THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.-S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL _ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ^[EV. (No.) 229. CHICAGO, ILL.; TOREK, 25. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 25, 1930. LETNIK XXXIX. Zagonetne vesti o Rusiji - Vojni material naj se objavi. NEPOTRJENA POROČILA GOVORE, DA JE V RUSIJI IZ-BRUHNIL VOJAŠKI UPOR IN DA JE PRIŠLO DO BOJA MED ODPADLIMI IN ZVESTIMI ČETAMI. — ENAKO SE JE GOVORILO TUDI, DA JE BIL UMORJEN STALIN SAM. Warsava, Poljska. — Že dni krožijo po Evropi naj-različnejše govorice o resnem frotisovjetskem gibanju, ka-tero da se pojavlja zadnji čas v Rusiji. Nemogoče pa je, ugotoviti resnični dejanski pologi. kajti že od preteklega f'fctka so s sovjetsko Unijo vse ?A'eze pretrgane in dobiti je ^goče edino poi'očila sovjet-vlade, katera pa odločno likajo vse te vesti kot izmišljene. Govorilo se je celo, .ie bil napaden in umorjen Nin sam, a to vest je demen- 1JICtCKIU B ""al dopisovalec United Press i pr^io^ ^ v Moskvi, češ, da je sam oseb-govoril po telefonu z dik- tatorjem. . Druga nepotrjena poročila 12 Rusije vedo povedati, da je Hšlo v bližini Moskve do vo-^kega upora, pri katerem bila udeležena dva batata sovjetske armade. Prišlo a Je med uporniki in vladi šestimi četami do ljutih bo-iev> v katerih je bilo na obeh Sneh veliko število mrtvih Hi RAZPRAVA 0 RAZ0R0-ŽEVANJU Predlog bil stavljen, da države od časa do časa objavljajo množino svojega vojnega materijala. — Sovjetski delegat zapustil konferenco. Genova, Švica. — Pred tukajšnjo pripravljalno razoro-žitveno konferenco je prišel preteklo soboto v razpravo so ga stavili nizozemski delegati, ki zahteva, da morajo države od časa do časa objaviti svojo vojaško moč, kakor tudi množino vojnega materijala, ki ga imajo na razpolago. Na ta način bi se onemogočilo vsako skrivno pripravljanje za vojno. Toplo se je zavzel za predlog ameriški delegat, H. S. Gibson, rekoč, da bi bilo stalno izmenjavanje informacij GOVORE, DA POSTANE KARDINAL glede množine vojnega mate ganjenih. Upor da so priče- rjjaia neobhodno potrebno za e čete novincev, ki so prišli ? kmetskih pokrajin in kateri . že od doma prinesli mržnjo sovjetskega samolastnega .stva, ter se jim je ta r2nja še povečala vsled stro-^ discipline v sovjetski arma-Tekom teh uporov se je godilo, da je pod morilčevo ro-0 Padel tudi Stalin. . Nadaljnja pomočila govore, a so se tudi mornariške čete družile upornikom in da so ^aši vkovali v verige morna-1^ častnike. Kakor rečeno, se o verodo-t°jlosti teh poročil ne da iz-^ nobene sodbe, ker je ino-:>tv0 navezano samo na so-vJetska vladna poročila; ta pa h6vte vesti odločno zanikajo. Pa je ugotovljeno, da ima vietski režim tudi med višji-kavami čimdalje več najstnikov, kar je nedavno po-l^al Stalin sam, ko je teme-j1Prerešetal svoje komisar-(„ !n druge višje uradnike, ka-J1 niso v vsem pritrjevali {j68ovim načrtom. Na ta na-3® bilo več osebnosti brc-j]( eriih 2 visokih mest in so bi-^ nadomeščene z drugimi, j. 'nu ])0]j udanimi privr-"ci. ^ITO ŽBE ZARADI DAV-Cv. KOV *>jih eo' 111 • — Tekom zad-Di-it !lesetih dni se je število °2nikov Slika nam kaže apostolskega delegata svete Stolice za Zedinjene države, Msgr. Fumasoni Biondija, o katerem se splošno pričakuje v cerkvenih krogih, da ga bo konsistorij, katerega namerava sklicati papež Pij v sredi decembra, imenoval kardinalom. uspešno razorožitveno delo in za primerne pogodbe. Nasprotno stališče pa je zavzel zastopnik Japonske, M. Sato, in je predlog obsodil kot neprimeren, češ, da bi ga njegova vlada smatrala za izdajanje tajnosti, ki so potrebne za uspešno narodno obrano. Enako se je izrekel proti predlogu tudi francoski delegat. Tisti, ki so odobravali predlog, so se nato sklicevali na člen 8 določb Zveze narodov in trdili, da ta člen sam zahteva, da se morajo izmenjavati ,take informacije o vojaških zadevah, na kar se je oglasil francoski delegat in dejal, da ni primerno, da bi se o določbah Zveze narodov razpravljalo vpričo delegatov takih držav, ki niso včlanjene v Zvezo, namreč Zed. držav, Turčije in Rusije. Debata o vprašanju je bila nato ukinjena in zadeva predana v podrobnejše razmotrivanje posebnemu pododboru. Konferenco je zapustil v ponedeljek sovjetski delegat M. Litvinov. Svoj korak je utemeljil s tem, da mu preseda hinavsko obnašanje velesil, ki na eni strani govoričijo o raz-oroževanju, na drugi strani ga pa skupno z malimi državami vred onemogočujejo. -o- zaradi neupravi- tjjjv vi«okih davkov na zem-in „a.v chicaškem Cook okra- a na 12,000. Samo danekli Petek, ki je bil zadnji k vložitev pritožb, se jih ie J'Slasilo nad tisoč. Naval W.tako velik, da je bil tett uPravitelj, Ch. V. Bar-V, Ciljen, podaljšati ter . za teden dni. Cas za Pritožb bo torej do C0ll" Prihodnjega petka Unty building. vikanje POTRES POBIL LJUDI Tirana, Albanija. — O silovitem potresu poročajo, da je zadel v petek zjutraj pokrajino okrog Valone. Najbolj so prizadeta mesta Palaze, Mes-saplik, Terkoi in Derni, v katerih je bilo pobitih trideset oseb iri veliko število ranjenih. Več hiš je porušenih. -o- "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo inatiki ZAHTEVA PO ŠESTURNEM DEWVNIKV Unije železničarjev izrekle zahtevo, da se mora vpeljati šesturni delavnik. —o— Chicago, III. — Zasedanje delegatov peterih železničar-skih unij iz Zed. držav in Kanade, ki se je vršilo tukaj zadnja dva tedna, je bilo preteklo soboto zaključeno. Med glavnimi točkami, ki so med zasedanjem prišle v razpravo, je bilo vprašanje o šesturnem de-lovniku, za katerega se je zavzelo vseh 700 delegatov, češ, da bi bil to edini korak, s katerim bi se lahko odpomoglo prevladujoči brezposelnosti med železničarji, katerih je zdaj brez dela okrog 75 tisoč. Za podrobnejšo razpravo o tej zadevi se bo vršila še ena konferenca, in sicer v Cleve-Iandu. Pričela se bo 4. decembra in bo prišlo na njo do sedem zastopnikov od vsake unije. --o- NAJBOLJ TRDI SE MEHČAJO Columbus, Ohio. — Nič ni nenavadnega, ako kdo kritizira delo koga drugega, pač pa da misliti, ako se najde človek, ki kritizira svoj lastni proizvod, kajti s tem se pokaže, da je proizvod skrajno nič vreden. In za takega se je pokazala prohibicija. C. C. Crab-be, bivši ohajski generalni pravnik, je pred leti stavil predlog, da se uvede v državi državni prohibicijski zakon in njegov predlog je bil sprejet. Zdaj pa se je ravno isti Crab-be izrazil, da je prohibicija velika polomija in da je on sam za to, da se prekliče 18. amendment in se dovoli prodaja lahkih vin in piva. — Upajmo, da bodo še drugi fa-pricapljali počasi za DAVEK NA SAMCE V JUGOSLAVIJI Samske osebe v Jugoslaviji bodo morale plačevati posebni davek. Belgrad, Jugoslavija. — Podobno, kakor prej že nekatere druge evropske države, je pričela zdaj tudi Jugoslavija pospeševati sklepanje zakonov, oziroma odločila se je, da pritisne na boječe samce in samice, da se okorajžijo in pod-vzamejo ta težki korak. Vlada je namreč uvedla posebni davek, katerega bodo morale plačevati vse samske osebe. Nasprotno pa bodo družine, ki imajo devet ali deset otrok, o-proščene.sploh vsakega davka. KRIŽEMSVETA — Pariz, Francija. — Silovit orkan je divjal preteklo nedeljo kmalu po polnoči nad tem mestom. Iz raznih delov mesta se poroča o nesrečah, ki so jih povzročili padajoči porušeni dimniki. — Stuttgart, Nemčija. — Iz mesia Ostheim se poroča, da je neki avtomobil zavozil v gručo oseb in jih ranil 27. — O.i teh je bilo 17 tako resno poškodovanih, da so morali biti prepeljani v bolnico. — Liverpool, Anglija.— Na konferenci zveze angleških kemikov je neki govornik opozarjal Anglijo, naj se pripravi za prihodnjo vojno, kajti v njej da bodo igrali glavno vlogo takozvani "smrtni žarki", s katerimi bo mogoče pokončati cele narode. • — Madrid, Španija.—Španski letalec Ramon France, ki je nedavno izvršil prekomor-ski polet,- je bil- vsled svojega protivladnega političnega u-dejstvovanja obsojen na osem mese:cev ječe, a je izjavil, da bo pričel z gladovno stavko. -o- DRUGIČ SE NI POSREČILO Panama, Kanalsko ozemlje. _ Chicaški letalec R. W. Ammel,ki je nedavno napravil uspešen neprekinjen polet iz New Yorka v Panamo, je poskušal pretekli petek napraviti neprekinjen polet v nasprotni smeri. Komaj pa je pognal na letališču aeroplan v tek, se je zadel v kup zemlje, pri čemer se mu je letalo prevrnilo in zletelo z njim vred v jarek. Letalec je dobil težje, vendar ne resne poškodbe, letalo samo pa je popolnoma pokvarjeno. ' -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Iz Jugoslavije* BOHINJSKI BISTRICI ZGRADE MODEREN RIBARSKI ZAVOD. — MRTVI SE OGLAŠAJO. — TATVINA NA POKOPALIŠČU. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI. vseh njegovih prijateljev! Item možem. ISTOČASNI SAMOUMOR TREH SESTER Los Angeles, Cal. — Starost je žalost. Edino na podlagi pomena tega pregovora se da\ razlagati samoumor, bi so ga I izvršile tukaj tri priletne se- ; stre, dve neomoženi, Jessie in Abbie Miller, stare po 60 in C)3 let, in vdova Ada McKeon. 65 let. Samoumor je bil skrbno pripravljen in so ga izvedle na ta način, da so z roko v roki korakale od obrežja v morje, dokler jim ni zmanjkalo tal. -o-- HIMEN Chicago, 111. — Preteklo soboto se je vršila v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Štefana poroka mladega para, Miss1 Elizabeth Bezovšek z Mr. Geo. Rittmanich. Poročne obrede je opravil Rev. Aleksander. Med tremi pari družic in tovarišev sta tvorila vodilni par nevestin brat Ferdinand in Miss Emma Gottlieb. Novopo-ročenca bosta ustanovila svoj dom na 1835 W. 22nd St. — Želimo jima obilo zadovoljno-sti, sreče in veselja. NAZNANILO! Prejeli smo MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1931. Zbirka vsebuje sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1931. 2. Slovenske večernice, 83. zvezek. slovenskega zvezek. Za napredek ribarstva Kakor se poroča iz Ljubljane, gradi v Bohinjski Bistrici banska uprava velik ribarski zavod, ki bo zgrajen po vzorcu državnih ribarskih zavodov na Bavarskem. Zavod bo v prvi vrsti vzgajal postrvi in druge plemenite ribe, ki se bodo od tod prevažale v vode Dravske banovine. Poleg izvažanja zaroda bo zavod, kakor pričakujejo, produciral letno do 20 tisoč kilogramov jedilnih postrvi. Upajo, da bo zavod produciral letno 2 do 3 milijone ter preko 300,000 enoletnic. Poslovati bo začel že koncem tega meseca in bo dosegel svojo polno produkcijo prihodnje leto. Vrednost produkcije bo znašala preko dva milijona dinarjev letno. Mrtev se je oglasil Iz Doba pišejo, da se ie o-glasil iz Rusije Matija .Jeme iz Žej pri Sv. Trojici. Pristojen je v faro Dob in je že 15 let. kar ga pogrešajo in ni bilo ni-kakega glasu od njega. Proglašen je bil mrtvega in njegovo ime je vklesano na spomeniku, ki je postavljen v spomin padlim vojnim žrtvam občine Dob. Pisal je po krstni in domovinski list in drugo. Omenil je, da je oženjen in če dobi to po kar je pisal, je obljubil, da pošlje sliko žene in otrok. Amerikanec o Jugoslaviji Belgrad, 3. nov. — Ameriški trgovinski minister Klein, ki se je mudil dva dni v Bel-gradu v privatnih zadevah, je danes odpotoval ter pred svojim odhodom dal zadovoljivo izjavo nad razvojem Belgrada in razmer o naši državi. -o-- 4. 6. Zgodovina naroda, 9. Zajedavci. Mati. Življenje zvezek. svetnikov, 7. Cena za vseh 6 knjig skupaj ie s poštnino vred: $1.25 Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Polak roj. Šuštaršič. — V Zg. Šiški je umrl Franc Černe upokojeni učitelj, star 82 let — V Ljubljani je umrla Uršu la Severjeva roj. Zormanova vdova. — V ljubljanski bolni ci je umrla Albina Brezniko va, žena nadučitelja v pokoju -o- Smrt Zagreb, 3. nov. — Včeraj j< umrl v Veliki Malenjači dol goletni narodni poslanec ir podpredsednik bivše hrvatske seljačke stranke Djuro Vale čič. Pokojnik je eden izmec vodilnih osebnosti HSS. -o- Okradeni grobovi Iz Belgrada poročajo, da je minister za notranje zadeve dobil obvestilo, da so neznani zlikovci v noči od vseh svet nikov na verne duše pokradli z grobov Stjepana Radiča, Pa via Radiča in Jurija Basarička sveče in vence. Minister je od redil najstrožjo preiskavo, da se krivci ulovijo in strogo kaz nujejo. Promocija Dne.31. oktobra je promo-viral v Zagrebu doktorjem vsega zdravilstva g. Anton Sonc, svak našega rojaka prof. dermatovenerologije na isti univerzi, dr. F. Kogoja. ---o—— Zlata poroka V Škof j i vasi pri Celju sta obhajala zlato poroko zakonca 801etni posestnik Franc Taušek in Neža, roj. Gajšek, stara 75 let. Oba sta še zelo čvrsta za svoja leta. -o- Bela Krajina Od vseh strani se zadnje čase slišijo poročila o viharnem vremenu. Brez viharja pa tudi mi nismo bili. Po vseh njivah, kjer so bili kolci, na katerih se je sušila ajda, je izgledalo, kakor po bitki na bojišču. Vse je bilo na tleh. Po nekod je prevračalo tudi manjše stavbe. V Semiču je prevrnilo župnijski kozolec, o katerem so rekli, da je najtrdnejša farovška stavba. Župnišča ni prevrnilo, ker se itak samo podira. -o- Rojstva in smrti V mesecu oktobru je bilo v Mariboru rojenih 89 otrok, 41 moškega in 48 ženskega spola. V istem času je umrlo 50 ljudi, 25 moških in 25 žensk. Porok je bilo 46. -o- Nesreča v Ljubljani Franc Vrančič, 151etni ključavničarski vajenec iz Ljubljane, je kupoval v železni trgovini Zalta na Dunajski cesti za mojstra Valentina Lotriča železje. Pri tem mu je padla na nogo 240 kilogramov težka železna plošča in mu popolnoma zmečkala prste. Nevarnost je, da fant izgubi nogo -o- Smrt v gostilni V gostilni Kus na glavnem ;rgu v Celju" je na vseh svetnikov zvečer med drugimi sedel tudi 521etni hlapec tvrdke iošir v Celju, Martin Arlič. Naenkrat je pri mizi zaspal in kmalu nato omahnil na klop. Navzoči so mislili, da je pijan in so ga naložili na majhen voziček ter odpeljali na sveži zrak, da se strezni. Zunaj so opazili, da je mrtev. -o- Napad V noči od 1. na 2. novembra je bil pod Gaštejskim klancem napaden 181etni Vinko Jam-nik iz Hude police, občina Grosuplje. Dobil je nevarne rane z nožem v trebuh in pleča. -o- Brezsrčna mati Ko je neka mati na Vse svetnike v Zagrebu lepšala grob pred letom dni umrlega sinčka', je m£d kopanjem zadela ob glavo nekega novorojenčka, ki ga je neka brezsrčna rtiati najbrže takoj po rojstvu umorila in tja zakopala. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 25. novembra 1930 AMERIKAN.SKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-teljkov in dnevoT po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 009» Naročnina: _$5.00 _ 2.50 1.50 Ea celo leto Za pol leta Za četrt leta ... _____________ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta-----1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ---------------- For half a year „. For three months ...$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year-------------$6-00 For half a year--------3.00 For three months--------------- POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredm-»tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. __.___ Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ itd. itd. Jugoslovanska vlada je modro postopala, ko je namignila na — molk. Kdor molči, bo mislil, in za misli je mesto, ko so bile proslave, kakor bi bilo nemštvo zmagalo v borbi svetovne vojne. Misliti morajo Slovenci, ako je in če je kdaj mogoče popraviti, kar so jim zadali vsaj v največji meri drugi, in misliti morajo Slovani, kako so z njimi postopali drugi. Le iz takega mišljenja, nikakor pa ne iz kakih neplodnih re-kriminacij ali nemoškega tarnanja se more nekaj izcimiti z ji prihodnost in bodoče ravnanje, in to mora biti v prvi vrsti, da naj Slovan ne pričakuje, kakor doslej, nekaj za-se od zunaj, od "prijateljev" ali od kakih "zaveznikov", pričakuj pa, če hočeš kaj doseči, od lastne moči, in skrbi, Slovan, da boš močan. žalujočo soprogo Marjf Hoge, roj. Hočevar, ter štiri sinove. Eden izmed sinov je duhovnik v redu sv. Frančiška v Lemon- malo dobrih zgledov. Na vse to mi je seveda potrdil, da je ,vse to res, pa da je sedaj že prepozno. J. M. Trunk: Proslava na Koroškem II. Izguba slovenskega ozemlja na Koroškem je tem bolj občutljiva, ker je to ozemlje izgubil primeroma majhen narod, a narod, kateri ima zelo izrazito narodno individualiteto. Bolj številni narodi se ne morejo ponašati s tako jasnim narodnim j avl j en jem, kakršno je pri slovenskem narodu. Morda so ravno izredne razmere, pod kakršnimi je narod živel dolg i stoletja in torišče, na katero je bil porinjen in na kakršnem se ie boril, pripomogle, da se je njegov narodni individualize-a tako krepko razvil. Izguba je zelo huda, ker se ji pridruži še izguba na Goriškem. "Nemštvo z ozemljem v primeri s svojo ogromnostjo ni dosti pridobilo, ampak veselje nad pridobitvijo in zmago je bilo izredno, in to pač dokazuje, da izguba ozemlja in pridobitev czemlja ni malenkost. To se mora poudariti, ker se na to tako lahko pozabi, ko posledice niso še tako očitne. "Hej Slovani, kje so naše meje?" se zapoje, in zapoje se dalje: "Tam za Celovcem, tam so naše meje; za Celovcem, tam je naša kri . . ." in to je vse. Ne tako. Naš dom še davno ni sezidan. Omenil sem, da pri političnih in narodno-političnih zadevah ni mesta za kako mehko čustvovanje. Ker so Slovani bolj čustvovali in niso gledali v razvitek razmer z ostrim očesom bistre in razumne razsodnosti, niso prišli do sadov, kateri bi bili primerni prmešenim žrtvam. Morda so bili Čehi edini, ki so se izkazali kot neizprosni realisti, se zanašali na lastno pest in na nikogar drugega. Kdo je odločil na Koroškem tako, kakor je bilo odločeno? V istini pač edinole antantne sile. Enako je bilo na Goriškem. Srbija je bila pri najboljši volji naravnost malenkosten faktor. Slovani v splošnem so po polomu pričakovali vse ali vsaj pričakovali so od antante, ki je zmagala. Ta an-tanta je pozdravila vsako pomoč, ko je bila od silovitega nem-štva pritisnjena ob steno. Ko pa je zmagala, in zmagala z razno pristno slovansko pomočjo, je razen Francije stala na-krat — proti Slovanom, ker je Anglež prišel v položaj, da naj bi bil — Slovanom nekaj dal. To seve ne v podrobnostih. Anglež pa ni zabil, da mu je Slovan nevaren, in Anglež še nikoli ni delal s čustvom, vselej pa z realnim razsodstvom v svojo korist. Amerika, Italija, Japonska so bile le angleški privezek, in Francija je gledala vse tudi le iz francoskega, ne pa morda iz slovanskega vidika. Taka je bila situacija. Anglež je začel striči pri vseh slovanskih koncih in krajih, in je strigel tudi na Goriškem in na — Koroškem, da o-stanem pri predmetu, ker tu ni mesto, da bi se pisalo o vseh točkah, kjer so bili slovanski interesi namenoma in po prav preciznem načrtu prikrajšani do najskrajnejše skrajnosti. Na lastno uho sem slišal najvišje srbske činovnike govoriti tako, da ni bilo nobenega dvoma, kaj čutijo proti lastnim — zaveznikom. Treba pa je bilo velike previdnosti, da jezik ne uide. Kaka provincialna ali malomestna politika in diplomacija se bo težko povzpela do teh dejstev. Zato pa bo tem krepkejša v raznih rekriminacijah, češ, t^ je kriv, oni je za- PA ŠE ZA TA TEDEN NEKAJ La Salle, 111. Ali že veste po širokem svetu, da imamo Lasallčani in La-sallčanke svoj slovenski Radio program? Vsak torek nam poje pol ure in tudi govori, pa še muzicira zraven po slovensko. Ob četrt čez pet se začne, ob tričetrt na šest se neha. — Prav prijetno je poslušati domače glasove, ki se nam redno oglašajo skozi Radio. Imamo domače umetnike in umetnice, ki skrbe za prijazen program, in nas po najboljših močeh zabavajo. Tudi Radio je torej ena tistih stvari, ki nas družijo in nam vcepljajo slovensko zavest. O tem bomo še kakšno izpregovorili v dopisih. Pri fari sv. Roka gre vse lepo naprej. Poleg redne božje službe ob nedeljah, ki je prav čedno obiskana, so se razna društva še posebej zavzela za poživitev verskega življenja. Največji in najvažnejši korak za verski napredek so« napravila dekleta iz Young Ladies Sodality. Sklenile so namreč, da bodo imele pred praznikom Matere Božje Brezmadežne tridnevne duhovne vaje ali "Retreat". Te duhovne vaje bo vodil Rev. Benedikt Hoge, O.F.M., iz Lemonta in bodo vsi govori v angleškem jeziku. Tako nobeno dekle ne bo imelo izgovora, da ne razume. — Mnoge pa žele pripeljati s seboj še druga dekleta, ki so jim debre prijateljice. Program za Retreat so dekleta iz YL S.razposlale po pošti v vsako slovensko družino, kjer imaj.0 kako dekle, ki ji je Retreat namenjen. Tako je upati, da bo mnogo deklet prišlo in bodo vse deležne te zares lepe duhovne obnove. Ravno isto društvo YLS. pa tudi skrbi za finančni napredek naše cerkev. Nedavno te- gajno koristno zabavo. Žene in matere iz društva Kršč. mater so si izbrale sedaj definitivno 4. nedeljo v mesecu za svojo nedeljo. Zjutraj bodo pristopale k sv. obhajilu, popoldne ob dveh bodo imele v cerkvi svoj stanovski nauk in blagoslov, potem pa sejo v šoli. Za sedaj je na programu največ razgovor zavoljo cerkvenega bazarja, ki se ima prirediti meseca februarja. Število fantov za Holy Name Juniors se je pri zadnji seji pomnožilo na lepo umaro: 46. Svoje seje so nastavili vsak ponedeljek po prvi nedelji v mesecu. Slovesen sprejem bo po novem letu v cerkvi. Poleg verskih vaj so sklenili gojiti tudi dramatiko v korist svoji in cerkveni blagajni, za svoje mlajše bratce so pa vzeli v pretres vprašanje skavtizma. O tem bodo še dalje razpravljali na prihodnji seji. Nekateri starši bi lahko pošiljali otroke v katoliško šolo, pa jih ne pošiljajo. Med njimi so taki, ki se izgovarjajo, da se otroci pri nas nič slovensko ne uče. To je zmota. Ali ne slišite, kako lepo naši otroci slovensko molijo, da so v prav dober zgled celo odraslim? Ali ne slišite, kako lepo se je j oglasila že tudi slovenska pesem v cerkvi iz otroških grl? Bodite prepričani, da se bo še večkrat in vedno lepše. S te plati torej ne more biti nobenega ugovora zoper našo šolo. Morda je pa kaj drugega? Zadnjič je bila pomota v pisanju mojega imena. Naj bo danes prav, da ne bo kdo v obsodbi prehiter, ker jaz se pišem Lasa Liter. -o- SMRTNA KOSA Bridgeport, O. Tukaj je preminul zadnji petek, 21. novembra zjutraj tu, to je Rev. P. Benedikt Hoge, O.F.M., kjer je nastanjen kot magister klerikov. Drugi tudi študira za duhovniški stan in sicer v Ljubljani pri oo. farnčiškanih, kjer je v drugem letniku bogoslovja. Ostala dva sta še doma. Pokojni Mr. Hoge je bil tip poštenega slovenskega očeta, vestno skrbel za svojo družino in se trudil zlasti za svoje sinove, da bi jim poskrbel boljšo bodočnost. Bil je poznan tudi v naselbini kot dober mož v vseh ozirih in slovenska naselbina v Bridgeportu je z njim zopet izgubila enega izmed svojih najboljših pijonirjev. — Pogreb se je vršil z lepim^ cerkvenimi obredi, katerega se je udeležilo veliko število ožjih sorodnikov in prijateljev in znancev. Najbolj ganljivo je bilo, ko je njegov sin duhovnik spremljal svojega očeta na zadnji poti. Na eni strani ganljivo, na drugi pa razveseljivo, kajti oče, ki je dal Gospodu svojega sina, ima lahko pot tja v srečno večnost. Dal Bog nam še več takih očetov. Delal je, trpel je, vdano prenašal vse, zato mu tudi želimo sedaj najboljših počitnic pri Bogu nad zvezdami in mu želimo prav iz srca raj in pokoj! Žalujočim preostalim pa bodi na tem mestu izrečeno globoko sožalje. J. -o- Še je čas in ni še vse izgubljeno. Lahko si še pomagamo. Tudi jaz sem hlapčeval. Od danes pa neham biti hlapec tujine. Lepa hvala g. Aleksandru za tako lep dopis, ki nam bo ostal v spominu in v srcu, dokler bomo v tujini.— Pozdravljam vse naročnike tega lista širom Amerike. Priporočam ga vsem, ker se v njem berejo najboljše in najzanimivejše ^eči. Priporočam ga, ker je katoliški delavski list. J. Z. -o- VABILO NA VESELICO DR. SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ. VSAK PO SVOJE Chicago, 111. Prav slabi časi so sedaj in jako malo se zasluži, ko se dela le po par dni na teden. — Danes, dne 18. novembra, so sklenile tri velike kompanije, Wilson, Armour in Swift, da mora vsak delavec, ki je pri njih uslužben, plačati po $1 na mesec za odpomoč tistim, ki so prej delali za te kompa- Cleveland, O. Obdržimo običaje naših pra-dedov! Ta klic se čuje in ponavlja vedno in povsod. Slo%-venci, kakor tudi vsak drug narod, imamo nekaj dobrih o-bičajev, katere bi morali kot take obdržati. Kar pa imajo drugi narodi dobrega, bi pa morali od njih prevzeti. Živimo pač v državi mešanih narodov in imamo priliko se marsikaj dobrega naučiti od drugih. Ena jako lepih navad, katere imajo Amerikanci, je brez-dvomno Zahvalni dan, ki se vsako leto do sedaj praznuje na zadnji četrtek meseca novembra. Ta lepi običaj se obdrži že skozi tri stoletja. Prvi so praznovali ta praznik prvi priseljenci ali kakor jih tudi imenujejo, "Pilgrims", ki so po hudi zimi in lakoti še ostali pri življenju in so tekom leta pridelali toliko živeža, da so bili dobro preskrbljeni za bližajočo se zimo. Od veselja nad tako dobro letino so posvetili dan zahvale Vsemogočnemu in ta lepa navada se drži do današnjega dne. Nam vsem je še dobro v spominu, da smo enak dan zahvale praznovali v stari domovini na Zahvalno nedeljo. Ker skupnosti, v krogu svojih dragih. Kar je družina v manjšem obsegu, to so naša podporna društva v večjem. Kakor se otroci radi zbirajo ob pomembnih dneh okoli svojih starišev, tako se dobro članstvo rado sestane v krogu svojih društvenikov. Zato je ar. sv. Jožefa št. 169 KSKJ. sklenilo, da priredi na predvečer Zahvalnega dne, na 26. nov., nekak zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Društvu ni samo na tem, da bi ta večer napravilo samo gmo-ten dobiček, ampak želi, da bi članstvo imelo nekoliko poštene zabave. Radi tega so vstopnice samo po 50c, kar gotovo ni velika svota, ker se bo_na tem zabavnem večeru servira-la tudi večerja in sicer imenitna večerja, starokrajske "koline" s pristnim kislim zeljem-Ako bo pa katerega po "kolinah" žejalo, bo imel lepo pn-liko, da si žejo pogasi z dobrim pristnim ohajčanom, je boljši kot kdaj preje. Naše društvo navadno vsak leto na ta dan priredi veselico, ki je vselej prav dobro obiska' na, kar upamo, da tudi letos ne bomo zaostajali. Pridite di vi, ki niste člani našega društva, videli boste, da so z»ba' ve našega društva prvovrsfj Članov je pa itak dolžnost, in ne ponedeljek. Pridite toi^ tudi vi, ki drugekrati ne rete. — Začetek bo ob zvečer. Kdor hdče biti ^ postreže«, naj ne pride pozno. Godba bo tudi tak% . bo ugajala vsem starin1 ^ mladim. Malo bo staroP\ ske, malo pa novejše ^ kanske, da se bodo lahko s ' in mladi zavrteli. Pridite likem številu in ne bo žal. Za vso dobro posti" vam jamči društveni odboi- Vaš zapisnika'" ežb" W i* fi' ■ pri' ZAHVALA Milwaukee, Velikanski moralni 111 nančni uspeh proslave dvajsetletnice nam nalaga ^ jetno dolžnost izreči za 0. vsem tistim, ki so do te.^rgti speha pripomogli. V P»'vl umetniku-pevcu Tonetu ^ belj, ki nam je s svojim P'j'j^, nim sodelovanjem pri '. kakor tudi pri koncertu 111 ^ veliko pripomogel do usp Hvala, prijatelj Šubelj! ,0-Dalje hvala vsem tistim; katen Ra venskim časopisom, našo slavnost oziroma s" tadi" (Dalje na 3. strani.) Chronista Sontiacus: "Dom ol b Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) "Hudič, on je!" je spoznal Matevž San-drinija. Voz, ki je prvi prišel v vas se je zaustavljal in pred Budinovimi obstal, da so ga dohiteli drugi. "Tu je moj zadolžen dom, ki ne zasluži drugega, nego da ga oblijemo z bencinom in zažgemo!" je zaklical Sandrini. "Ce želiš, prav!" so bili pripravljeni nekateri. "Nad trg prvo in še tam okoli! Ko se vrnemo, posvetimo crociadi za volitve in vse ono, kar nam je povedal Sandrini!" so hoteli drugi iif zmagali. .-'« Matevž je že meril, a preden se je odločil, da bi sprožil, so kamioni oddreveli mimo. Pet jih je bilo — na vsakem poso- de z bencinom in kakih štirideset oboroženih črnosrajčnikov. "Bolje je, da ga nisem sedaj počil," je pomislil Matevž, teV še ugibal, ali naj gre in poišče Franceta ter mu pove, kaj namerava Sandrini s svojo druščino. "Grem," je sklenil. Ko je stopal iz vasi v gmajno, so avtomobili že dreveli daleč proti Kobaridu. Grozno bo! Kakih dvesto jih je! Vsi so črni ko sami zlodji!" je povedal Matevž, ko je prišel do vaščanov. Ženske in otroci so zajokali. "Kje je Budinov France?" je yprasal Matevž. "Ni ga tu. Z materjo sta pri Tratarje-vih. Menijo, da je tam varno, ko so na samem in daleč od ceste!" so mu odgovorili. "Poiskati jih moram!" je dejal Matevž in krenil po stezi proti Tratarjevim. * * Fašisti so v Kobaridu zdivjali, pobesneli. Sredi trga se je dvigal spomenik skladatelja Hrabroslava Volariča. Okoli vratu so mu zadrgnili vrv in ga ob huronskem vpitju in krohotu'strmoglavili ter se naj-podlejše znašali nad odbito glavo ... Ko so tako pokazali hvalisano svojo kulturo, ki ji ni vrstnice na svetu, so divjali po trgu, snemali vse slovenske napise in jih nanesli na trg pod staro lipo, polili vse z bencinom in zakurili kres, ki je sredi noči vzplamenel in zajel tudi lipo, simbol slovenstva izza pradavnih dni. Karabinijeri niso videli fašistov, pač pa so gledali, da ne bi domačini motili slovesnega zmagoslavja Črnih srajc . . • Ko je ugašal ogenj v lipi in je le še žarela v noč kot neznansko bridka prikazen, so planili divjaki na kamione in se odpeljali pod Krn v Drežnico, odkoder je kmalu krvavordeče odsevalo: župnišče je bilo v plamenih . . . V jutranjem somraku so obstali kamioni zopet pred Budinovo hišo. Sandrini je stopil na borjač in zaropotal na vrata. "Za menoj z bencinom!" je zaklicaH "Danes sem še jaz gospodar, čeprav so mi z dražbo prevzeli last, kot so mi povedali karabinjeri. Pepe'1 pustimo novemu gospodarju! Naprej, naprej!" Fašisti so poskakali z voz in drli s kan-glami na borjač, ulomili vrata in šli v no- tranjost. Čez trenutek sp v svetlem plamenu vzžarela okna v pritličju in nadstropju. Ko so se požigalci vračali iz hiše in se s Sandrinijem vred1 jezili, ker so našli vse prostore prazne, je iz skednja počilo. Sandrini je vzkliknil in omahnil. Pobrali so ga in odnesli na kamion, ki ga je šofer pognal, da dospe čimprej v Čedad . . . Črnosrajčniki, ki so ostali, so se zagnali proti skednju in iskali po njem, da bi dobili onega, ki je streljal. Niso ga našli, zakaj Matevž jih ni čakal . . . Plameni, ki so švignili iznad Budinove hiše, so vzbudili v gmajni nepopisen krik. Vaščani so se bali, da objame plamen vse hiše, pa so moški in ženske tekli v vas. Ko so prišli do župnišča, sta bila komisar in župnik s Tratarjevima in Budinovim že na poti v spodnji konec. "Gospod komisar, gospod župnik, pomagajte!" so prosili ljudje. Fašisti so zaslišali, da se jim bližajo vaščani. Besni so se zagnali proti neoborože-ni množici, da bi se znesli nail njo in se maščevali za Sandrinija. Komisar je stopil pred nje: "Ljudje so dobri, mirni — jaz jamčim za vse svoje občane!" "Tudi za onega, ki je ustrelil San' ^ ja?" so bili divji in zdelo se je, da J1 misarjeva beseda ne bo pomirila. Križiščani so se ob novici, ki so J0 ^y, deli i z vprašanja razjarjenih i*1"1 jo zdrznili in se spogledali in začudenj, šlo med njimi, da so trenutno pozabi požar ... "Kdo je bil?" je vprašal komisar- ^ "Ce bi ga bili našli, bi ne zahteva jamčite zanj!" so vzklikali frnosiaj. in gledali srepo in izzivalno vascan -.......... odvrnili UUUJ Med. nami ga ni!" so - morate jamčiti, , roke, nice* 43 "Tudi za onega komisar, da pride pravici "Jamčim!" je dejal komisar. „. Črni strahovalci so se zadovol i ^ pognali .v kamione, začeli peti svoj pe, vinezzo", ki so jo spremljali drdi aj ^j), sem motarjev in hrupni signali, i sc oddahnih, jim ni bil« ^ iz vasi. Križiščani so novega strahovanja se jim *» ~ u več bati, in v trenutku je bdo oKo v ^ nove hiše kakor ob mravljišču, ^^0 n varnosti: vse se je gibalo, vse .1 gQ pohitelo. S korita in bližnjega pot° sili vodo in gasili, gasili . (Konec prih.) Torek, 25. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S 'u^umttiiax^iauLJiiiHmtM'mTUii^^ Tvoj nedeljski tovariš. TEDENSKI KOLEDAR 30 Nedelja — Andrej. 1 Pondeljek — Eligij. 2 Torek — Bibijana. 3 Sreda — Frančišek Ks. 4 Četrtek — Barbara. 5 Petek — Sava, opat. 6 Sobota — Nikolaj. -o- Rev. K. Zakrajšek: PRVA ADVENTNA NEDELJA. JSi.«' Glavni del človeka je duša. Duša je pa neumrjoča. Tako s smrtjo umrje samo telo. Duša pa živi večno. Ali pa s smrtjo telesa preneha vsaka zveza ranjkih duš z živimi na svetu? ^e! V apostolski veri nas sam Bog uči, da naj verujemo v 'občestvo svetnikov". 1. Ko molimo "verujem v občestvo svetnikov", izjavljajo, da verujemo, da obstoji ozka duhovna zveza vernikov na zemlji, duš v vicah in svetnikov v nebesih, t. j. živih z mrtvimi. Verniki na zemlji smo vojskujoča cerkev Kristusova, du-Se v vicah trpeča in svetniki v nebesih zmagoslavna. Vsi sku-l^j pa tvorimo veliko božjo družino vseh vstvarjenih duš, katere imenujemo "občestvo svetnikov". "Svetnikov" pravimo to, ker smo vsi poklicani, da bi bili sveti, nekateri so pa svetost že dosegli. Pogubljene duše ne spadajo več v to božjo družino. Greh fotoori dušo za Boga. Ako človek umrje v takem stanu, je za vekomaj mrtev za Boga. Bog take duše zavrže izpred sebe: 'Poberite se izpred mene, vi prokleti!" 2. Verniki na zemlji smo vsi bratje in sestre med seboj. *>og je naš skupni oče, sveta Cerkev naša skupna mati. Kot ^atje in sestre smo si pa dolžni ljubezen in si med seboj polagati z molitvami in dobrimi deli. Kristus nas je učil: "Ka-c'ar molite, molite: Oče naš, kateri si v nebesih!" Sv. Jakob ttas opominja: "Bratje, molite drug za drugega, da boste o- Wnjeni!" Z dušami v vicah ostanemo enako v zvezi ljubezni. Zato Srtto jim dolžni pomagati z molitvami, z dobrimi deli, poseb-110 pa z odpustki in z daritvijo sv. maše. "Sveta in dobra je jisel moliti za mrtve, da bi bili grehov rešeni," nas uči Bog v sv. pismu. Da bi nas sv. Cerkev opozarjala na to našo zvezo 'j.Ubezni in usmiljenja z vernimi dušami v vicah, praznuje vsako leto 2. novembra spomin vernih duš. S svetniki v nebesih smo v zvezi ljubezni tako, da nas 5aši presrečni bratje in sestre v svoji sreči ne pozabijo, temneč za nas prosijo pri Bogu, mi pa da jih častimo in na pomoč kličemo. Sv. Cerkev daje že pri krstu in pri sv. birmi vsakemu človeku ime katerega teh presrečnih svetnikov kot patro-ila- Vsakemu stanu, vsaki občini, celo vsaki deželi in narodu daje še posebne patrone. To pa zato, da nas zgled njih svetega življenja bodri neprestano k posnemanju, da ima vsak člo-Vek, vsak stan, vsaka t>bčina, vsaka dežela, vsak narod še po-Scbne zavetnike pri Bogu, na katere se lahko v stiski obrača pomoč in priprošnjo. Na drugi strani pa nekako izroča kakega človeka, vsak stan, vsako občino, vsako deželo, vsak r,arod varstvu katerega teh patronov, da nekako izroča teni Sv'etnikom dolžnost, da skrbe za nas. 3. Če je kak nauk sv. Cerkve lep in tolažilen, je zlasti leI> in tolažilen nauk o občestvu svetnikov. Kolika tolažba za r,as v bojih in težavah našega življenja, ko se lahko zavedajo, da nismo zapuščeni. Zlasti kolika tolažba za nas, ko stojmo ob odprtem grobu, ki nam požira kakega naših dragih, farno telo gre v zemljo. Po duhu ostanemo združeni z njim ln on z nami. Kolika tolažba pa bo zlasti ob smrtni uri. Ne bomo po-^ljeni, ko bomo legli v temni grob! Sv. Cerkev bo skrbela, (1a ostanemo v zvezi z živimi, katere bo opominjala na "obče-stvo svetnikov", na njih dolžnost ljubezni, da se nas bodo spominjali v svojih molitvah, da ostanemo v zvezi s svetniki v Nebesih, ki nas ne bodo zapustili, ako pridemo v vice. Častimo radi svetnike! Priporočajmo se radi zlasti svo-patronom! Ne pozabimo pa na svoje ranjke! Molimo Popis kmetskih posestev v Istri Po zadnjem popisu posestev v Istri so ugotovili, da se živi 63,000 ljudi izključno od kmetijstva, medtem, ko je drugih 47,000, ki morajo iskati drugega zaslužka. Čuden možakar V Vipavi živi čuden možakar, Lipe Andlovec. Čeprav se bliža že 80 letu je kljub temu še vedno šaljivec. Misli pa tudi na smrt, ker si je že dal izkopati grob in napraviti spomenik. Naredil si je tudi lepo rakev, v njej pa skrit predal. Čemu mu bo predal, seveda nihče ne ve. Mož je namreč izvrsten mizar. 55a nje! Amen. IZ NEODREŠENE DOMO VINE Trgatev V Dornbergu so imeli trgatev. Natrgali so za srednje dobro letino. Včasih je bil to naj-veselejši čas, ker so računali, koliko bodo izkupili za vino. Sedaj je pa še starega vina veliko po kleteh. Nesreča. V Šturjah se je na Repičevi žagi pripetila nesreča. Med kolesa je namreč potegnilo Andreja Batiča iz Lokavca. Bil je na mestu mrtev. -o-- Nov župni upravitelj V Sv. Antonu pri Kopru so dobili novega župnega upravitelja v osebi č. g. Avgusta Zlobec, ki je bil svoječasno dekan v Ponjanu in je sedaj v pokoju. ' ;-0-_ Nova župnija Otalež, ki je bil do sedaj le kuracija, je povzdignjen od 23. oktobra za župnijo. Prvi župnik je č. g. Krapež. -o- Blagoslovitev nove cerkve Iz Tolmina poročajo, da so zadnji teden meseca oktobra blagoslovili na pokopališču pri Sv. Urhu novo cerkev, ker je bila stara porušena za časa vojne vihre. Isti dan je bila v novi cerkvi prva sv. maša. -o- Smrtna kosa V tržaški bolnici je umrla Apolonija Novakova, žena vpokojenega rudniškega paznika v Idriji, stara 60 let. — V Vojskem nad Idrijo so pokopali Valentina Hvalo, zidarskega mojstra, starega 66 let.—V Gorah nad Idrijo je u-mrl France Leskovec, po domače stari Hladnik, star čez 90 let. — V PodplečahN pri Cerknem je umrla Frančiška Jeram, stara 41 let. — V Št. Vidu pri Vipavi je umrl Alojzij Bizjak, gostilničar in posestnik. — V Čezsoči je umrl Ant. Berginc, čevljarski mojster in podžupan, star 65 let. — V Podplečah pri Cerknem je umrl Franc Primožič, star 17 let.— V Krnicah pri Jager-šču je umrla Frančiška Kacin, učiteljica, stara 23 let. — Na Logu pri Tolminu je umrl Andrej Fratnik, star 80 let. S LOVENCIV ITALIJI Tako odgovarja katoliški škof Gorica: Na dan konstituiranja deželne uprave je prefekt povabil na kosilo tudi goriškega nadškofa Dr. F. S. Sedeja. Ko ga je ugledal fašistični tajnik Avenanti je stopil k njemu in mu rekel: "Ekscelenca, čas bi že bil, da nehajo slovensko pridigati". ' Škof Sede j je kar obstal ob toliki predrznosti, nato ga je zavrnil: "Jaz sem katoliški škof in moram skrbeti za duše svojih vernikov. Lahko vam pa tudi povem, da sem Slovenec!" Kasneje je škof pisal prefek-tu: "Ako se mi še kaj takega pripeti, vedite, da se ne udeležim nikdar več vladnih svečanosti." Radi tega je nastala gonja proti škofu v tržaškem "Po-polo di Trieste" in javen napad v Avenantijevem govoru, ki ga je govoril dne 28. oktobra. V Zvezi s tem, je tudi gonja proti slovenski duhovščini na Goriškem, da je do sedaj pet duhovnikov dobilo takoimeno-vani "Diffido". Kakor je že bilo zadnjič poročano v tem listu, "Diffido" je to, da pozove policijski ravnatelj obtožence k sebi, jim prečita razne splošne obtožbe, kakor n. pr., da duhovniki ščuvajo narod in druge duhovnike, proti Italiji. Nato pa je izjava: "Diffidato", nakar duhovnik podpiše zapisnik. Posledica tega še ni ravno policijsko nadzorstvo, pač pa je opozorilo, da bo temu sledila omejitev osebne svobode "ammozione" ali kon-finacija. Nameravan napad na posl. Besednjaka Gorica: O priliki, da so tudi goriški fašisti proslavili obletnico pohoda v Rim, je v palači Slovenskega Trgovskega doma, kjer je sedaj sedež fašistične stranke imel Avenanti, goriški fašistični tajnik hujskaški nagovor na fašiste. Silovito je napadal goriškega nadškofa Dr. F. Borgia Sedeja, govoril je proti slovenski duhovščini in "Novem listu". Na vse zadnje se je spravil še nad posl. Dr. Besednjaka, ki ga imenuje "obrekovalca Italije v inozemstvu, ki da se pa kljub tem njegovim protidr-žavnim zločinom danes mirno sprehaja po Gorici." Seveda besede, ki jih je govoril fašistični tajnik niso ostale brez u-činka. Ko so se fašisti razšli, so šli takoj na lov, da poiščejo posl. Dr. Besednjaka, katerega so nekateri dohiteli v neki stranski ulici, ko je v spremstvu nekega svojega prijatelja mirno šel proti domu. Eden fašistov mu je zastavil pot, drugi so pa ostali zadaj. Fašisti se se nekaj časa obotavljali in se spraševali, če je ta resi stal predpisane izkušnje. Na pravi Dr. Besednjak ali ne. j ta način bo omogočeno, da bo Ker niso bili popolnoma gotovi j kak izvrsten učenec dokončal je li pravi ali ne, so namero na- kolegij tekom enega 'leta ali pada opustili. Ko so se fašisti pa še prej, dočim bodo tisti, ki razšli je že pristopil policijski se bolj zanimajo za sport ka-stražnik k Dr. Besednjaku in^or za učenje, potrebovali šc ga opozoril, da je bolje, da!nadalje štiri leta in več. Tudi gre takoj domov. Stražnik je I v ustroju univerze se bodo nato spremil Dr. Besednjaka i vpeljale razne izpremembe. do doma. f --o- Na dan fašistične obletnice SLABA STRELCA so fašisti popolnoma opustoši-' Chicago, 111. — E. Daniel-li hišo sodnega uradnika Er- son, lastnik garaže na 1315 javca v Štandrežu. Erjavec je'W. 63rd St., je. bil v četrtek sedaj v pokoju in živi pri ne-.zjutraj že v drugič tekom ene-kem slovenskem odvetniku v ga tedna predmet roparskega Gorici. ' napada, in ko se je zdaj po- , . ,.v kazal isti bandit z orožjem v islasremisticen govor , • . ^ . . ... roki, se je Danielson razjezil, Zadnjo nedeljo v oktobru;potegnil svoj samokres in pri-so goriški fašisti osnovali v' čel streljati na bandita. Ban-Podbrdu društvo bojevnikov.; dit je enako streljal nazaj, a Slavnosti se je seveda udeležil oba sta se prav slabo izkazala, tudi fašistični tajnik Avenan- Namesto, da bi zadela drug ti. Pred cerkvijo se je vršila drugega, sta podrla na tla tri blagoslovitev zastave. Avenan-1 druge osebe, ki so stale zra-ti je pri tej priliki sprožil novjven ter jih lahno ranila. Ban-govor na račun slovenskega dit je nato ušel. prebivalstva. Vse je bilo že tako urejeno, da so Slovenci morali prisostvovati vsej slavnosti. V svojem govoru je fašistični tajnik primerjal trpljenje italijanskega vojaka s — IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) LETEČI ČLOVEK Neki italijanski inženir iz Genove je prišel na dan z velikansko iznajdbo. Posrečilo se mu je sestaviti majhen stroj, Kristusovim trpljenjem. Ko so; teža 30 kg, ki se pritrdi pod potem nekateri razložili ljudstvu pomen tajnikovih besed se je ljudstvo pričelo spogledovati užaljeno v dno svoje krščanske duše. Tako daleč vendar ni šel do sedaj še nikdo fašističnih kri-čačev. Od tam so se fašisti spravili proti Sv. Luciji in še dalje naprej na Porezen do meje. TO lrroml SUHAČI ZAJELI PLEN New York, N. Y. — Obrežni suhaški straži je preteklo sre do padel v roke čoln, obložen s pijačo v vrednosti $40,000, in obenem so tudi ujeli tri ose be, ki so čoln vozile. Zasledovali so tudi neki drugi čoln, ki pa jim je ušel, ko so z njega pometali del tovora in s tem pridobili na hitrosti. ■-o- NOV UČNI NAČRT NA UNIVERZI Chicago, 111. — Tukajšnja University of Chicago je sprejela radikalne izpremembe v svoji vzgojni metodi, katere se bodo glede njih prednosti preizkušale tekom petih let. Sedanje določbe, da mora dijak pohajati skozi štiri leta na kolegij, se bodo ovrgle, in v bodoče bi lahko dijak graduiral, kadar bo zmožen, da bo pre- ramena in človek se lahko dvigne v zrak in leti s hitrostjo 60 kilometrov na uro. Stroj ima tudi krila kot letalo in majhen motor za pogon. Torej ne bo dolgo, pa bomo letali po zraku. -o- — Havana, Kuba. — Mir je vladal po celi Kubi zadnje dni preteklega tedna po tridnevnih izgredih in nemirih, vsled katerih je moralo biti proglašeno obsedno stanje. Ubitih je bilo v nemirih 7 oseb, ranjenih 50. program tako nesebično propagirali, uvidevajoč, da je 20-letnica pevskega zbora, najsi že isti pripada tej ali oni stranki, vredna priznanja in upoštevanja. S tem je to naše časopisje pokazalo voljo in možnost za skupni nastop v povzdigo naše kulture. Pozabiti tudi ne smemo vseh tistih, ki so drage volje pomagali v dvorani, kakor tudi o-glaševalcem v programskih knjižicah. Hvala koncertnemu opernemu pevcu Svetozarju Banovcu za prisrčne in vzpod-bujevalne čestitke. Zahvalimo se končno tudi o-gromni množici naših prijateljev in somišljenikov iz Milwaukee, Chicago, Waukegan, Kenosha, Racine, Port Washington in Sheboygan, kateri so že pred določeno uro napolnili dvorano. Na to občinstvo ter mirno, trezno obnašanje istega smo po vsej pravici ponosni. Prepričani smo, da organizacija pri tako velikem števi-jlu prijateljev in podpirateljev (ni zapisana smrti: ampak je [vredna, da iživi in bo živela. | Zagotavljamo vsakogar, da bo 'naša naloga tudi v bodoče nu-i diti najbolj podučne in zani-imive programe ter tudi vedno kaj novega. Še enkrat srčna hvala vsakemu posebej in vsem skupaj. Pevsko društvo "Naprej": Frank Ermenc, predsed., Frank Puncer, tajnik, Math Tamshe, blagajnik. V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! Čujte. Čujte! NATIONAL AVE. GARAGE 710 W. National Avenue, Milwaukee, Wise. Nudi automobilistom najboljo postrežbo. Napolnuje baterije, popravlja luči, auto gumije in drugo. FR. J. ALBY, lastnik. DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1930. Predsednik, Anton Škull, 1099 E 71 st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E 64th St. Zapisnikar, Joseph Zakrajšek. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Leo Kushlan, William Vidmar, J os. Germ. Zastavonoša, John Modic. Vratar: Jacob Korenčan, Antou Frankovic. Bolniški obiskovalec, Joseph Osrio. 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. POSEBNA RAZPRODAJA Naznanjam Slovencem v Chicagi in okoli|d, da imam v razprodaji po izredno znižanih cenah vsakovrstne čevlje. Te cene bodo v veljavi do "Thanksgiving". Priporočam se vsakomur, kdor hoče dobre čevlje po nizki ceni. ANTON ZUPANČIČ, 1950 W. 22nd St., Chicago b s°da zadnjega slovenskega katoliškega zavoda na Goriškem Gorica. — Goriški prefekt °mpierj je razpustil upravni bor Alojzijevišča v Gorici in ^stavil na njegovo mesto ko- »lov, Je arJa. Za komisarja je ime-an goriški podprefekt, ki takoj zapečatiti vse jj.lge in blagajno. — Alojzija lsče so upravljali slovenski jj °Hčani. Predsednik uprav-^Grf 0(^)ora Je bil monsignor So — Z velikansko težavo ,'^venci po vojni zopet ob-iHi ! v0c* vojne porušeni in o-vGf. zavod in stariši so se fl6]j in bili srečni, ko so vi- Itj"*' da so njihovim otrokom, ^rez nadzorstva tavali Det°v Zgubljeni po mestu, zo-v 0(jprta vrat}i v kat0]j§k0 bnGVal.iŠČe- V Alojzijevišču y :l gimnazijska pripravnica^ Pijanskim učnim jezi' • ker slovenskega niso ob- lastva dopustile. Šola je bila pod strogim nadzorstvom državnih šolskih oblastev. Od tukaj je šlo veliko mladeničev v škofijsko gimnazijo v malem semenišču. Nikdar niso oblast-va na tem zavodu našla niti najmanjše nezakonitosti, vendar je zavod odvzet Slovencem. — Za slovenskim siroti-ščem, ki ga je vodil Dr. Pavlica, je sedaj padel še zadnji zavod, ki je bil v rokah slovenskih katoličanov. Slovenski o-troci ki so našli zavetje v zavetišču so razpršeni sedaj po celi Italiji, samo zato, da bi se poitalijančili. Nekateri ki so se vrnili pripovedujejo, da so jih italijanski zavodi zanemarjali, večkrat so morali trpeti lakoto. — Kot vzrok za razpustitev slovenskega odbora so se izgovarjali, češ, da treba urediti gospodarstvo zavoda. Oba zavoda so podpirali okoliški kmetje' in goriški katoličani s svojimi prihranki. E3E™ ROJAKI IN ROJAKINJE PRISTOPAJTE ■ k —■ ^ t PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENKI PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 37. leto. V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skupnih podpor. Skupno število Jednotinega članstva znaša okrog 35,000. — Skupno premoženje pa nad $2,500,000.00. Ista vam nudi različno in zelo ugodno zavarovanje za vas ter za vašo družino. Vprašajte za pojasnila kakega tajnika ali tajnico našega krajevnega društva v vaši naselbini. Za informacije glede ustanovitve novega društva sc pa obrnite na glavnega Jednotinega tajnika na sledeči naslov: Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. KATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOLIŠKO JEDNOTO! m SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALUS t naznanjamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom.— Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. Posebnost pa je SESTAV, v katerem je vsa priprava za slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. Podružnice Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Telefon Hanover 1357. Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Za Božič SKUPNO POTOVANJE Skoro vsi Slovenci, ki potujejo letos v stari kraj za božične praznike, se udeleže skupnega potovanja na 12. DECEMBRA na priljubljeneb francoskem brzoparniku tr /n . dovolimo, ako jih naroce n J ducat poseben pop^t- manj Knjigarna c> •AMERIKANSKI SLOVENJ 1849 W. 22nd St., Chicago, 111