katere so prisegli borci v vojni in miru ljubljanskemu maršalu, združeni odred JLA, delegacija železničarjev, vse v molku, ki je prikrival veliko bolečino. Zazveneli so glasovi Akademskega pevskega zbora in zapeli še zadnjo pesem v slovo s slovenskih tal — pesem Jugoslavija. Krsta je izginila v oklep modrega vlaka iz katerega in v katerega je tovariš Tito vstopal nasmejan — odpeljal gaje tudi na njegovo poslednjo pot. Ljudje so se razšli, odšli na delo — izpolnjevat obljube, dane svojemu predsedniku. Na pisk lokomotive modrega vlaka so se odzvale sirene v mestu, kije ostalo samo, nemo, brez svojega velikega učitelja in vzornika ta z obljubo: MI SMO TITOVI, TITO JE NAŠ. Tito je poslednjič odhajal — med potjo so vlak žalosti in bolečine nemo pozdravljali delovni ljudje. Stali so sklenjenih glav in se poslednjič poklonili našemu graditelju zveze komunistov, graditelju nove Jugoslavije, graditelju gibanja neuvrščenosti. Ob 10.40 seje vlak ustvil v Zagrebu; tuje leta 1928. tovariš Tito začel svojo revolucionarno pot proletarca in boj za enotnost komunistične partije. Med slovesnostjo je bila tu ob krsti palica štafete mladosti, kije prekinila pot po Jugoslaviji in seje ob krsti odpeljala v Beograd. Predsednik mestne konference ZK Zagreb Dragutin Pla-šič je dejal naslednje: “V zgodovini je malo ljudi, ki bi s svojim navdihom, umom in voljo spreminjali misel v delo in moč zgodovine. ZAPOMNIMO Sl POSLANICO OB NOVEM LETU 1980 Eden od takih je naš Tito. Njegova ideja in delo bosta ostala temelj in smerokaz za vse bodoče rodove.” Ob 11.10 so sirene napovedale odhod modrega vlaka iz Zagreba. Ob progi so se vrstile nepregledne množice kmetov, delavcev, izobražencev, borcev, mladincev, mater z otroki — vsi so se hoteli še zadnjikrat posloviti in počastiti spomin na največjega sina naše domovine. Točno ob 17. uri je modri vlak pripeljal na železniško postajo v Beogradu; v vseh mestih je bilo enako: bolečina v srcih, solze in obljuba: MI SMO TITOVI, TITO JE NAŠ. Na beograjski železniški postaji je predsednik mestne konference ZK Gligorijevič Dušan v svojem govoru dejal naslednje: “Tu smo Tita s ponosom spremljali na pot, tu smo ga tudi radostno pričakovali z njegovih dostojanstvenih misij miru. Gradil je mostove prijateljstva med narodi, širil obzorja humanizma in svobode, brez oddiha in utrujenosti. Tito je s svojim revolucionarnim življenjem in delom, spoštovan in priljubljen širom po svetu, trajno obeležil celo obdobje. Med Titovo boleznijo mu je svet posvečal ne-sluteno pozornost in podporo. Z vseh strani so prihajale najboljše želje, da bi ozdravil. Vse to je vzbujalo med našimi ljudmi ogromen ponos. To je bilo veliko spoznanje, da našega Tita svet tako potrebuje. Ob Titovem primeru seje na najboljši način pokazalo, kako more človek, revolucionar, ki z vsem življenjem in delom pripada svojemu narodu, pripadati tudi vsem narodom sveta”. V skupščini SFRJ se je ob 20. uri začel žalni mimohod, ki je trajal noč in dan do dneva pogreba — 8. maja 1980. leta. Že pradavna je navada, da se ljudje poslavljamo od mrtvih, da smo z mrtvimi tudi ponoči, da jih ne puščamo same. To seje zgodilo tudi v Beogradu — bilje velik človek, zato je tudi množica poslavljajočih bila tako velika. Z ljudmi izpisano spoštovanje do umrlega predsednika se je v avli zvezne skupščine nadaljevalo do četrtka zjutraj. Molk umrlega seje prebil v vse ljudi. V vsej državi so v številnih krajih odprli knjige žalosti, na straneh katerih ljudje vpisujejo svojo bolečino in žalost ob bridki izgubi ljubljenega predsednika. V knjigah žalosti so stavki, kot: “Noč, kije sledila dnevu tvoje smrti, je bila temna, dragi naš tovariš Tito, dan, ki bo sledil tvoji misli in delu pa bo svetal”. “Hvala ti za smeh srečnega otroštva, za brezskrbno mladost, za ideale, ki si nam jih vsadil v srca, za naš danes in naš jutri. ..” “Tito ni umrl, za nas je živ. Tako mo-, ra biti in bo.” In še in še bi lahko naštevala. Predsednik Tito je, kot je sam želel, pokopan na Dedinju, na vrtu v Užiški ulici št. 15, tam, kjer je prebil največ svojega delovnega časa in kjer se je vedno rad mudil. Grobnica je iz belega marmorja, na grobni plošči pa je od 8. maja dalje preprost napis: JOSIP BROZ TITO 1892 - 1980 V mesto ob Donavi so že 7. maja 1980 začeli prihajati državniki iz vsega sveta in diplomati iz vseh petih celin. To je bila tudi Titova poslednja zmaga. Zbrali so se na enkratnem vrhu v zgodovini, zbral jih je državljan sveta Josip Broz Tito, s svojim delom, s svojo vizijo in sporočilom za prihodnost, močnejšim od smrti. 8. maja 1980 je bilo slovo Jugoslavije in celega sveta od Tita. Na stotisoče ljudi je obstopilo beograjske ceste od Skupščine do Dedinja. Ob 15.15 seje nad krsto predsednika republike zaprl pokrov marmornate grobnice. To je poslednji dom TITA, kije umrl, a bo v srcih dvaindvajsetih milijonov Jugoslovanov živel naprej; od njega seje poslovila vsa Jugoslavija, ves svet. Tri milijarde sedemsto milijonov ljudi je predstavljalo več kot 300 državnikov, politikov, diplomatov, ki so prišli v Beograd, da bi se poslovili od našega voditelja, graditelja neuvrščenosti, borca za mir in sožitje med narodi. Bili smo presenečeni in presunjeni, ko smo videli, kdo vse je prišel izkazat zadnjo čast našemu pokojnemu predsedniku. To pomeni, da smo ob slovesu do kraja spoznali in dojeli vse mednarodne razsežnosti Titove osebnosti. Takega trenutka veličine in zmagoslavja v tragediji Jugoslavija še ni doživela, in ga tudi nikoli več ne bo. Zdelo se je, kot da je svet ostal siromašen, kot da smo se vsi zavedali, da sodimo v veliko družino. Tita in njegovega dela ne bo mogel nihče izbrisati. Zapomnimo si še nekaj njegovih misli: Kot bi slutil bližajočo smrt je v novoletni poslanici za leto 1980 naglasil: “Vsakdo mora na svojem mestu storiti tisto, kar je njegova dolžnost”. Tovariš Tito je tako rad poudarjal, da se narodu, ki ima takšno mladino ni treba bati za svojo prihodnost. Tito je bil, TITO je in TITO BO. Tega se zavedajmo vsi; spoštujmo njegovo dediščino — velika dela, dejanja, misli — vse kar nam je zapustil — stopajmo po njegovi poti miru. Še odlomek iz njegovega govora v Novem Bazarju 15. aprila 1971: “Nenehno govorim, daje delavski razred steber naše socialistične države, delavski razred vseh nacionalnosti in vseh republikah ima iste poglede in iste interese, delavski razred je cement, ki povezuje in krepi našo socialistično skupnost”. Urednica TITO Težko je pisati o nečem, za kar si želiš, da se nebi nikdar zgodilo in misliš, daje nemogoče. Nimam besed, s katerimi bi lahko izrazila vso svojo žalost in bolečino. 4. maja 1980 je prenehalo biti srce, veliko, dobro srce našega Tita. Ko da mi je umrl oče, katerega sem imela neizmerno rada. Vsa naša domovina seje ovila v žalost, sleherni naš človek nosi v svojem srcu bolečino, ki seje ne da kar tako izbrisati. Razglas Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije med drugim pravi: “Tito je ves človeški vek borec za interese in zgodovinske cilje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za najplemenitejše idelale in hotenja naših narodov in narodnosti. Tito je naš najdražji tovariš. Sedem desetletij je gorel v revolucionarnem delavskem gibanju. Šest desetletij je krepil vrste jugoslovanskih komunistov. Več kot štiri desetletja je na najdostojnejši način opravljal najodgovornejše dolžnosti v naši partiji. Bil je junaški voditelj v veliki narodno—osvobodilni borbi in socialistični revoluciji. Tri in pol desetletja je bil na čelu naše socialistične države”. 0 OSTAL JE SVETAL LIK PRIHODNOSTI Na čelu naše Partije se je boril za nas vse kot kovinarski delavec že od svojega 18. leta dalje. Golorok je popeljal v borbo z okupatorjem naše narode in narodnosti. Ta naša borba, katere voditelj je bil naš Tito, pa ni bila le borba proti okupatorju, pač pa tudi borba za nacionalno osvoboditev. V težkih povojnih letih obnove, kakor tudi zunanjega političnega pritiska je bil z nami. Velik ugled je Tito užival v svetu, ne samo zato, ker seje v letu 1948 uprl resoluciji Informbiroja, pač pa tudi zaradi izvenblokovske politike. Ne imenujemo ga zaman z vsemi narodi sveta očeta gibanja neuvrščenih dežel. Pod njegovim vodstvom smo v povojnem obdobju ustvarili mnogo. Nekoč nerazvita polkolonialna država, smo danes država z zelo razvito industrijo in ne nazadnje dežela s precej visokim družbenim in osebnim standardom. Kakor si je prizadeval za mirno sožitje narodov sveta za časa življenja, tako je tudi ob njegovi smrti prišel počastit njegov spomin tako vzhod, kakor zahod. DRAGA PUNCER ŽIVLJENJE KI NAS OBVEZUJE... OSVOJIL JE SRCA SVETA Rodil seje 25. maja (omenjenihje več datumov) 1892. v Kumrovcu, nekdaj neznani zagorski vasi; danes je znan vsemu svetu in je tudi pomemben izobraževalni politični center. Starši Josipa Broza so bili revni kmetje. Njegov oče, Franjo Broz je bil Hrvat, mati Marija-Micka pa je bila Slovenka, hči Martina Javerška iz Podsrede, vasice na slovenskem bregu reke Sotle. Rasel je v majhni skromni hiši skupaj z brati in sestrami kot sedmi otrok družine. Okušal je le revščino in delo, bilje otrok brez otroštva, čeprav sta njegova starša garala noč in dan. Mali Joža je bil ljubljenec Martina Javorška, zato je veliko dni preživel v naravi, pasel in se ukvarjal s konji, kijih je že v zgodnjem otroštvu vzljubil in negoval. Ti dnevi, ki jih je prebil na dedovi domačiji, so bili najlepši spomini njegovega otroštva. Odraščal je, moral je v šolo, toda otroci te generacije so se šolali za šolo življenja, kije bilo težko in surovo. Osnovno šolo je obiskoval od 1900 — 1905 leta v Kumrovcu, katere poslopje še danes stoji. Od leta 1905 — 1907 je obiskoval dva razreda maščanske šole, nakar ga je oče poslal v uk za natakarja, toda Josip je kmalu zapustil to delo. Od 1907 — 1910 se je učil za ključavničarja in obiskoval vajensko šolo v Sisku. Delal je po dvanajst ur na dan in leta 1910 je opravil pomočniški izpit. Čeprav je bil obremenjen z delom, je zelo rad bral knjige, si z njimi širil obzorje in v njem so čedalje bolj vzplamentevali plemeniti občutki. Med učenjem obrti seje prvič srečal z naprednimi delavci, člani socialdemokratske stranke Hrvaške in Slavonije. Pripovedovali so mu o socialdemokratski partiji in sindikalnem gibanju. Kljub temu, daje bil dober delavec, v Sisku ni dobil zaposlitve, zato je leta 1911 odšel v Zagreb. Tu se je včlanil v Zvezo kovinarskih delavcev in hkrati v svojem osemnajstem letu postal član socialdemokratske stranke Hrvatske in Slavonije. Julija istega leta seje zaposlil v kovinarski delavnici v Kamniku (danes Titan). Tovarna je propadla, zato je skupaj z nekaj tovariši odšel prek Dunaja na Češko, kjer je delal nekaj časa med drugim tudi v Plznu pri ”Škodi”, nato prepotuje Nemčijo in Avstro—Ogrsko, kjer dela v raznih tovarnah. Leta 1913. služi vojaški rok; na lastno prošnjo je premeščen v Zagreb. Požar I. svetovne vojne je Josipa Broza zajel, ko je služil vojsko v Avstro—ogrski monarhiji, kije tedaj vladala tudi v Sloveniji. Govoril je proti vojni, saj je mislil na svobodo svojega ljudstva, zato so ga zaprli v Petrovaradinsko trdnjavo pri Novem Sadu, potem pa poslali na fronto v Galicijo. Leta 1915. je bil na ruski fronti ranjen in ujet. Zdravil se je leto dni in komaj, da je ostal pri življenju. Nato ga pošljejo v vojaško taborišče v mesto Alatir ob reki Suri. Že leta 1917 se Josip Broz zavzema za pravice vojaških ujetnikov in nasprotuje nečloveškemu ravnanju DELO JE BILO NJEGOV NAJVEČJI PRIJATELJ IN PONOSEN JE BIL NA TO, DA JE BIL NEKOČ FIZIČNI DELAVEC carskih oblasti. Vnovič ga aretirajo, pobegne in ob koncu leta pride v Petrograd. Julija sodeluje v demonstracijah in v begu pred ponovno aretacijo se napoti domov. Ujamejo ga na Finskem in ga vrnejo nazaj v Petrograd. V Petrogradu izbruhne oktobrska revolucija in kot pripadnik rdeče internacionalne garde se znajde v Sibiriji. Novembra pripotuje v Omsk, vstopi v mednarodni odred rdeče garde in tu zaprosi za sprejem v boljševiško partijo. Po zmagi Oktobrske revolucije se jeseni leta 1920 vrne v Jugoslavijo, kjer je pod vtisom “Oktobra” prišlo do globalnih političnih in ekonomskih vrenj. Zvedel je tudi za eno najbolj žalostnih novic v svojem življenju — da mu je leta 1918. umrla mati. Tega leta ga sprejmejo v komunistično partijo jugoslovanske sekcije; predava o Oktobrski revoluciji in pomaga organizirati delavske stavke. V letu 1921 ga preganjajo, zato odpotuje iz Zagreba v Veliko Trojstvo, kjer se zaposli kot strojnik. Tam dela tri leta, hkrati pa deluje v lokalni organizaciji KPJ. V začetku leta 1924 je postal Josip Broz član Okrožnega komiteja komunistične partije v Bjelovaru. V Velikem Trojstvu pa je ostal poleg spomina na delo in delovanje tovariša Tita tudi grob njegovih dveh otrok — Zlatice in Hinka. Leta 1925. sporazumno z višjimi partijskimi vodstvi odpotuje v Kraljevico in se zaposli v ladjedelnici. Postane sekretar tamkajšnje partijske organizacije in sekretar sindikalne podružnice, kmalu pa tudi član okrožnega komiteja KPJ. Poleti 1926 organizira stavko ladjedelniških delavcev in oktobra je odpuščen. 1927 se zaposli v Smederevski Palanki, poskuša organizirati delavce, zato dobi marca odpoved kot “ne- NEP RESAH L JI V VIR NAVDIHA varen agitator in komunist”. Zaradi njegovih naprednih idej, delovanja in revolucionarnega dela, ga aretirajo, zaprejo, ko je izpuščen postane sekretar Zveze usnjarskih delavcev; 25. in 26. februarja 1928 na zagrebški partijski konferenci Josip Broz, kot organizacijski sekretar mestnega komiteja, ostro nastopi proti frakcijam, pri čemer ga podpre velika večina delegatov in ga izvoli za političnega sekretarja. Organizira demonstracije za 1. maj, policija ga aretira in pridrži v zaporu 14. dni. Zaradi njegovih predanih partijskih in sindikalnih aktivnosti, zaradi bogatih izkušenj in avtoritete, so Broza z odločitvijo Biroja centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, izbrali junija 1928 v Namestniški biro, ki bi v primeru aretacije članov biroja CK KPJ ali kake druge potrebe, prevzelo vodstvo partije. Od 1929. do 1934. prestaja kazen v Lepoglavi in Mariboru. V zaporu vodi delo partijskih organizacij in prevzame psevdonim Tito. Leta 1934, ko pride iz zapora, se vključi naprej v partijsko delo, 1935, po sklepu CK KPJ odpotuje v Moskvo na sedež Kominterne. Dela v Balkanskem sekretariatu in predava na mednarodni leninski šoli in komunistični univerzi zahoanih narodnih manjšin. Leta 1934. deluje na vseh področjih in 8. decembra dobi na seji politbiroja na Dunaju nalogo, naj sproži široko akcijo za odhod prostovoljcev v republikansko Španijo. Tega leta prev- zame vodstvo KPJ. Leta 1938. v Parizu napiše razglas v zvezi s priključitvijo Avstrije Hitlerjevi Nemčiji in opozori na nevarnost, ki jo pomeni fašizem za Jugoslavijo. 5. januarja 1939 leta potrdijo na seji političnega sekretariata izvršnega komiteja delo začasnega vodstva KPJ na čelu s tovarišem Titom (Valterjem) kot generalnim sekretarjem CK KPJ. Od 19. do 24. oktobra 1940. vodi delo 5. državne konference. 10. aprila 1941. leta, po napadu nacistične Nemčije, v Zagrebu politbiro CK KPJ sklene, da se nadaljuje odpor proti agresorju. Edina sila, ki se je v času okupacije mogla upreti sovražniku, je bila Komunistična partija, ki je imela samo okoli 12.000 članov in SKOJ s 30.000 člani. 27. junija 1941. je v Beogradu ustanovljen glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije. Za komandanta je imenovan Tito. 4. julija je v Beogradu zgodovinska seja politbiroja CK KPJ pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki sklene, daje treba preiti od sabotaž in diverzij na splošno ljudsko vstajo. 1. novembra 1942 leta so pod Titovim vodstvom ustanovljene prve divizije in korpusi, narodnoosvobodilni partizanski odredi postanejo redna narodnoosvobodilna vojska. 26. in 27. novembra je Tito na prvem zasedanju Avnoj-a v Bihaču. V letu 1943. poteka četrta najhujša sovražnikova ofenziva — Tito vodi operacije neposredno. Vrstijo se odločilne bitke na življenje in smrt — bitka na Neretvi spomladi, v poletju bitka na Sutjeski. II. zasedanje Avnoj—a od 29. do 30. novembra 1943. je v Jajcu in tam so položeni temelji nove Jugoslavije. Josipu Brozu Titu podelijo naziv maršal Jugoslavije. 25. maja 1944. leta začno vse sovražne sile znamenito drvarsko operacijo, da bi uničili glavni štab — ni jim uspelo. Delo Tita sega tudi izven meja naše domovine. 27. oktobra 1944. ima Tito v osvobojenem Beogradu prvi govor in 19. novembra sprejme Avnoj sklep o razglasitvi Josipa Broza Tita za narodnega heroja. 15. maja 1945. smo slavili svobodo in zmago za katero je umrlo 1.700.000 sinov in hčera. Na te ogromne žrtve je mislil Tito ob koncu vojne, kije dejal: “Hiše bomo zgradili, proge bomo obnovili toda milijon in sedemstotisoč človeških življenj ne bomo mogli vrniti”. Po vojni seje začelo novo obdobje revolucije — obnavljanje in preureditev dežele. Tito in njegovi tovariši v vodstvu partije in države so bili na čelu tudi tega velikega boja narodov. 31. januarja 1946. leta je bila sprejeta prva ustava FLRJ. Tito dobi mandat za sestavo vlade. Hkrati je imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil in ministra za ljudsko obrambo. Aprila 1947. je ljudska skupščina sprejela prvi petletni načrt gospodarske obnove države, o katerem je govoril tovariš Tito. Vse, kar je v preteklih desetletjih pomenilo življenje ljudstva v domovini in zunaj nje, je povezano s Titovim življenjem. Od 14. januarja 1953. leta kot predsednik republike in prej kot predsednik vlade, je s svojo zanesljivo roko vodil ladjo nove, socialistične Jugoslavije skozi mnoge boje in viharje ter vselej skrbel za napredek doma in v odnosih s tujino ter uspel pridobiti Jugoslaviji izreden ugled. Zvest je bil svojemu prepričanju, daje mogoče graditi socializem samo v svobodi in neodvisni deželi, enakopravni z drugimi velikimi in malimi državami. Jugoslavija je bila pod Titovim vodstvom utemeljica in braniteljica politike miru in neuvrščenih. Tito je vedno želel biti enakopraven član kolektivnega vodstva. Priznanja, ki so mu jih izražali, je vedno sprejemal v imenu ljudstva, v imenu tovarišev... V znak priznanja za zasluge na področjih mednarodnega sodelovanja in varovanja miruje Tito kot eden najvidnejših in najpomembnejših državnikov sveta sprejel najvišja odlikovanja velikega števila držav, imenovali so ga za častnega meščana mnogih mest za častnega doktorja mnogih univerz. Zapomnimo si Titove besede, nasvete in misli, saj so bile izraz velike moči in ljubezni do ljudi. Njegova pot se ne da opisati z besedami, njegovo delo se ne da zliti na papir — o njegovem delu naj govorijo naša dela v prihodnosti. V. P. TITU V SPOMIN Potres bolezni te je zrušil mogočen hrast si pai na tla, bolezen zmagala je tebe, a strla v tebi ni duha. Začrtal svetlo pot si nam kako naj mi živimo, da bili z vsemi bratje bi, da za mir bi se boriti. Ti mladina ne pozabi da bila njegov si up, ideja njegova naj te vodi, da ne pozabiš ti obljub. DOSTOJANSTVENO Z BOLEČO RESNICO Misel tvoja naj bo z nami, hodili bomo tvojo pot, nikdar ne bomo z nje krenili, si pravo nam nakazal pot. Heroj si našega bil časa, heroj ostal boš vedno še, nobeden čas ne bo izbrisal iz zgodovine tvoje ime. Trikrat heroj, trikrat heroj, naj glasno vzklika narod tvoj; mi vsi vemo, da več ne bo velikih mož, kot ti, tako. Misel tvoja vedno bo med nami, hodili bomo vsepovsod, da bomo v svetu mir iskali, nas v duhu vedno vodiI boi Te strlo težko ni življenje, te strla vojna vihra ni, ponosno si nam stal na čelu, ponosni nate smo bili. A zdaj v bolečini tvoji, trpeli s tabo smo mi vsi, kot s tabo smo takrat trpeli, ko vodil si nas k zmagi ti. Zato nam večno boš v spominu, če tudi pride vihra spet nad nas, v spomin na tebe se borili, pogum nam dajal boš ves čas KAKO SMO BILI AKTIVNI? SKLEPI Z DRUGE SEJE DELAVSKEGA SVETA Ko v daljni zgodovini brali bodo tvoje ime „SPOZNALI BODO, DA ZA SVOBODO IN PR A VICO BILO TVOJE JE SRCE!" Zato v mislih bodo s tabo zakaj minljivo to je vse, srčno bodo si želeli, da takšen mož rodil bi se. Ana Goričar L Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le—teh z zadnje seje DS. 2. I. L Osnovna sredstva a) Iz uporabe se izločijo naslednja osnovna sredstva: — 5 kom stolov v vrednosti 1.349,00 din — 4 kom police za arhiv 3.164,00 din — 2 pisalni mizi 4.619,00 din — pisalni stroj 01ympia 15.980,00 din - hladilnik 4.014,00 din — 7 proizvodnih mizic 1.155,00 din — 13 stolov 3.898,00 din - 1 kom rač. stroj ADVERIL 10.531,00 din — računski stroj Zagreb 7.263,00 din Skupaj 52.000,00 din OSEBNOST STOLETJA Ta osnovna sredstva so že v celoti odpisana, zato se predlaga, da se nabavna vrednost zgoraj navedenih osnovnih sredstev knjiži v dobro osnovnih sredstev, popravki vrednosti pa odpišejo v breme popravkov vrednosti. 2. Drobni inventar a) manjko drobnega inventaija v vrednosti 6.218,40 din se izloči iz knjigovodske evidence b) iz knjigovodske evidence se izloči neuporabni drobni inventar v znesku 239.028,41 din. 3. Reprodukcijski material a) višek reprodukcijskega materiala v znesku din 21.797,30 se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov b) manjko reprodukcijskega materiala v znesku din 23.426,20 se knjiži v dobro zalog in v breme izrednih izdatkov c) neuporaben reprodukcijski material v znesku din 20.248,12 din se odpiše v breme izrednih izdatkov in v dobro zalog 4. Nedokončana proizvodnja a) potrdi se ugotovljeno stanje nedokončane proizvodnje, ki znaša skupaj din 17.404.653,75 5. Gotovi izdelki a) višek gotovih izdelkov v znesku din 841.121,00 se knjiži Odpis se knjiži v breme izrednih izdatkov in v dobro terjatev. b) Odpis preplačil se knjiži v dobro izrednih dohodkov in v breme terjatev, in sicer: a) Logar Franc, Ljubno b) Filipovič Nikola, Sarajevo c) Rebolj Franc, Kranj Skupaj 1.751,90 302,90 306,00 2.630,80 c) iz evidence spornih in dvomljivih terjatev se izloči terjatev Bregava Čapljina v znesku 1.240,70 din. d) odpišejo se združena sredstva za izgradnjo luških zmogljivosti v znesku 372.247,25 din in za izgradnjo železniških 11. Obveznosti a) odpis preplačil s čeki pri dobaviteljih zmogljivosti v znesku 2.382.381,40 din. Odpis se opravi v breme poslovnega sklada in v dobro združenih sredstev. 1. Hotel Slavija Zagreb 980,00 din 2. Zavetišče Veseli Kutič Zagreb 1.180,00 din 3. Hotel Metropol Beograd 2.041,20 din 4. Ve Ima Brčko 751,30 din Skupaj 4.952,50 din v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov b) manjko gotovih izdelkov v znesku din 908.471,00 se knjiži v dobro zalog in v breme izrednih izdatkov 6. Industrijska prodajalna a) višek zalog blaga v industrijski prodajalni v znesku din 5.153,80 se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov b) komercialni sektor se zadolži, da hlače in ostanke blaga, ki so že dolgo v industrijski prodajalni zniža in jih proda našim delavcem 7. Rezervni deli a) zaloga rezervnih delov znaša po po inventurnem popisu 229.678,10 din. Razlik ni bilo ugotovljenih. b) za rezervne dele se naj uredi primerno skladišče in se vrednost popisanih rezervnih delov aktivira 8. Družbena prehrana a) zaloga živil za obrat družbene prehrane znaša po popisu 79.831,04 din in ni bilo ugotovljenih nobenih razlik b) višek zalog pijač in kave v znesku din 5.032,25 se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov c) višek napitkov za avtomat v znesku din 24.342,00 se knjiži v breme zalog napitkov za avtomat in v dobro izrednih dohodkov 9. Porto blagajna — zaloga znamk a) zaloga znamk v porto blagajni znaša 1.700 din in ni razlik b) zaloga bencinskih bonov znaša 67.000,00 din in ni bilo ugotovljenih razlik c) zaloga menic znaša 7.672.873,10 din 10. Terjatve a) odpišejo se naslednje terjatve: 1. Mješovito Hercegnovi 2. Hotel Metropol Beograd 3. Martinc Tone, Velenje 4. Zdravkovič Marija, Novi Sad 5. Zdel Zdravka, Zagreb Skupaj Odpis preplačil se knjiži v breme izrednih izdatkov in v dobro obveznosti do dobaviteljev. b) Ček 5089527 od 19/1-1979 — Curman Josip v znesku din 3.264,00 Ček 5089531 od 20/3-1979 Curman Josip v znesku din 3.264,00 1. Elvira Piščanec 2. Tovarna nogavic Polzela 3. Tovarna nogavic Polzela 4. Uvoz Hinderer Skupaj od podjetja Ugostiteljstvo Zagorac Varaždin sta bila izdana brez računa. Tov. Curman pa je treba opozoriti, da mora predložiti ustrezne račune do 1 /3—1980, sicer ga je treba bremeniti na osebnem kontu. c) Odpis obveznosti za nefaktu-rirano blago 1.064,00 3.130,40 10.400.00 53.040.00 67.634,40 din Odpis obveznosti se knjiži v dobro izrednih dohodkov in v breme obveznosti za nefakturirano blago. Pripis: K točki 1 — osnovna sredstva Vzdrževanju osnovnih sredstev je treba posvetiti večjo skrb kot 99,50 din dosedaj. Služba za vzdrževanje 582,80 din naj sproti popravlja tista osnovna 733,15 din sredstva, ki se še dajo popraviti, 160,00 din tista pa, ki se ne dajo popraviti, 314,30 din je treba izločiti iz uporabe in ustrezno evidentirati tako, da bo 1.889,75 din komisija ob popisu imela pregled nad izločenimi sredstvi. K točki 8 — družbena prehrana V kuhinji je treba evidentirati poškodovani drobni inventar. II. Odpiše se manjko 153 hlač, ki so zmanjkale v proizvodnji. 3. Sprejme se načrt poslovnih ciljev za leto 1980 v besedilu, kot je bil priložen, s tem, da se v urniku dela prestavi delovna sobota za solidarnost z 2. avgusta na 21. junija in 25. in 26. december na 4. in 11. oktober 1980. 8. marca je delovni dan s tem, da se dela 5 ur nepretrgoma, 3 ure pa so proste za malico in proslavo. Za izvedbo kulturnega programa se zadolži sindikat. 4. Sprejmejo se stabilizacijski ukrepi za leto 1980 s tem, da morajo o stabilizacijskih ukrepih zadolženi delavci mesečno poročati o izvajanju stabilizacije do 10. za pretekli mesec direktorju in plansko—analitsko-informativnemu sektorju. Razširjeni strokovni kolegij naj mesečno razpravlja o uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. 5. Sprejme se predlog spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma o osnovah plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976 — 1980. 6. Za podpisnika se pooblasti tov. direktor Ivan Kramer, dipl. oec. 7. Pristopi se k podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje mladinskega prostovoljnega dela v občini Mozirje za leto 1980. 8. Za podpisnika je pooblaščen tov. di-direktor Ivan Kramer, dipl. oec. 9. Zaradi podražitve osnovnih, pomožnih in ostalih materialov se spremenijo cene kolekcijskih hlač v letu 1980 kot sledi: MH - 350,00 din ŽH - 330,00 din FH - 240,00 din DH - 240,00 din OH - 180,00 din MH, ŽHski - 750,00 din FH, DHski - 500,00 din 10. Nove cene se uporabljajo od 1 /3— 1980 dalje. 11. Zahtevi za varstvo pravic Mire Globočnik zoper sklep o razporeditvi št. 2 - 849/79 z dne 22/12-1979 se ugodi in se imenovana razporedi na dela in naloge pomočnika vodje Al skupine. 12. Objavi se razpis naslednjih prostih del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: a) vodja komercialnega sektorja b) vodja sektorja priprave dela in razvoja c) vodja proizvodnega sektorja d) vodja plansko—analitsko-infor-mativnega sektorja e) vodja sektorja za kooperacijo 13. Imenuje se razpisna komisija v sestavi: — Dimeč Marija — Remic Marica — Mavrič Marija — Ugovšek Marija — Britovšek Lojzka 14. Pristopi se k podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Mozirje. Za delegata se imenuje tov. Peter Sirko, za podpisnika pa tov. direktor Ivan Kramer, dipl. occ. 15. Vodji proizvodnega sektorja se za opravljanje delovne naloge “vodenje sektorja” pod kriterijem “priprav-pravljenost — odločanje” prizna 20 točk (prej 14), ker mora pri izvajanju le—te naloge zaradi nepripravljenosti delovnih nalogov sprejemati večje odločitve. 16. Vodji sektorja kooperacije se za opravljanje delovne naloge “vodenje sektorja” pod kriterijem “pripravljenost — odločanje” prizna 20 točk (prej 14) zaradi organizacijskih sprememb in povečanega obsega dela. 17. Za srednje zahtevne grupe se vnese vmesni faktor FS 1,10. 18. Vsi sklepi veljajo le začasno, in sicer do spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi OD, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe. 19. Ref. za planiranje del in delovnih nalog v PAIS—u se zadolži, da prouči prvi delovni nalog, ki ne bo pripravljen tako, da bi potekalo delo v proizvodnji od krojilnice naprej nemoteno. Ugotoviti je treba vzroke in odgovorne delavce, ki ne opravijo dela tako, kot bi ga morali v okviru svojih del in delovnih nalog. O tem je treba obvestiti DS v pismeni obliki na eni izmed prihodnjih sej DS. SKLEPI S TRETJE SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le—teh z zadnje seje DS. 2. DS ugotavlja, daje bil ZR za leto 1979 veljavno sprejet na zborih delovnih ljudi. ZR za leto 1979 izkazuje: Zap. ELEMENTI št. Plan 1979 Realizacija 31/12-1978 31/12- -1979 Indeks 3:1 3:2 1. CELOTNI PRIH. 260.413.340,00 226.663.126,15 267.337.428,20 102 117 2. PORABLJENA SR. 173.001.500,00 128.143.792,38 162.404.547,18 93 126 3. DOSEŽENI DOH. 5. PRISP. IN DAVKI 87.411.840,00 98.519.333,77 104.932.881,02 120 106 IZ DOHODKA 16.401.020,00 18.593.675,22 20.011.943,60 122 108 6. ČISTI DOHODEK Razporeditev ČD 71.010.820,00 79.925.658,55 84.920.937,42 119 106 — za oseb. dohodke 48.076.512,00 43.532.485,00 46.867.313,50 97 107 — za stan. izgrad. 710.000,00 2.490.448,85 2.681.952,75 377 107 — za sklad skup. p. 4.500.000,00 4.500.000,00 5.500,000,00 122 122 — za posl. sklad 15.539.012,00 26.295.782,65 26.339.782,17 169 100 — za rezervni skl. 2.185.296,00 2.462.983,35 2.623.322,00 120 106 — za druge potrebe - 643.958,70 908.567,00 - 141 Neplačana realiz. 4.668.635,15 7.948.291,70 — 170 Zaloge os. mater. 15.674.689,50 18.756.395,35 - 120 Zaloga pom.mat. 5.532.352,34 6.280.964,46 - 113 Zaloga nedokon. proizv. 9.478.082,93 17.404.653,75 - 183 Zaloga got. izdelkov 7.377.496,00 15.507.541,00 - 225 3. Odobri se investicija v učno delavnico v vrednosti cca 800.000 din, ki se bo preuredila iz obstoječe kolesarnice. 4. Čimprej je treba urediti prostor za novo kolesarnico. 5. DO Elkroj Mozirje pristopa k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi enote območne SIS za PTT promet Celje v Mozirje. 6. Za podpisnika se pooblašča direktor tov. Ivan Kramer, dipl. oec. 7. Odkriti je treba tiste delavke, ki v kolektivu rovarijo in delajo proti samoupravno sprejetemu planu in usmeritvah delovne organizacije in o poslovanju delovne organizacije obveščajo ljudi, ki jih ne bi smeli. Proti kršiteljem je treba ukrepati. 8. Planinskemu društvu Ljubljana se dodeli znesek 5.000,00 din za obnovo Triglavskega doma na Kredarici. 9. Pionirskemu odredu “Slavko Šlander” osnovne šole Mozirje se odobri znesek 10.000,00 din za nabavo barvnega televizorja. 10. Ss (stimulacija, ki izvira iz uspeha sektorja oz. delovne skupine) se izplačuje učinek delovne organizacije. 11. Sprejme se začasen sklep o spremembi pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe, ki pa veljajo do prve spremembe pravilnika (Glej prilogo!). V kolikor pravilnik ne bi bil sprejet v predlagani obliki, se mora opraviti poračun. Začasni sklepi PREDLOG SPREMEMB PRAVILNIKA O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV, OSEBNIH PREJEMKOV IN SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE 1.) 28. člen se spremeni tako, da se besedilo v oklepaju v prvem odstavku glasi: (Izdelani komadi v skupini krat skupni norma čas + priznane režijske ure, ulomljeno s prisotnim številom delavcev, ki delajo na normo v skupini krat 450 minut) Zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Režijskim delavcem KS, FRS, PAIS in SS ter direktorju Z RAZŠIRITVIJO VEČ ZNANJA se izračuna SS tako, da se seštejejo faktorji, kijih doseže PS, SPDR in SK ter delijo s tri”. 2. ) 30. člen se spremeni tako, da se do- da stavek: “Vzporedno s spremembo cene za najenostavnejše delo oziroma delovno nalogo na uro, se v enakem procent-ualnem odnosu revalorizirajo navedeni zneski pod zaporedno št. 1 in zaporedno št. 2. 3. ) Zadnji stavek v 37. členu se spre- meni tako, da se glasi: Vrednotenje del in delovnih nalog ter katalog del in delovnih nalog je sestavni del tega pravilnika". 4. )Prvi stavek v 38. členu se spremeni tako, da se glasi: Vrednotenje opravlja strokovna komisija, ki jo izvoli DS”. 5. ) 46. člen pravilnika se dopolni: b) delavki oziroma delavcu, ki je 3 leta pred starostno upokojitvijo in ne dosega rezultatov, ki jih je pred nastopom te okoliščine, se izplača osebni dohodek v višini doseženih rezultatov plus %, ki ga odčitamo v tabeli 3: za izračun — dosežen % norme prej, vzamemo povprečje enega leta pred nastopom te okoliščine. Preko 100 % se po tej tabeli OD ne izplačuje. Doseženi % norme prej do 80 81-85 91-95 96-100 101-105 Doseženi 4 norme sedaj do 75 % 5 10 76 - 80 % - 5 81-90% 91 -95 % - - 96- 100% sklepi s Četrte seje delavskega SVETA L Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le—teh z zadnje seje DS. 2. Ustanovi se komite za SLO in družbeno samozaščito pri DO Elkroj Mozirje p. o. 3. V komite se SLO in DS se imenujejo: 15 20 25 10 20 24 5 15 19 5 9 4 — Gaberc Milan, član ZK — predsednik — Punčar Draga, sekretar OO -ZKS — namestnik predsednika — Kramer Ivan, dipl. oec., direktor DO — član — Zagožen Anton, vodja štaba za civilne zaščite, — član — Sirko Peter, oec. upravitelj vojnega načrta — član — Rajter Janez, načelnik narodne zaščite — član — Fludernik Marija, predsednik DS — član — Ugovšek Mija, predsednik OOZSMS - član — Marovt Fanika, predsednik 10 OOZS — član 4. Sprejme se program aktivnosti pri izdelavi obrambnega načrta proizvodnje modne konfekcije Elkroj Mozirje p. o. (priloga !) 5. Sprejme se sklep o izdelavi in sprejetju obrambnega načrta Proizvodnje modne konfekcije ELKROJ Mozirje in Naloge de -lavskega sveta in drugih organov v zvezi z izdelavo in sprejetjem obrambnega načrta DO ELKROJ Mozirje (priloga). 6. Sprejme se sklep o pripravah za mobilizacijo organov in organizacij Proizvodnje konfekcije ELKROJ Mozirje, (priloga !) 7. Določi se elaborat o izločitvi TOZD Konfekcije Šoštanj iz DO Toper Celje o. sol. o. in združitvi z DO Elkroj Mozirje kot delovna enota, in predlog sklepa, ki se glasi: 1. Temeljna organizacija združenega dela KONFEKCIJA Šoštanj, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne konfekcijskih in športnih izdelkov TOPER o. sol. o. Celje-Teharska cesta*4, se izloči iz sestave te delovne organizacije zaradi združitve z delovno organizacijo Elkroj — proizvodnjo modne konfekcije Mozirje p. o. 2. Temeljna organizacija združenega dela KONFEKCIJA Šoštanj se združi z delovno organizacijo ELKROJ — proizvodnjo modne konfekcije Mozirje p. o. kot delovna enota. 8. Skličejo se zbori delovnih ljudi v petek, dne 4/4—1980 zaradi poprejšnje obravnave elaborata in sklepe, ki sta navedena pod L tč. 9. Proučiti je potrebno, ali so vse nadure res potrebne. V prihodnje naj bi jih bilo čim manj. Odobravale se naj bi le v tistih primerih, ki jih je po predpisih možno odobriti in če dela ni mogoče na kak drug način opraviti (s prerazporeditvijo delavcev, z zaposlitvijo delavcev za določen čas ipd.). 10. Sprejme se program varstvenih ukrepov za leto 1980. 11. Odbor za varstvo pri delu se poveča za dva člana tako, da šteje skupaj 5 članov. V ta odbor se na novo imenujeta Rajter Janez in Šaponjič Ivanka. 12. Odobri se sklenitev kupoprodajne pogodbe med DO Elkroj Mozirje in Mojco Rebrnik — butik MIŠ-MAŠ iz Ljubljane. 13. Tov. Milan Gaberc, vodja proizvodnega sektorja, Marija Vajd, vodja likalnice in kontrole A izmene in Zora Štrucl, referent za kadre in socialno se zadolžijo, da se pogovorijo s tov. Pepco Atelšek, ki dela kot končni kontrolor, o njenem delu in o razporeditvi na dela rezervnega kon-fekcionarja. 14. V prihodnje je treba pri vsaki točki dnevnega reda navesti kdo je poročevalec in če poročevalca ne bo na sejo DS, DS ne bo obravnaval tiste točke dnevnega reda. 15. Kilometrina ostane do nadaljnjega nespremenjena in znaša 4,05 din. 16. PAIS naj izdela poročilo o tem, koliko sredstev je bilo v letu 1979 porabljenih za kilometrino in koliko sredstev bi porabili, če bi plačevali kilometrino po pravilniku. 17. Sprejme se navodilo za opravljanje kontrole s pomočjo naprave naključnih signalov. 18. To navodilo se prične uporabljati, ko se bodo čuvaji preselili v novo vratarnico. 19. Tov. Anton Zavolovšek, vodja sektorja priprave dela in razvoja se zadolži, da napiše poročilo DS, zakaj je potrebno popravljati toliko etiket, ki so že obešene na hlačah v skladišču gotovih izdelkov. SKLEPI S PETE SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje delavskega sveta s tem, da je treba opozoriti Antona Zavolovška, vodjo sektorja priprave dela in razvoja, da napiše poročilo DS, zakaj je potrebno popravljati toliko etiket, ki so že obešene na hlačah v skladišču gotovih izdelkov. 2. Določi se periodični obračun za čas od 1/1 do 31/3-1980 v besedilu kot je bil predložen na seji DS (glej prilogo !). 3. Vse pripombe na spremembo in dopolnitev pravilnika o ugotavljanju del in delovnih nalog se sprejmejo, sklepanje o njem pa se preloži na naslednjo sejo delavskega sveta. 4. Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicijsko vzdrževanje PTT dejavnosti in investicije za manjša telefonska omrežja, po katerem si Elkroj zagotovi 10 novih telefonskih priključkov in združi 600.000 din pri TOZD—u za PTT promet Velenje. 5. KS Mozirje — Vaškemu odboru Preseka - se odobri 30.000,00 din za asfaltiranje ceste v Preseko. 6. KS Bočna — Odboru za asfaltiranje ceste v Delce — se odobri znesek 10.000,00 din za asfaltiranje ceste v Delce. 7. Gasilskemu društvu Gorica ob Dreti se odobri znesek 5.000,00 din za nabavo terenskega vozila. 8. Gasilskemu društvu Grušovlje se odobri znesek 5.000,00 din za nabavo gasilskega avtomobila. 9. Športnemu društvu Vrbovec se odobri za organizacijo nogometnega maratona znesek 1.000,00 din. 10. športnemu društvu Nova Štifta se ne odobri finančna pomoč za opravljanje dejavnosti. 11. TVD Partizan Mozirje se ne odobri finančna pomoč za popravilo vlečnice na Brčkem vrhu. 12. Planinskemu društvu Kozjak Maribor se odobri znesek 2.000,00 din za organiziranje alpinistične odprave Gronland 80 (v obliki hlač). 13. Učencem osmih razredov osnovnih šol v občini Mozirje se odobri finančna pomoč za končne izlete po 120,00 din na enega učenca. 14. Pašni skupnosti Grohot Solčava se odobri znesek 5.000,00 din za modernizacijo turistično—planinske ceste Solčava - Grohot. 15. Zahtevi Alfreda Božiča, mgr. oec. za poračun OD za leto 1979 se ne ugodi. 16. Za opremo industrijske prodajalne se dodatno odobri znesek 400.000 din tako, da znaša celotna vrednost opreme din 900.000. 17. Zahtevi za varstvo pravic Alojzije Zager z dne 10/3-1980 zoper sklep komisije za delovna razmerja z dne 25/2-1980 se ne ugodi. 18. V prihodnje je treba ponuditi tov. Alojziji Zager prvo prosto delo in naloge bodisi pomočnika skupinovodje, inštruktorja ali skupinovodje. 19. Tov. Stane Debevc, roj. 18/8— 1950, stanujoč Mozirje 276, po poklicu prodajalec, se imenuje za vršilca dolžnosti vodje komercialnega sektorja za dobo 6 mesecev. 20. Anton Zavolovšek, roj. 16/8— 1941, stanujoč v Gornjem gradu št. 42, po poklicu ing. konf., se izbere za vodjo sektorja priprave dela in razvoja za mandatno dobo 4 let. 21. Milan Gaberc, roj. 22/8—1939 , stanujoč Mozirje 272, po poklicu konfekcijski tehnik se imenuje za vodjo proizvodnega sektorja za dobo enega leta. 22. Za vodjo plansko—analitsko—informativnega sektorja ni bil izvoljen niti Franc Finkšt^iiti Vera Pečnik, ker noben ni dobil dovoljeno število glasov t. j. najmanj 8. Za Franca Finkšta je glasovalo 5 delegatov, za Vero Pečnik pa 3 delegati, ena glasovnica je bila neveljavna. 23. Dragoslav Šaponjič, roj. 8/9-1947, stanujoč Nazarje št. 90, po poklicu konf. ing. se ne izbere za vodjo sektorja za kooperacijo, ker je podal pismeno odpoved delovnega razmerja. 24. Marko Sobota, roj 19/9—1950, dipl. ing. tekstilne tehnologije, stanujoč v Ljubljani, Pot k ribniku 18/1, ki seje prijavil za vodjo sektorja priprave dela in razvoja, alternativno pa za vodjo sektorja za kooperacijo in vodjo proizvodnega sektorja, se ne izbere na prijavljena dela in naloge, ponudi pa se mu delo vodje tehnološke priprave dela. 25. Šaponjič Dragoslav, roj. 8/9-1947, stanujoč Nazarje 90, po poklicu ing. konf., ki dela kot vodja sektorja za kooperacijo, se razreši delovnih dolžnosti tako, da mu preneha delovno razmerje z 31. 5. 1980. 26. Pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Velenje — se oročijo sredstva v višini 1.500.000,00 din za dobo 20 let po 2 % obrestni meri namensko za dajanje kreditov delavcem za stanovanjsko gradnjo. Sredstva se oročijo na enkratno vplačilo in brez čakalne dobe. Za podpis pogodbe o oročitvi sredstev se pooblastita Ivan Kramer, dipl. oec., direktor delovne organizacije in Peter Sirko, oec., vodja finančno računskega sektorja Elkroj Mozirje. 27. Imenuje se komisija, ki naj oceni delo konfekcionarjev, ki dosegajo slabe rezultate dela, v naslednjem sestavu: — Rebrčnik Martina — predsed. — Kolenc Francka — član — Planovšek Majda — član — Špeh Jožica — član — Bele Vida — član Komisija naj oceni delo spodaj navedenih delavk v zadnjih 6 mesecih in spremlja njihovo delo še prihodnja 2 meseca, in sicer: — Bijelič Nada — Sušilo Kata — Tostovršnik Marija — Krumpačnik Nada — Rihter Metka — Retko Branka SKLEPI S ŠESTE SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Vera Pečnik, roj. 12/9—1949, stanujoča Pusto polje št. 26, Nazarje, po poklicu ekonomist, se izbere za vodjo plansko—analitsko—informat-tivnega sektorja za mandatno dobo 4 let. 2. Franc Finkšt, roj. 14/8-1943, stanujoč v Mozirju, absolvent visoke ekonomsko—komercialne šole v Mariboru, ki seje prijavil na dela in naloge vodje plansko— analitsko— informativnega sektorja, se ne izbere na prijavljena dela in naloge. 3. Sprejme se umik odpovedi delovnega razmerja in umik preklica prijave na razpis za vodjo sektorja za kooperacijo tov. Dragoslava Šapon-jiča, ing. konf. 4. Dragoslav Šaponjič, ing. konf., roj. 8/9—1947, stanujoč Nazarje št. 90, se izbere za vodjo sektorja za kooperacijo za mandatno dobo 4 let. SKLEPI Z 31. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le—teh, kot je bilo podano na seji komisije. 2. Tov. Vera Fedran, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se z 31.10. 1979 razreši delovnih dolžnosti pri ELKROJ—u. 3. Tov. Jožefa Kolenc, ki opravlja dela in naloge rezervnega konfekcionarja, se s 15. 10. 1979 razreši delovnih dolžnosti pri ELKROJ-u. 4. Tov. Marija Robnik, ki opravlja dela in naloge sortirca, se s 1. 12. 1979 prerazporedi za opravljanje del in nalog polagalca za nedoločen čas. 5. Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavijo prosta dela in naloge delovnega mesta sortirec. SKLEPI Z 32. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le—teh, kot je bilo podano na seji komisije. 2. Tov. Anica Robida, ki opravlja dela in naloge likalca, se s 23. 11. 1979 prerazporedi za opravljanje del in nalog sortirca za nedoločen čas. 3. Tov. Marija Miklavc, ki opravlja dela in naloge polagalca, se s 30. 11. 1979 razreši delovih dolžnosti pri ELKROJU. SKLEPI S 33. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih in realizaciji sklepov, kot je bilo podano na seji. 2. Tov. Marija Plesnik in Branko Teša-novič se razrešita delovnih dolžnosti pri Elkroju, tov. Plesnikova s 17. 8. 1979 in tov. Tešanovič s 16. 8. 1979. 3. Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavijo dela in naloge vodja krojilnice. 4. Tov. Boško Kopin se z 10. 9. 1979 sprejme za opravljanje del in nalog likalca, tov. Marija Tostovršnik in Zdenka Rigelnik pa se z 10. 9. 1979 sprejmeta na delo za opravljanje del in nalog konfekcionarja. 5. Prerazporeditev tov. Marte Glojek, ki opravlja dela in naloge prevzemnika gotovih izdelkov pri kooperantih se preloži na eno izmed naslednjih sej, ko bo sprejet plan kadrov za leto 1980. 6. Tov. Marjani Čas, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se odobri 4 dni izrednega neplačanega dopusta za rekonstrukcijo hiše. 7. Tov. Mariji Štorgelj, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se odobri 3 dni izrednega neplačanega dopusta za potovanje v Stuttgart. 8. Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavijo dela in naloge konfekcionarja (15 delavk). 9. Tov. Zdenka Rigelnik, Marija Tostovršnik, Kata Sušilo, Marica Sušilo, Nada Bijelič, Jožica Voler, Ivan Podlesnik, Marija Kaker in Mihela Zavolovšek,se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. SKLEPI S 34. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji sklepov, kot je bilo podano na seji komisije. 2. Tov. Fanika Gostenčnik in Magda Skok, ki opravljata dela in naloge komisionarja v skladišču surovin, se prerazporedita za opravljanje teh del in nalog za nedoločen čas z 12. 10. 1979. 3. Tov. Majda Kolenc, ki opravlja dela in naloge kuharica za določen čas, se razporedi za opravljanje teh del in nalog za nedoločen čas z 12. 10. 1979. 4. Tov. Zager Slava, ki opravlja začasno dela in naloge pomočnika vodja skupine, se razporedi za opravljanje teh del in nalog do reorganizacije v proizvodnem sektorju. 5. Tov. Mira Globočnik, kije bila za določen čas razporejena za opravljanje del in nalog pomočnika vodje skupine, se prerazporedi za opravljanje del in nalog rezervni konfek-cionar za nedoločen čas. 6. Tov. Marija Škrubej se s 14. 1. 1980 sprejme v delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionarja. SKLEPI S 1. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Marija Mavrič se imenuje za predsednika komisije za delovna razmerja. 2. V komisijo za oceno preizkusa znanja pripravnice Zvonke Z vir za dela in naloge tehnolog za kooperantsko proizvodnjo se imenujejo: — Milan Gaberc, vodja proizvodnega sektorja — kot predsednik - Martin Preskar, TOPER Celje -kot član —Marija Miklavc, vodja splošnega sektorja — kot član 3. Muhiba Junuzovič se sporazumno razreši delovnih dolžnosti z 2. 1. 1980, ker seje zaposlila pri drugi DO. 4. Vera Brezovnik se razreši delovnih dolžnosti z 31. 12. 1979, ker seje upokojila. 5. Marija Strnad se razreši delovnih dolžnosti z 2. 2. 1980, ker se bo zaposlila v drugi DO. 6. Komisija je soglasno sklenila, da se spodaj navedene delavke sprejmejo v redno delovno razmerje s 15. 2. 1980 s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca, in sicer: 1. Mlinarič Zdenka, Mozirje 54 2. Kaker Pavla, Pod veža 11, Luče 3. Planovšek Andreja, Šmiklavž 54, Gornji grad 4. Terbovšek Danica, Florjan 13, Gornji grad 5. Antinac Ljubica, Nazarje 90 6. Metulj Marjana, Konjski vrh 3, Luče 7. Kladnik Vera, Podvolovljek 36, Luče 8. Robnik Pavla, Krnica 66, Luče 9. Robnik Ivanka, Luče 101 10. Krivec Jožica, Krnica 12, Luče 11. Plesnik Marija, Podveža 53, Luče 12. Podparič Rada, Ljubno 103 SKLEPI Z 2. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji sklepov, kot je bilo podano na seji komisije. 2. Tov. Ida Kokovnik, ki opravlja dela in naloge konfekcionaija, se z 2. 2. 1980 razreši delovnih dolžnosti pri ELKROJu. 3. Tov. Zvonka Mandelc se s 1. 3. 1980 prerazporedi iz delovnega mesta tehnolog na delovno mesto analitika dela za nedoločen čas. 4. Tov. Fanika Marovt, ki začasno opravlja dela in naloge analitika dela, se s 1. 2. 1980 razporedi za opravljanje teh del in nalog za nedoločen čas. 5. Tov. Magdi Novak se usposabljanje, za upravljanje del in nalog ročni delavec— čiščenje nitk, podaljša še za 18 mesecev, to je od 1. 2. 1980 do 31. 7. 1981. 6. Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavi potreba po razporeditvi ene delavke za opravljanje del in delovnih nalog sortirca za določen čas. 7. Tov. Zvonka Z vir, tekstilni tehnik, se s 1. 2. 1980 sprejme v delovno razmerje za opravljanje del in nalog rezervnega konfekcionarja, za neko-ločen čas. 8. Tov. Kristina Miklavžina, NK delavka, se z 11. 2. 1980 sprejme v delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionarja, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. SKLEPI DRUGE SEJE POSLOVNEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in poročilo o izvršitvi teh sklepov v besedilu, kot je bilo podano na seji. 2. Spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del se sprejme kot predlog in dajejo v javno razpravo. V javno razpravo se dajejo tudi tiste spremembe pravilnika, ki jih je delavski svet spremenil z začasnim sklepom. 3. Sprejme se osnutek pravilnika o delu samoupravne delavske kontrole kot predlog in se daje v javno razpravo. SKLEPI S 3. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA L Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le—teh, kot je bilo podano na seji komisije. 2. Za opravljanje del in nalog konfek-cionar se s 3. 3. 1980 sprejmejo: 1. Strnišnik Milena, NK delavka 2. Zamernik Irena, NK delavka 3. Zamernik Slavka, NK delavka 4. Zamernik Marija, NK delavka 5. Duranič Milena, NK delavka 6. Funtek Marija, NK delavka 7. Svetina Marija, KV pletilja Vse delavke se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 3. Tov. Olga Jeraj in Betka Kompare, ki opravljata dela in naloge skladiščnega delavca, se s 1.2. 1980 prerazporedita za opravljanje del in nalog sortirca v skladišču gotovih izdelkov. 4. Tov. Marta Glojek, kije opravljala dela in naloge prevzemnika gotovih izdelkov, se s 3. 1. 1980 prerazporedi za opravljanje del in nalog administratorja v skladišču gotovih izdelkov. 5. Tov. Alojzija Zager, kije opravljala dela in naloge pomočnika vodje izmene, se z 18. 2. 1980 prerazporedi za opravljanje del in nalog rezervnega konfekcionaija. 6. Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavi potreba po razporeditvi enega delavca za opravljanje del in nalog inštruktorja dela. 7. Tov. Jožica Poličnik, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se z 2. 4. 1980 prerazporedi za opravljanje del in nalog sortirca za določen čas. 8. Tov. Janez Raj ter, vodja vzdrževanja bo do 1.5. 1980 opravljal še delovno nalogo v zvezi z varstvom pri delu in bo za to tudi odgovarjal. 9. Tov. Jožica Ramšak, KV prodajalka, se s 16. 3. 1980 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju in ji preneha delovno razmerje. SKLEPI S 4. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Tov. Jožica Rajter, KV krojačica, se z 10. 3. 1980 sprejme v delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionarja, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 2. V delovno razmerje za opravljanje del in nalog šoferja se sprejmeta tov. Dušan Bastl in Jože Kosmač, s 3. 3. 1980, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo dveh mesecev. 3. V komisijo za oceno poskusnega dela za šoferja se imenujejo: Marija Fludernik, kot predsednica Janez Pavlin, član Marija Mavrič, član 4. Na oglasni deski delovne organizacije se objavi potreba po razporeditvi ene delavke za opravljanje del in nalog vzorčne krojačice. SKLEPI S 5. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA L Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na sq'i komisije. 2. V delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionar se s L 6. 1980 sprejmejo tov.: — Pavla Firšt, NK delavka — Danica Podbrežnik, KV šivilja — Marta Sem, NK delavka — Vesna Robnik, NK delavka — Marija Zabojnik, NK delavka - Marjana Pokleka, NK delavka Vse delavke se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 3. V komisijo za oceno praktičnega dela tov. Marte Petrin in Alojza Šimenca se imenujejo: — Marija Irman, predsednik — Mara Komar, član — Jana Žmavc, član — Martina Reberčnik, član 4. Tov. Anica Fras se s 6. 3. 1980 sprejme v delovno razmerje za opravljanje del in nalog referenta za kooperacijo za določen čas, do vrnitve tov. Antona Frasa iz bolniškega staleža. 5. V komisijo za oceno preizkusa z znanja pripravnice Zdenke Hriber-šek za dela in naloge referenta za obračun OD se imenujejo: — Peter Sirko, vodja FRS — predsednik - Francka Boršnak, GG Nazarje -član — Marija Miklavc vodja splošnega sektorja — član 6. Tov. Ljudmili Puklove c, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se odobri 30 dni izrednega neplačanega dopusta, od 11. 3. do 1L 4. 1980, ker ji je umrl oče in hudo zbolela mama. SKLEPI S 6. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA L Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije. 2. Za opravljanje del in nalog inštruktorja dela se s 1.4, 1980 razporedi tov. Alojz Šimenc, KV krojač za nedoločen čas. 3. Tov. Ivanka Šaponjič, ing. konfekcije se z 31.5. 1980 razreši delovnih dolžnosti pri ELKROJu. 4. Tov. Martina Tostovršnik, KV šivilja se s 16. 4. 1980 razreši del. dolžnosti pri ELKROJu. 5. Tov. Ljudmila Puklavec, KV pletilja se s 14. 5. 1980 razreši del. delovnih dolžnosti pri ELKROJu. 6. Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavi potreba po zaposlitvi ene delavke za opravljanje del in nalog vodja tehnološke priprave dela. 7. Tov. Zdenka Hribršek, ekonomski tehnik se s 1.4. 1980 razporedi za opravljanje del in nalog referenta za obračun OD II. SKLEPI S 7. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije. Tov. Milena Strnišnik, Irena Zamernik, Slavka Zamernik, Marija Funtek in Marija Svetina se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Tov. Milena Duranič se ne sprejme v delovno razmerje in ji 9. 4. 1980 preneha razmerje. V delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionarjev se sprejmejo: L Jožica Kaker, NK delavka, s 5. 5. 1980 2. Kornelija Velam, NK delavka, s 5. 5.1980 3. Slavica Hribar, KV natakarica, s 5. 5. 1980 4. Kristina Kladnik, NK delavka, z 2, 6. 1980 5. Ela Zavratnik, NK delavka, z 2. 6. 1980 6. Janja Jerše, NK delavka, z 2. 6. 1980 Vse delavke se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. Pravičnejša in spodbudnejša delitev osebnih dohodkov Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se ponovno objavijo dela in naloge vodje tehnološke priprave dela. Tov. Faniki Lesjak, ki opravlja dela in naloge adjustirca, s 30. 6. 1980 preneha delovno razmerje pri Elkroju. Tov. Faniki Gostenčnik, ki opravlja dela in naloge komisionaija preneha delovno razmerje s 3. 5. 1980. Na oglasni deski DO se objavi potreba po razporeditvi ene delavke za opravljanje del in nalog adjustirca, ene delavke za opravljanje del in nalog končnega kontrolorja in ene delavke za opravljanje del in nalog komisionarja v skladišču surovin. Zaposlimo nove sodelavce v Lučah Koncem leta 1980 ima delovna organizacija ELKROJ Mozirje v načrtu svojo dejavnost razširitvi v krajevni skupnosti Luče, v nekdanji osnovni šoli v Strugah. V obratu bo zaposlenih 108 delavcev oz. delavk, v največji meri nekvalificiranih, ki imajo veselje do šivanja. Vsi zaposleni bodo morali na začetku dela poznati določene operacije pri šivalnem stroju, zato je nujno, da se za delo prej pripravijo. V zvezi s tem bo delovna organizacija organizirala za vse, ki se bodo zaposlili v Lučah program priučevanja, ki se bo izvajal v Elkroju v Nazaijah. Priučevanje bo potekalo v posebni skupini, ki jo vodi inštruktor dela. V tem času bo delavcem zagotovljeno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Seveda v tem času še ne bodo dosegale predpisane norme, zato jim pripada zajamčeni osebni dohodek. Ker priučevanje traja tri mesece, bi radi delavce za delo v Lučah pripravili pravočasno. V zvezi s tem vse zainteresirane vabimo, da se čim prej zglasijo v delovni organizaciji, kjer bodo o vsem dobili podrobne informacije. Izkušnje iz tovarne oblačil “MURA” Murska Sobota govorijo o tem, da so kot konfekcionarji zelo uspešni tudi mlajši moški, zato tudi te vabimo k sodelovanju. Zora Štrucl Namen urejanja delitve osebnih dohodkov po delavčevem prispevku k skupnim rezultatom delaje, da sosežemo pravičnejšo in spodbudnejšo delitev. Pravičnejša je tista delitev, kjer delavec, ki več prispeva k pridobivanju dohodka, iz dohodka tudi sorazmerno več prejme. Spodbudnejša pa je takrat, ko nas odvisnost osebnega dohodka od doseženih rezultatov dela spodbuja, da bi več naredili, da bi kvalitetneje in go-gospodarneje delali. Današnje stanje pa je takšno, da si v večini DO, TOZD delimo osebne dohodke, ki so odvisni le od zahtevnosti nalog in delovnih razmer, zapisanih v razvidu del in delovnih nalog (katalogu) in od časa navzočnosti na delu. Vprašajmo se, če je takšna delitev osebnih dohodkov pravična. Jasno je, da ni, ker nekateri samo hodijo v službo in si evidentirajo čas navzočnosti ter zelo malo prispevajo k pridobivanju dohodka, drugi pa prizadevno delajo. Pri delitvi pridobljenega dohodka pa so oboji udeleženi enako, ne glede na rezultate njihovega dela. Takšna delitev osebnih dohodkov nas Kakor vemo, je bil v mesecu aprilu letošnjega leta sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju, ki prinaša pravo reformo na področju šolstva. Izvajanje zakona je preloženo na šol. leto 1981/ 82, kajti ob sprejemu zakona je bilo ugotovljeno, daje mnogo stvari še nedorečenih, nepripravljenih, zato z izvajanjem v celoti ni mogoče začeti v jeseni tega leta. Kaj novega zakon prinaša ? Uveljavljanje zakona o usmerjenem izobraževanju pomeni podružbljanje vzgoje in izobraževanja. Zato ta zakon ni običajni šolski zakon, ampak šo v njem določila, obvezujoča tako za OZD — uporabnike, kot za vzgojno izobraževalne organizacije - izvajalce. Usmerjeno izobraževanje ne obsega le klasičnega, v šolah organiziranega izobraževanja, ampak tudi tisto, ki ga izvajajo temeljne organizacije v združenem delu bodisi same ali v sodelovanju z izobraževalno organizacijo, delavske univerze, izobraževalni centri. tudi ne vzpodbuja, da bi delali več, kvalitetneje in gospodarneje. Poleg tega pa še kvarno vpliva na delovno moralo. (Izvleček iz prispevkov ”Pot do pravične in spodbudne delitve OD”). Pravičnejšo in spodbudnejšo delitev osebnih dohodkov bomo dosegli, če bodo osebni dohodki odvisni od prispevkov delavcev k skupnim rezultatom dela. Izogniti se moramo uravnilovki, ki nastopa pri delitvi OD, zavedati se moramo, da se manj vestni in manj delavni skrivajo za rezultati marljivih delavcev. Zato je naša naloga in dolžnost nas vseh, da zgradimo tak sistem delitve sredstev za osebne dohodke, da bo delavec, ki več prispeva k skupnim rezultatom, prejel tudi sorazmerno večji osebni dohodek. Treba bo še dosti truda in pripravljenosti nas vseh, saj ne gre samo za izbor najbolj primernih osnov in meril, ampak gre za sprembo globoko zakoreninjene miselnosti, ki ne dopušča večjih razlik v osebnih dohodkih, čeprav bi bil rezultat različnih prispevkov k delu. Kolenc Darinka OSNOVNA ŠOLA V STRUGAH Kako se bomo izobraževali po novem? Iz predloga pravilnika o delu samoupravne kontrole V javni razpravi je tudi predlog pravilnika o delu samoupravne delavske kontrole. Ta predlog je usklajen z zakonom o združenem delu in posebnim zakonom o samoupravni delavski kontroli. Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic delavcev uresničujejo delavci samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organih upravljanja in po posebnem organu — komisiji — za samoupravno delavsko kontrolo. Osnovna načela za delo komisije za samoupravno delavsko kontrolo so: — javnost dela, — kolektivno delo, — sodelovanje in aktivnost vseh delavcev, — družbena in osebna odgovornost, — preventivno ukrepanje, — ukrepanje v primeru nepravilnosti. Če bi komisija delovala v nasprotju s temi načeli, je to lahko razlog za sprožitev postopka za odpoklic posameznega člana ali celotne komisije za samoupravno delavsko kontrolo. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo nadzira: — izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, — izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja, izvršilnega organa in direktorja ter skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, — uresničevanje delovnih obveznosti in samoupravljalskih funkcij delavcev in organov delovne organizacije, — odgovorno ter družbeno in gospodarsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi, — uporabo načela delitve po delu pri razpolaganju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, — uresničevanje in varstvo pravic delavcev v delovnem razmeiju , — obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo v delovni organizaciji, — uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. ALI SMO DOVOLJ INFORMIRANI? Zakon opredeljuje tri glavne vrste izobraževanja: — izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe za začetek dela, — izpopolnjevanje strokovne izobrazbe — usposabljanje z delom Izobraževanje pred vstopom na delo, ob delu in z delaje popolnoma enakovredno. Usmerjanje mladih v izobraževanje temelji na potrebah združenega dela. Usmerjanje pa se vrši po končani osnovi šoli, usmerjanje v času izobraževanja v srednji šoli, usmerjanje v delo, oz. v nadaljnje izobraževanje ob delu in iz dela. Učenec se po končani osnovni šoli vpiše v vzgojno izobraževalni program, ki je bolj ali manj enak na vseh usmeritvah. Po končanem 1. letniku pa se že odloča za smer, ki pa že mora biti njegov izbrani poklic, potem prepisovanje na drugo smer ni več mogoče oz. zelo tež- Znotraj vsake usmeritve bo največkrat več vzgojno izobraževalnih programov. Vzgojno izobraževalni program za pridobitev strokovne izobrazbe v srednjem izobraževanju bo imel naslednje sestavine: — skupno vzgojno izobraževalno osnovo (prvo leto in polovica učnega časa 2. letnika izobraževanja) —splošna izobrazba za vse učence — skupna strokovna znanja za vse poklice, za katere je predvideno izobraževanje po programu — posebna strokovna znanja za posamezen poklic Vsak vzgojno izobraževalni program vključuje tudi praktično delo. Skupna in posebna strokovna znanja skupaj tvorijo v okviru vzgojno izobraževalnega programa smer izobraževanja, ki vodi v bodoči poklic. Vsebina vzgojno izobraževalnega programa za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe srednje usmerjeno izobraževanje skrajšani program do 2 let POGOJ za vpis: dokončana osnovno šolska obveznost — ni pogoj končana OŠ Glavni nalogi OZD pri uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju sta: 1. zagotoviti učencem pogoje za učinkovito proizvodno prakso 2. spodbujati delavce v nadaljnje izobraževanje — v tisto smer za katero program srednjega izobraževanja 2 — 4 leta POGOJ: končana OŠ nadaljev. program sred. izobraž. do 2 let po sred. šoli (delovodja) so potrebe v združenem delu. VIRI: gradivo iz seminarja o vlogi in nalogah OZD v usmerjenem izobraževanju Zora Štrucl Komisija za samoupravno delavsko kontrolo mora biti obveščena in seznanjena z odločitvami in stanjem na področjih, ki jih nadzira, nadalje mora biti obveščena o zahtevkih za varstvo pravic delavcev, postopkih pred disciplinsko komisijo in v primeru kršitve varstva pri delu. Vsak delavec in sindikat lahko da organu samoupravne delavske kontrole pobudo za razpravljanje o določeni pomanjkljivosti ali nepravilnosti s področja nadzora samoupravne delavske kontrole, ki jo je opazil. Tako pobudo je organ samoupravne delavske kontrole dolžan obravnavati in o svojem stališču obvestiti pobudnika v roku 30 dni. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je pri svojem delu samostojna in ukrepa po lastni inciativi, na osnovi svojega programa dela, na podlagi pismene in ustne zahteve, pobude delavcev, družbeno—političnih organizacij, zlasti sindikata in ZK. Vsak delavec delovne organizacije je dolžan nuditi pomoč oz. sodelovati z organom samoupravne delavske kontrole. Oviranje dela komisije se šteje za hujšo kršitev delovne obveznosti delavca. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost obrniti se na organe in organizacije družbene kontrole izven delovne organizacije, kadar po postopku ugotovi, da v delovni organizaciji zahtevanih podatkov ali strokovnih analiz ne more dobiti. O svojem delu in stališčih mora komisija za samoupravno delavsko kontrolo sproti obveščati delavce, delavski svet in sindikat. ŽIVETI LEPŠE, DELITI PRAVIČNO V javni razpravi so spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del. Ta del pravilnika določa zbiranje in delitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Določila pravilnika temeljijo na treh načelih: vzajemnosti, solidarnosti in enakopravnosti. Prvi del pravilnika določa postopek za delitev stanovanjskih posojil, drugi del pravilnika pa postopek za delitev stanovanj. Kriteriji za delitev stanovanjskih posojil in stanovanj so: 1. Socialno stanje delavca in njegove družine, 2. Stanovanjske razmere delavca, 3. Delovna doba, a) pri posojilodajalcu oz. stanodajalcu, b) zakonca pri posojilodajlcu oz. stanodajalcu, c) skupna delovna doba, 4. Zdravstveno stanje delavca in njegovih družinskih članov 5. Udeležba v NOB in internaciji, 6. Oddaljenost objekta, ki ga delavec gradi. Ti kriteriji so ovrednoteni s točkami kot sledi: 1. Socialno stanje delavca in njegovih družinskih članov a) Število družinskih članov: 1 član 1 točka 2 člana 2 točki 3 člani 4 točke 4 člani 8 točk za vsakega nadaljnjega člana 4 točke b) Skupni dohodek na družinskega člana: — do 30 % povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 15 točk — od 31 do 40 % povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 10 točk — od 41 do 50 % povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 5 točk Delavec izkazuje skupni dohodek s potrdili delovne organizacije in drugih organizacij ter pristojne davčne uprave. 2. Stanovanjske razmere delavcev (trajati morajo najmanj eno leto): a) stanovanjske razmere: Člani komisije za samoupravno delavsko kontrolo morajo pri opravljanju svoje funkcije ravnati v skladu z ustavo, zakonom in samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije ter po načelih socialistične morale, in načelih resnice. Dolžni so varovati podatke, ki predstavljajo poslovno ali uradno tajnost. Za svoje delo so odgovorni delavcem, ki so jih izvolili. V kolikor ne ravnajo v skladu s tem odstavkom ali malomarno opravljajo svoje delo, se lahko odpokličejo. Iz navedenega je razvidno, da so dane možnosti, da se razne nepravilnosti rešujejo in odpravljajo najprej znotraj delovne organizacije. Marija Miklavc — vlažno stanovanje 10 točk — kletno stanovanje 5 točk — podstrešno stanovanje 5 točk — stanovanje z vodovodom izven stan. enote 5 točk — stanovanje z vodovodom izven stan. zgradbe 7 točk — WC izven stanovanjske enote 5 točk — WC izven stanovanjske zgradbe 8 točk — manjkajoča pritikEna kopalnice 5 točk Pod pojmom podstrešno stanovanje se razumejo stanovanjski prostori, zgrajeni na podstrešjih, ki po funkcionalnosti ne ustrezajo povprečnemu stanovanju z ustreznim standardom. b) veHkost stanovanja in število družinskih članov . Stanovanjska površina na družinske člane, ki živijo v skupnem gospo- dinjstvu: — na osebo do 4 m2 20 točk — na osebo od 4 do 6 m2 15 točk — na osebo od 6 do 8 m2 10 točk — na osebo od 8 do 10 m2 6 točk — na osebo od 10 do 12 m2 3 točke — na osebo od 12 do 14 m2 1 točka V primeru, ko zakonca ne živita v skupnem gospodinjstvu, se upošteva stanovanjski standard tiste družine, kjer živi v skupnem gospodinjstvu večina članov prosilčeve družine. V primeru, da sta samo dva člana družine, se upošteva stanovanjski standard prosilca posojila. c) sostanovalec (samska oseba) 9 točk d) podnajem stanovanja (pri sorodnikih ali tretjih osebah) 25 točk e) prostori za začasno bivanje (s predhodnim soglasjem delovne organizacije) 25 točk f) garsonjere in stanovanja, ki so po funkcionalnosti primerljiva z garsonjerami 12 točk 3. Delovna doba: a) pri posojilodajalcu — za vsako polno leto delovne dobe do 5 let po 0,5 točk — za vsako polno leto delovne dobe od 5 do 10 let po 1,0 točk — za vsako polno leto delovne dobe nad 10 let po 1,5 točk. (Rezultat točkovanja je seštevek zmnožkov po posameznih obdobjih). b) delovna doba zakonca pri posojilodajalcu: — za vsako polno leto delovne dobe do 5 let po 0,5 točk — za vsako polno leto delovne dobe od 5 do 10 let po 1,0 točk — za vsako polno leto delovne dobe nad 10 let po 1,5 točk (Rezultat točkovanja je sestavek zmnožkov po posameznih obdobjih). c) skupna delovna doba: — za vsako priznano leto delovne dobe po 0,5 točk 4. Zdravstveno stanje delavca in njegovih družinskih članov — poklicna bolezen 5 točk — delovni invalidi, priznana inv. II. ali III. kateg. 4 točke — kronična ali težja bolezen družinskega člana 3 točke 5. Udeležba v NOB in internacija — od leta 1941 10 točk — odleta 1942 8 točk — od leta 1943 6 točk — od leta 1944 4 točke — od leta 1945 2 točki 6. Oddaljenost bivališča od delovnega mesta: oddaljenost objekta, ki ga delavec gradi do delovne organizacije, kjer dela: — do 5 km 10 točk — od 5 do 15 km 6 točk — od 15 do 25 km 3 točke — nad 25 km 0 točk Za trgovske zastopnike se šteje za delovno mesto prodajno območje. Višina posojila na upravičenca je odvisna od višine razpisanih sredstev, od števila upravičencev, od obračunskih točk po prej navedenih kriterjih, od že prejetih posojil v prejšnjih letih ter od višine lastne udeležbe in od ekonomske ter socialne možnosti delavca (kreditna sposobnost). Maksimalni znesek se izračuna od povprečne cene standardnega stanovanja, ki pripada delavcu, in sicer: — če kupuje stanovanje v zgradbi, kjer gre za etažno lastnino v stanovanjskem objektu, kjer so tudi stanovanja v družbeni lastnini (do 70 %), — če kupuje ah gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega organa (do 55 %), — če nadgrajuje ali dograjuje stanovanjsko hišo ah stanovanje (do 20 %), — če adaptira stanovanje ali stanovanjsko hišo (do 15 %). Osnova za izračun višine posojila delavcem za namene po tem pravilniku, je poprečna tržna vrednost standarne-ga stanovanja. Pri tem se šteje, da imajo posamezna stanovanja po standardu naslednjo velikost(čiste stanovanjske površine): — za delavca samca 29 m2 — za delavca z enim družinskim članom (skupaj 2 čl.)40 m2 — za delavca z dvema druž. članoma(skupaj 3 člani) 56 m2 — za delavca s tremi družinskimi člani (skupaj 4 čl.) 68m2 — za delavca s štirimi druž. člani (skupaj 5 članov) 75 m2 — za delavca s petimi druž. člani (skupaj 6 članov) 90 m2 — za delavca s šestimi druž. člani (skupaj 7 članov) 100 m2 Za dodehtev posojila se pri družinskih članih — otrocih — upoštevajo le nepreskrbljeni otroci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in tisti družinski člani, za katere je prosilec po zakonu dolžan skrbeti, ter tisti, ki najmanj 2 leti živijo s prosilcem v ekonomski skupnosti. Poprečna tržna vrednost standardnega stanovanja se ugotovi po vrednosti m^. površine standardnega stanovanja, ki jo določi vsako leto posebej samoupravna stanovanjska skupnost Mozirje. Izhodiščna cena za m^ standardnega stanovanja je znašala v lanskem letu cca 11.000 din za m^. Delavec s tremi družinskimi člani bi bil torej upravičen do posojila, če bi kupil stanovanje v stanovanjskem bloku, v višini do 523.600 din (68 m- x 11.000 din = 748.000 din in od tega zneska 70 % znaša 523.600 din). Koliko posojila pa bi dejansko prejel, pa bi bilo odvisno še od višine razpoložljivih sredstev, od obračunskih točk, od že prejetih posojil, lastne udeležbe ter ekonomske možnosti (kreditne sposobnosti) delavca. Posojilo za gradnjo lastne stanovanjske hiše bi delavec prejel v dveh (varianta: 3) letnih obrokih, za nadgradnje, do-gradnje, ali adaptacije pa v enem obroku. Dodeljeno posojilo se bi vsako leto valoriziralo sorazmerno z gibanjem cen oz. drugimi razmerji, s katerimi se omogoča in zagotovi enotnost in enakopravnost upravičencev do posojila. V primerih, ko delavec želi pridobiti posojilo, ker sodeluje kot soinvestitor pri gradnji ah nakupu stanovanjske hiše oz. stanovanja v zgradbi, kjer je etažna lastnina in je zakonec soinvestitor, zaposlen v drugi OZD, se osnova za izračun višine posojila zmanjša za toliko, kohkor to znaša po merilih za enega družinskega člana. Ta omejitev pa ne velja za delavca, ki ima 25 let skupne delovne dobe ah 20 let delovne dobe pri posojilodajalcu. Sta- novanjsko posojilo se bi dajalo za naslednjo dobo: do 50.000 din 6 let od 50.001 din do 100.000 din 10 let od 100.001 din do 150.000“ 14 let od 1500.001 din do 200.000 18 let nad 200.001 din 22 let Delavec, ki bi pridobil stanovanjsko posojilo, bi bil dolžan ostati zaposlen v delovni organizaciji najmanj toliko let, kolikor znaša polovična doba odplačevanja anuitet za odobreno poso-jilo. V primeru, ko bi delavec po lastni volji ali krivdi prenehal delati v delovni organizaciji, bi bil dolžan vrniti sorazmerni del posojila v polovico krajši dobi, za katero mu je bilo posojilo odobreno. Za delitev stanovanj bi veljala v načelu enake osnove in merila kot za delitev stanovanjskih posojil, torej kdor bi zbral več točk, bi imel prednost pri dodelitvi stanovanja. Izjema je le za tiste delavce, ki bi opravljali dela in PRIMERJAVA MED 33 DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI 1. Družbeni proizvod na delavca Po družbenem proizvodu na delavca smo na prvem mestu od vseh 33 delovnih organizacij. Družbeni proizvod predstavlja količino proizvodov in storitev, ustvarjenih v časovni enoti. Izračunali pa smo ga tako, da smo k dohodku prišteli amortizacijo po predpisani stopnji in delili s številom delavcev po vkalkuliranih urah. Na drugem mestu so Gorenjska oblačila iz Kranja, na tretjem Kroj iz Škofje Loke, nato Odeja iz Škofje Loke, nato Triglav iz Kranja. Po primerjavi delovno intenzivnih delovnih organizacij in ki sem jih kasneje medsebojno primerjala, je TRIKON iz Kočevja na 17. mestu, Deloza iz Zagorja na 28. mestu in Komet iz Metlike na 29. mestu. Z Dohodek na delavca Dohodek dobimo tako, da od celotnega prihodka (viri celotnega prihodka je prodaja naših proizvodov in storitev, udeležba na skupnih sredstvih in delu, svobodna menjava dela) odštejemo materialne stroške (izdelavni in pomožni material, tekoče investicijsko vzdrževanje, razne storitve, varstvo pri delu in varstvo delovnega okolja, strokovno izobraževanje, znan- naloge, za katera se zahteva posebno strokovno znanje in jih delovna organizacija nujno potrebuje. Koliko stanovanj bi vsako leto namenih za kadrovska stanovanja, bi določili z letnim načrtom poslovnih ciljev upoštevanja plan kadrov. V pravilniku je nakazana tudi možnost, da v primeru, ko je zakonec delavca zaposlen v drugi delovni organizaciji, se stanovanjski problem delavca lahko rešuje skupaj z organizacijo združenega dela, kjer je zaposlen zakonec tako, da obe OZD združita sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanja, pri čemer ima ena od udeleženk pravico razpolaganja s tem stanovanjem. Vsi delavci, kijih stanovanjska problematika zanima, se naj aktivno vključijo v javno razpravo in s svojimi predlogi pripomorejo, da bi si predpisali tak pravilnik, ki bi bil sprejemljiv za večino delovnih ljudi. Marija Miklavc stveno raziskovalno delo, dnevnice, nočnine, kilometrine itd.) ter amortizacija po predpisani stopnji, dobimo dohodek, tega pa delimo s številom delavcev na osnovi vkalkuliranih ur. Med amortiziranimi delovnimi organizacijami je spet na 1. mestu naša delovna organizacija, to Elkroj, nato so Gorenjska oblačila, nato Kroj, Trikon je na 18. mestu, Deloza na 28. mestu in Komet na 30. mestu. 3 Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi: Pokaže se nam rentabilnost poslovanja, to je donosnost poslovnih sredstev, pove nam, koliko čistega rezultata, izraženega denarno, nam je dala enota vloženih sredstev, prav tako izraženih v denarju. Po tem kazalcu je Elkroj na 17. mestu; na prvem mestu je Moda Gornja Radgona, nato Tekstilna industrija iz Otiškega vrha, Deloza iz Zagorja. Naše opazovalne delovne organizacije so se uvrstile takole: Gorenjska oblačila na 32. mestu, Kroj na 9. mestu itd. 4. Čisti dohodek na delavca Ko odštejemo od doseženega dohodka vse pogodbene in zakonske obveznosti ter prispevke za kritje splošnih in skupni potreb družbe na podlagi samoupravnih sporazumov, dobimo čisti dohodek; delimo ga s številom delavcev in tako dobimo pokazatelj, kakšen je čisti dohodek na delavca v primerjanih delovnih organizacijah Spet je Elkroj na 1. mestu z 232.740, na drugem mestu Gorenjska oblačila, na tretjem Kroj, Trikon je na 19. mestu, Deloza na 29. mestu in Komet na 31. mestu. 5. Akumulacija v primerjavi z dohodkom Ko smo razdelili sredstva za osebne dohodke, in za razne prispevke in obvezna združevanja sredstev predstavlja ostanek akumulacije, ki služi za potrebe in za razširitev obratnih in osnovnih sredstev. Če smo akumulacijo primerjali z dohodkom, je Elkroj na 2. mestu, na I. mestu je IKA Ajdovščina, na tretjem mestu je IN DIP Lendava. Od naših primerjalnih delovnih organizacij so Gorenjska oblačila na 7. mestu, Kroj na 6. mestu, Trikon na 18. mestu, Deloza na 29. mestu in Komet na 15. mestu. 6. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom: Po tej primerjavi je med 33. delovnimi organizacijami Elkroj na 1. mestu, na drugem mestu je Triglav iz Kranja, in na tretjem mestu INDIP iz Lendave. 7. Osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca: Največji del čistega dohodka porabijo delovne organizacije za osebne dohodke; ta kazalec nam pokaže, koliko odpade osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe na zaposlenega delavca. Na 1. mestu so Gorenjska oblačila iz Kranja, na drugem mestu je Elkroj, na tretjem mestu je Kroj iz Škofje Loke, nato je Veletekstil iz Ljubljane. Trikon iz Kočevja je na 20. mestu, Deloza na 27. mestu in Komet iz Metlike na zadnjem mestu. Zanimivo je pa dejstvo, da v % od čistega dohodka izločijo za osebne dohodke v Elkroju 55,2 % Gorenjska oblačila 61,9% Kroj 58,2 % Trikon 71,9% Deloza 72,1 % Komet 70,9 % In kdo je izločil največ za poslovni sklad: Kje je Elkroj v konfekcijski grupi? KONFEKCIJSKA GRUPA — 33 delovnih organizacij in na katerem mestu smo bili 1978 in kje smo 1979 ter kakšno je povprečje grupacije v letu 1979, ter primerjava s planom za leto 1979 ELKROJJE IND Rang dohodka na delavca Po kazalcih uspešnosti poslovanja 1978 1979 1978 1979 Povpr. grupa 1. Družbeni proizvod na delavca 273.954 281.677 102 1 1 174.107 2. Dohodek na delavca 268.444 275.412 102 1 1 167.672 3. Dohodek v primerjavi s poprečno uporabIj. sred. 93,11 % 68,94 % 74 6 17 59,72 % 4. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca 226.316 232.740 102 1 1 147.538 5. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 33,02 % 32,04 % 97 1 2 17,22 % 6. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 39,17 % 37,91 % 96 1 2 19,58% 7. Akumulacija v primerjavi s popr. upor. sred. 30,74 % 22,09 % 71 1 4 10,29 % 8. Osebni dohodki in sredstva za skupno por. del 137.662 144.482 104 2 2 120.189 9. Čisti mesečni izpl. osebni dohodki na del. 5.930 7.408 124 1 1 5.754 10. Čisti mesečni obračunani OD na delavca 6.570 7.050 107 1 1 5.808 v 000 din II. Realizacija plana 1979: 1978 1979 Dos/plan 1. Celotni prihodek v primerjavi z načrtovanim 226.663 267.337 102,65 2. Dohodek v primerjavi z načrtovanim 98.519 104.932 120,04 3. Čisti dohodek v primerjavi z načrt. 83.058 88.674 120,54 4. Osebni dohodki v primerjavi z načrt. 43.532 46.867 97,48 5. Akumulacija v primerjavi z načrtovano 32.535 33.623 115,05 III. Naziv delovne organizacije Štev. zaposl. Povpr. OD na zap. Rang dohodka na delavca 1978 1979 1. El kroj Mozirje 381 7.050 1 1 2.Gorenjska oblačila Kranj 352 6.640 4 2 3. Kroj, Škofja Loka 351 6.872 7 3 4.Triglav Kranj 208 6.314 5 4 S.Odeja Škofja Loka 148 6.336 2 5 6.IKA Ajdovščina 86 5.480 8 6 7. Univerzale Domžale 551 6.560 6 7 8. MIK Prebold 122 6.636 3 8 9. Veletekstil, Modna konfekcija Mozirje 79 6.470 10 9 10. Mura Murska Sobota 3.747 6.145 11 10 11. Indip, Lendava 162 5.207 24 11 12. Jutranjka Sevnica 1.230 6.180 16 12 13. Ideal Nova Gorica 206 6.562 14 13 14. Kroj Vuzenica 66 5.036 12 14 15. Konfekcija Logatec 120 5.372 15 15 16. Čipka Idrija 85 5.336 9 16 17. Novost Tržič 81 6.420 21 17 18. Trikon Kočevje 1149 308 5.603 18 18 19. Dežnik Ljubljana 58 5.271 23 19 20. ČIB, Bovec 142 6.221 19 20 21. Labod Novo mesto 1.704 5.694 17 21 22. Kors Rogaška Slatina 481 5.058 22 22 23. Lisca Sevnica 1.742 5.760 13 23 24. Modni salon Velenje 241 5.510 20 24 25. Pik Maribor 1.537 5.220 25 25 26. Primorka Komen 91 5.058 29 26 27. Moda Gornja Radgona 168 5.010 31 27 28. Deloza Zagorje 1175 352 5.159 30 28 29. Vezenine Bled 622 5.607 27 29 30. Komet Metlika 1198 397 4.921 26 30 31. Okus Radlje 174 4.830 33 31 32. Tekstilna industrija Otiški vrh 751 5.107 28 32 33. Toper Celje 1.496 5.613 32 33 Na 1. mestu je vsekakor Mura iz Murske Sobote 104.867 tisoč din, nato je Elkroj, ki je izločil 26.340 din, sledi Jutranjka Sevnica 24.176 tisoč din, Pl K iz Maribora 22.997 tisoč din; od šestih opazovalnih delovnih organizacij pa je vrstni red naslednji: v 000 din 1. Elkroj 26.340 2. Gorenjska oblačila 15.194 3. Kroj, Škofja Loka 19.319 4. Trikon Kočevje 4.922 5. Deloza Zagorje 1.819 6. Komet Metlika 7.248 Ponovno smo tudi v letu 1979 poudarili dejstvo, da je Elkroj v samem vrhu konfekcijske industrije. Prizadevati si moramo še naprej, da si bomo to mesto obdržali, saj je konkurenca na trgu čedalje hujša pred nami pa je gospodarski položaj, ki nam obeta dobre rezultate le ob uspešnem delu. Vera Pečnik KAM IN KAKO NA ODDIH? Pred nami je nova poletna sezona in že smo začeli razmišljati kam, kje in kako bomo letos preživljali letni dopust. Ali ga bomo spet preživeli kar doma, ali pa bo letos povsem drugače — odločili se bomo za letovanje ob morju oz. v planinah. Da bi ugotovila, kakšne so želje naših delavk za letovanje sem sestavila anketo v ta namen in jo dala delavkam v izpolnitev. Od vseh 421 delavcev, ki so bili zaposleni pri naši delovni organizaciji na dan 29. 2. 1980, je anketo izpolnilo 273 delavcev, ali 64,8 %, ki so nam služili za analizo. Kar 35,2 % delavcev ni izpolnilo ankete, za kar je vzrok odsotnost delavk, ki so na porodniškem dopustu in v bolniškem sta-ležu. Vzrok pa lahko iščemo tudi v tem, da tiste delavke oz. delavci, ki ne bodo nikjer letovali, tudi niso izpolnili ankete, ker jih to ne zanima. Odgovore na anketo smo dobili le za nekaj več kot polovico delavcev, ki nam bodo služili za analizo. INTERPRETA CIJA PODA TKO V 1. Na anketo o željah za letovanje je odgovorilo torej 273 delavcev, ali 64,8 % in sicer 249 žensk ali 91,9 % in 24 moških ali 8,1 %. 2. Starost delavcev Tabela I.: Starost anketiranih delavcev / = 10 f % do 20 24 6,60 21 -30 95 19,80 31-40 82 30,05 41 -50 54 34,80 51 - 60 18 8,75 Skupaj 273 100,00 Iz zgornjih podatkov lahko ugotovimo, da se za letovanje najbolj zanimajo že nekoliko starejši delavci oz. delavke, saj je anketni list izpolnilo kar več kot polovica delavcev starih od 31 -50 let. To so delavci, ki v glavnem že imajo dograjen svoj bivalni prostor in se že bolj odločajo za letovanje ob morju oz. v planinah, medtem, ko delavci, ki še gradijo, dopust porabijo za delo doma. 3. Število otrok Tabela II.: Število otrok / % 1 67 24,55 2 107 39,20 3 24 8,80 4 3 1,10 5 1 0,35 nič 71 26,00 Skupaj 273 100,00 Največ anketiranih ima po 1 oz. 2 otroka, precej je tudi delavk, ki nimajo otrok (26 %). 4. Delovno mesto Hotela sem ugotoviti tudi kakšen je poklic delavk, kajti predvidevala sem, da delavke, ki opravljajo enostavnejša dela tudi redkeje letujejo ob morju. Tabela III.: Dela in naloge, ki jih opravljajo f % NK 161 59,00 KV 82 30,05 SS 23 8,40 Viš. Vis. 7 2,55 Skupaj 273 100,00 Toda ugotovila sem, da je kar več kot polovica delavk, ki je odgovorila na anketo, NK delavk. Da bi izvedela, kako so delavci doslej preživeli letni dopust, sem jih povprašala tudi po tem. Tabela IV.: Ali letujete ob morju oz. v planinah f % da, vsako leto 80 29,30 da, vsako dr. leto 28 10,25 nikoli 82 30,05 Skupaj 273 100,00 Iz podatkov, ki jih kaže tabela 4. lahko ugotovimo, da kar manj kot polovico delavk letuje ob morju oz. v planinah vsako leto oz. vsako drugo leto in kar več kot 60 % delavcev letuje le redkokdaj oz. nikoli. Od delavk, ki letujejo sem želela zvedeti, kje preživijo letni dopust. Tabela V.: Kje preživite letni dopust? f % doma pri delu 68 24,90 privoščim si več počitka 30 11,00 grem na krajši izl. 33 12,10 ob morju 115 42,10 v planinah 23 8,45 v zdravilišču 4 1,45 Skupaj 273 100,00 Ugotovila sem, da največ delavcev, ki letujejo, preživi letni dopust ob morju. Hotela sem tudi ugotoviti vzrok, da delavke ne letujejo v času letnega dopusta ob morju oz. v planinah. Tabela VI.: Zakaj ne letujete? f % nimam denarja 39 47,55 nimam časa 7 8,55 nimam želja po dopustu 3 3,65 sem najraje doma 29 35,35 nimam družbe 2 2,45 drugo 2 2,45 Skupaj 82 100,00 Tabela VI. nam pove, da je osebni standard naših delavcev, če so podatki delavcev resnični, še precej na nizki stopnji, saj jih je kar nekaj manj kot polovico dejalo, da ne letujejo na morju oz. v planinah zato, ker nimajo denarja, precej pa je tudi takih, ki so najraje doma. Da bi od delavcev samih zvedela, kako bi želeli imeti organizirano letovanje ob morju, sem jih povprašala še po tem. Tabela VII.: Kako naj bi bilo po vašem mnenju organizirano letovanje ob morju f % DO imela poč. dom 85 31,15 počitniško prikolico 39 14,30 tur. agencije 66 24,20 me ne zanima 42 15,35 nič od tega 41 15,00 Skupaj 273 100,00 Nekaj manj kot 1 /3 delavcev želi, da bi imela delovna organizacija svoj počitniški dom ob morju, kar sem tudi predvidevala. Precej pa jih želi letovati tudi preko turistične agencije (24,20) kar me je do neke mere presenetilo, kajti predvidevala sem, da bo želja po letovanju preko turističnih agencij na zadnjem mestu. Ta podatek torej kaže na to, da je precej delavcev takih, ki si želijo letovanje organizirati po svojem okusu kar je najbolj izvedljivo preko turistične agencije. Delovna organizacija GLIN - Nazarje ima že dolgo časa v Crikvenici svoj počitniški dom. Precej naših delavk oz. delavcev ima zakonca zaposlenega pri GLIN- u in jih zato veliko letuje v tem domu. Da bi zvedela, koliko delavcev si je organiziralo letovanje pri delovni organizaciji, kjer je zaposlen zakonec, sem jih vprašala tudi po tem. Tabela VIII.: Kako ste si doslej organizirali preživlljanje letnega dopusta ? f % pri DO, kjer je zaposlen mož 63 23,10 preko tur. agen. 44 16,10 preko znancev 58 21,25 drugo 17 6,20 svojo prikolico 1 0,35 šotor 8 2,95 Skupaj 273 100,00 Zvedela sem, da je največ delavcev letovalo pri delovni organizaciji, kjer je zaposlen zakonec, kar je razumljivo, saj je to najcenejša oblika letovanja. Iz tabele VII sem ugotovila, da si kar nekaj manj kot 1 /3 delavcev želi, da bi imela delovna organizacija svoj počitniški dom. Ker pa vemo, da bi gradnja oz. odkup počitniškega doma nekje ob morju zahtevala veliko finančnih sredstev sem delavce vprašala, če bi se bili pripravljeni odreči regresu za letni dopust na račun gradnje počitniškega doma oz. nakupa počitniških prikolic. Predvidevala sem, da bi se delavci bili pripravljeni odreči regresu za letni dopust v kolikor bi pristopili k gradnji počitniškega doma. Toda ugotovila sem, da bi se bilo pripravljeno odreči regresu le 8,45 % delavcev. SKLEPI; L Na osnovi izvedene ankete sem ugotovila, da je v delovni organizaciji še največ delavk, ki letni dopust porabijo za delo doma. 2. Vsako leto letuje le nekaj manj kot 30 % delavcev, čeprav bi bili letnega oddiha vsaj za teden dni potrebni prav vsi delavci. 3. Največ delavcev letuje preko delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, kar je najceneje. 4. 1 /3 je tudi delavcev, ki so menili, da so najraje doma in ne želijo letovati. V času letnega dopusta si privoščijo več prostega časa doma. 5. Na račun gradnje počitniškega doma oz. nakupa počitniških prikolic se delavci niso pripravljeni odreči regresu. PREDLOGI: L Za gradnjo počitniškega doma je zainteresiranih 31,15 % delavcev, zato bi bila gradnja, v kolikor bi bila na razpolago finančna sredstva, smotrna. 2. Tudi za nakup počitniških prikolic je zainteresiranih precej delavcev (14,30 %). 3. V kolikor bi bila kakšna delovna organizacija, ki že ima počitniški dom ob morju pripravljena sodelovati z nami in nam nuditi dom v času našega kolektivnega dopusta v zakup za potrebe delavcev naše delovne organizacije, poskušati z njo sodelovati. Zora Štrucl Knjige, dostopne vsakomur Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne, družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih knjig. Eden od načinov, kako delavcem, kmetom in študentom, ki prejemajo nižje osebne dohodke, omogočiti nakup prav tako dobrih knjig, kot jih ponujajo številni akviziterji komercialnih založb, ponavadi za precej več denarja, je izvirni način prodaje preko poverjenikov, ki se ga poslužuje Prešernova družba. Poverjeniki Prešernove družbe s ponujanjem knjig ne služijo denarja, temveč kot kulturni in družbenopolitični aktivisti izpolnjujejo tisto kulturno poslanstvo, ki ga je Prešernovi družbi že leta 1953 določila njena ustanoviteljica, Osvobodilna fronta slovenskega naroda. V tistih temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer Prešernova družba skupaj s sindikatom in Socialistično zvezo še ni našla poverjenika, lahko delavci in občani knjige naročajo tudi po pošti. Seveda pa tu včasih ne vedo, da morajo naročilo poslati čimprej, kajti le naročniki, ki plačajo knjige do 30. junija, prejmejo v zbirki brezplačno tudi nagradno knj igo. Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980: PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza Menarta in z ilustracijami Marlenke STUPICA. Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega sreča-vanja s problemi sodobnega mestnega .življenja. Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo. Prod. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi. Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev. POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Ta bo: Max von der G run: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega "čudeža". Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA , v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi d, Celje - skladišče n D-Per to Te 192/1980 5000001221,4 C0BISS ®