POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV. SLOVENIJE 9 ŠT. 21. • 17. MAJ 1957 • LETO XVI. ® CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! RAZMIŠLJANJE pred občnim zborom socialnih delavcev Drugi republiški občni zbor Zveze sindikatov za Slovenijo je v delovnem programu za leto 1957 naložil Republiškemu •vetu tudi nalogo, da prične smotrno in urejeno proučevati organizacijo, obseg in delovanje tako imenovane socialne službe v gospodarskih oirSam-lacijalj in da se prične zavzemati za to, da Se omenjena Služba čimbolj razvije in izpopolni. Iz tega načelnega naročila izhajajo nedvomno predvsem tri konkretna in praktična opravila, ki naj jih Republiški svet napravi: Prvo. Predvsem bi bilo potrebno ugotoviti in proučiti, kaj naj bo sploh predmet določene posbbne socialne službe. Drugo. Na osnov; spoznanj, ki jih bo dala proučitev predmeta socialne službe je potrebno izdelati celovito zasnovo socialne službe in očrtati profil poklica ljudi, ki naj bi bili v tej službi zaposleni. Tretje. Ugotoviti sedanje stanje na območju tistih družbenih služb, ki izvajajo opravila socialne službe, proučiti obstoječe oblike in metode ter učinkovitost skrb; in prizadevanj organov, ki se sedaj bavijo s to dejavnostjo ter zasnovati praktičen koncept za to, da se ta služba danim pogojem najboljše organizira in da postane čimbolj učinkovita, Ce iz naročila občnega zbora v pogledu pozornosti, ki naj jo sindikati posvete socialni službi, napravimo tako zahtevne in obsežne zaključke, nam postane takoj jasno, da je izpolnitev tega naročila zvezana z dokaj obilnim in temeljitim delom. Seveda bi bili zelo kratkovidni, če bi si obetali, da bo moč že v tekočem letu zadovoljivo odgovoriti na odprta vprašanja .in da bi zmogli to nalogo opraviti sindikati sami. Tako ne gre razumeti naročila občnega zbora. Občni zbor je predvsem naložil Republiškemu svetu, da se s problemom začne smotrno in temeljito ukvarjati, da ga postavi na dnevni red. Vsled tega je komisija za socialno družbena vprašanja pri Republiškem svetu trdi začela zbirat.; osnovno gradivo, na temelju katerega bo potem Republiški svet proučeval problem socialne službe. Istočasno pa je Republiški svet naložil komisiji za socialno družbena • vprašanja, da se poveže z vsemi družbenimi čimitelrjl, ki s kakršnega koli stališča in na kakršen koli način vplivajo tla našo socialno službo v gospodarskih organizacijah z namenom, da bi vsa prizadevanja vskladili. S tega stališča je postal tudi letošrfli občni zbor Društva socialnih delavcev Slovenije za sindikalne organizacije še posebno zanimiv, saj bo predvidoma obravnaval poleg drugih zadev s področja SAP- Turist biro Ljubljano prireja redna potovanja doma In v Inozemstvu po programu. Organizira ekskurzije, izlete in potovanja doma in v inozemstvo po naročilu sindikalnih podružnic. Nudi vse vrste turističnih uslug v svoji turistični poslovalnici, kot potni listi. Vize, devize Itd. Rezervira mesta za letni oddih In campinge. Izkoristite ugodnosti posebnega turističnega posojila, ki sta ga uvedla SAP-Turist biro in Mestna hranilnica ljubljanska. Zahtevajte Informacije in formularje v naši poslovalnici na Miklošičevi C. 17. tel 39-645 30-647 socialne politike tudi problematiko socialne službe v podjetjih. Vsekakor se pri nas še mnogo premalo časa urejeno in smotrno ukvarjamo s problematiko socialne Službe v gospodarskih organizacijah kot posebne zvrsti družbeno gospodarske službe, ki sodi v okvir vodstva gospodarske organizacije, da bi mogli že imeti pfo-vsem jasno zasnovo te službe. V sedanjih prilikah je mnogo bistvenejše prizadevanje zato, da jasno ugotovimo družbeno mesto in družbeno utemeljenost posebne socialne službe v gospodarskih organizacijah. ne. socialne službe v gospodarskih organizacijah javlja zlasti v zadnjih desetletjih. Stvar ima svoje korenine v razvoju sodoibnih .proizvajalnih sil. Pro. izvajalne sile so se v razvitih državah razvile do te mere, a delavčevo socialno problematiko, nadalje občutek, da predpostavljeni z vsakim podrejenim lepo in človeško ravnajo, da ga cenijo, da vrednotijo njegovo delo itd. Zaradi tega postane delavec, ki j« bil podjetniku v rani■ dobi kapitalizma pravzaprav silno enostaven objekt trgovanja, postopoma vse bolj zamotan in zahteven element proizvajalnih sil. Prav tako postajajo stroji vse bolj zamotani in zahtevajo vse večje strokovno znanje od tistih, ki z njimi ravnajo ter v okviru tehnične službe odpirajo nova i-n nova delovna področja, prav tako postaja s stališča proizvodnje delavec vse bolj zahteven in delo z njim vse bolj delikatno. Surovo tržno obračunavanje m&d delavci in podjetniki, za katerim stoje na strani podjetnikov vsemogočna država in njemu podrejeni »organizatorji proizvodnje«, na strani delavcev pa samo njihove delavske organizacije, se vse bolj umika v preteklost. Urejevanje delovnih razmerij, socialni problemi delavcev. Trenutno namreč tudi v krogu ljudi, ki se zavzemajo za uvedbo posebne socialne službe v gospodarskih organizacijah obstajata dve skrajni pojmovanji družbenega mesta in vloge socialne službe, ki jih verjetno ne kaže v taikj obliki sprejeti. Eno talko pojmovanje je, da je družbena naloga socialne službe v gospodarskih organizacijah v tem, da opravlja tako imenovano »socialo«. To bi se reklo, naj bi socialna služba skrbela predvsem za gmotno in moralno pomoč socialno 1-n ekonomsko ogroženim članom kolektiva. Na -ta način bi postala socialna služba neka'svojevrstna ustanova, neke vrste socialno varstvo. Po drugem pojmovanju, ki sicer delokrog socialne službe občutno razširja na skrb za urejevanje delovnih razmerij, strokovno izpopolnjevanje delavcev, na delovno, zdravstveno in pravno zaščito, na skrb za počitek in razvedrilo delavcev itd., pa ima socialna služba povsem $>odrejen položaj skrbi za produktivnost dela. Za«r-vdrniki tega pojmovanja namreč n-aglašujejo izključno ekonomski vidik socialne službe, njeno ekonomsko koristnost. Nobenega dvoma namreč ni, da urejena socialna služba v ogromni meri prispeva k stanju produktivnosti delovnih ljudi, vendar pa bj bilo družbeno nesprejemljivo povsem prakticistično povezovati aktivnost socialne službe samo z ekonomskimi koristmi, k; jih bo neposredno povzročila. Urejeno socialno sožitje je namreč potencialni t>re'd pogoj za urejeno in koristno proizvodnjo, vendar pa se ne more sleherno aktivnost socialne službe kar neposredno vrednotiti po tem, kakšne konkretne gmotne rezultate bo dala. Marsikdaj so namreč sadovi urejenega socialnega sožitja posredno vidni, marsikdaj se niti ne pojavijo neposredno tam, kjer je delovala socialna služba itd. Predvsem ne kaže prezreti dejstva, da se problem poseb- V zgodovino našega glavnega mesta se je pretekla vojna boleče zarezala z imeni treh krajev, ki bodo zaradi žalostne vloge med okupacijo ostali v zavesti ljudi za zmerom zapisani kot glasniki naše upornosti in hrepenenja po svobodi, zlasti pa še kot siloviti obtoževale! vsakršnega nasilja. To so mučilnica na Urhu, grobišče talcev na pokopališču in Gramozna jama. V tej jami je izkrvavela dolga vrsta mučenikov. Marsikdo izmed njih je v zadnjih urah življenja pisal pisma domačim. Ta pisma so sporočilo o veličini žrtvovanja našemu rodu in bodočim pokoienjem. Ta pisma so edinstven dokument in pričajo o odločnosti talcev in njih trdnosti. Naj nam bo njihovo junaštvo in njihova žrtev spodbuda, kako je treba ljubiti svojo zemljo, ljudstvo in svojo domovino. Gramozna jama je v četrtek, dne 9. maja, dobila novo slovesno podobo. V nekaj nad sto metrov dolgi jami na Savskem polju so odkrili spomenik padlim talcem. Izvajalne vzpodbude in vse ostalo skrbel podjetnik sam ali od njega za to posebej zaposlene osebe. Ob takem stanju stvari je potem povsem jasno, da se podjetnik ni dosti zanimal za socialno problematiko delavcev. Se kadar se je brigal, je to napravil na pritisk delavcev samih. Razvoj proizvajalnih sredstev pa je stvar .pripeljal do 'tega, da .začenja v procesu proizvodnje delavec vse bolj dobivati na svoji vlogi. Sodobne proizvodnje namreč ni mogoče več organizirati p0 starih načelih in metodah, ampak vse bolj postaja nepogrešljiv čini-telj v proizvodnji osebna delavčeva zainteresiranost, vnema, disciplina itd.. Sodotbna sociologija je ta premik kmalu opazila in ugotavlja, da postaja delavec vse pomembnejši čitii-telj v proizvodnji. Čim vpliva delavčeva zainteresiranost, njegovo razpoloženje,' počutje itd. občutno na proizvodnjo, postajajo tj elementi za gospodarstvo ekonomske kategorije. Vsled tega se v sodobnih, razvitih deželah pojavlja čudno družbeno protislovje, ki je površnemu opazovalcu celo nerazumljivo. Protislovje je v tem. da so začel; kapitalistični podjetniki skrbeti za to, da se delavci ugodno počutijo, da imajo urejene socialne prilike, da pridejo do razvedrila itd.. Kratkomalo tisti, ki žive od dela drugih, začenjajo skrbeti za socialni položaj izkoriščanih. Nekateri temu pojavu pravijo človekoljubje, neke vrste duhovno i.n moralno spreobrnjenje izkoriščevalskih podjetnikov. Na videz tudi stari tako izgle-dajo. Bistvo stvari p,a je pravzaprav v čisto enostavni gospo- družbeno im človeško počutje delavcev postajajo predmet pozornosti organizatorjev proizvodnje in urejevanje teh zadev postaja vse bolj enakovredno, marsikdaj pa tudi že pomembnejše od urejevanja tehnične problematike proizvodnje. Tu nastaja potreba po posebni strokovno usposobljeni službi socialnih delavcev. V naših družbenih pogojih se objektivnim družbenoekonomskim zahtevam po posebni socialni 'službi pridružujejo še zahteve, ki izvirajo iz zasnove naše družbene ureditve, sistema upravljanja itd. Seveda se socialna služba Pri nas zato V torek, 21. maja, bo dan jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je bilo rojeno v jeku ljudske revolucije in se je v dvanajstih letih svobodne graditve razvilo v močnega čuvarja našega neba. znajde v drugačni družbeni konstelaciji sil. Rred socialno službo pri nas ni kočljive in delikatne nalog® ustvarjanja iluzije o razrednem miru, o enakosti ekonomskih interesov itd., ampak je pred njo dolžnost, da strokovno, smotrno in vestno ureja vse probleme, ki nastajajo v zvezi z aktivnim delovanjem delavcev v proizvodnji. Naloga socialne službe Pri nas torej ni v tem, da opravlja neke družbene manevre, ampak da danim objektivnim pogojem primerno uveljavi vse tiste izsledke, določila. metode dela itd., ki odgovarjajo ustvarjanju socialističnega družbenega sožitja in do katerih se je modema znanost nesporno že dokopala. Gledano s tega. stališča se zdi, da bi bilo potrebno razmisliti o tem, da bi v posebni socialni službi združili vsa tista področja dela v gospodarski organizaciji, ki nekosredno tangi rajo delovnega človeka: delovna razmerja, strokovno usposabljanje, sistem in metode vodenja, delovna, zdravstvena in pravna zaščita, redna in dodatna prehrana, stanovanja, prihod na dfelo, . zdravstvena preventiva, zaščita socialno ogroženih, razvedrilo im zabava itd. Seveda je to samo misel, o kateri bi . bilo vredno smotrno in vsestransko razmišljati, Drži namreč eno, da ne more biti ta ali ona služba, ki obravnava človeka, podrejena neki drugi, bodisi tehnični ali komercialni, in drugič, da urejevanje cele vrste problemov v zvezi z delovnimi ljudmi ne more bit; prepuščeno samo neki politični skrbi družbenih organizacij. Vsled tega je v sindikatih prevladalo mnenje, da bi se kazalo zavzemati za to, da bi gospodarske organizacije združile vso to skrb v zvezi z urejevanjem položaja proizvajalcev in njihove socialne’ problematike v enotni tako imenovani socialni službi, ki bi morala imeti zaposlene strokovno usposobljen® ljudi in kateri na čelu bi stal predstojnik, kj bi moral biti po svojem položaju enakovreden predstojniku tehnične, oziroma komercialne službe. ' Povsem jasno je, da tako idealno zamišljene socialne službe ni mogoče uvesti z dekretom, nit; je ni mogoče uvesti preko noči. Zato so potrebne temeljite sociološke in ekonomske študije in skrbna priprava kadrov. Nedvomno nam ta problem poriva v ospredje zahtevo po šolanju socialnih delavcev, ki naj predstavljajo novo zvrst strokovnih delavcev. Seveda bi bilo sedaj težko govoriti o strokovnem profilu teh socialnih delavcev. Jasno je samo to, da bi morali bit; srednje in višje izobraženi in da bi morali poleg splošne izobrazbe biti verzi ran; na področju sociologije, ekonomije, gospodarskega in delovnega prava, pedagogike, psihologije, etike itd. Vsekakor bi bilo vredno o teh stvareh razmišljati, kajti res je, da tudi v tistih gospodarskih organizacijah, kjer že dokaj vestno in skrbno urejajo problematiko s pbdračja socialne službe, to delo ostaja v fokah strokovno neusposobljenih ljudi, ki seve potrošijo mnogo več časa in truda za to, da dosežejo manj povoljne uspehe koč bi jih dosegli za to strokovno usposobljeni delavci. Seveda pa je treba pri proučevanju socialne službe izhajati iz obstoječega stanja pri •nas. Zmotno bj bilo misliti, da se pri nas na tem področju seda; nič ne dela. Nasprotno, mi imamo skoraj v vseh gospodarskih organizacijah številne, posebej zaposlene ljudi, ki imajo nalogo urejevati samo t0 ajl ono področje socialne službe. Kot rečeno, slabost' je v tem, da je v večini primerov ta dejavnost v rokah strokovno premalo izšolanih ljudi, oziroma bolje rečeno, da ne skrbimo m strokovno izpopolnjevanje teh ljudi, in drugič, da so te dejavnosti med seboj nepovezane, da torej manjka določene smotri«, 1 organizirane, urejene politike na tem področju, V tej smeri, torej v smeri izboljševanja tega stanja, kaže osredotočiti pozornost naših sindikatov. V tej dejavnost; pa je mogoče tudi doseč; zelo koristne sadove. Roman Albreht PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV VELIKO POBUD za rast organov upravljanja Konference za volitve delegatov za kongres delavskih svetov so zaključene. Iz poročil, še bolj pa iz razprav na konferencah je vzniklo veliko pobud za nadaljnjo rast organov upravljanja, izrečene pa so bile tudi kritike o dosedanjem delu in odnosov do organov upravljanja. Skoraj povsod so se razprave osredotočile na tale vprašanja: materialna osnova delavskih svetov, odnosi med podjetjem in komuno, plačni sistem, delo gospodarskih združenj, metoda in sistem dela delavskih svetov, vzgojne naloge, cehe itd. Delegati so opozarjali, da so bila podjetja doslej deležna premalo zaupanja, da bi morali storiti vse, zato, da bi se podjetja družbeno-etanomsko bolj osamosvojila. Samostojnost podjetij naj bi bila tolikšna, da bi lahko delavski sveti vodili določeno samostojno perspektivno politiko. Vedeti bi morali s čim lahko razpolagajo in ne bi smeli živeti v bojazni, da bodo ob sredstva zavoljo spremenjenih predpisov. Mnogo dobrih predpisov se je dosedaj izrodilo, ker se je pravica kolektivov glede na razpolaganje s presežnim delom čedalje bolj ožila in ker dobri gospodarji niso bili bolje nagrajeni. Skladi za prosto razpolaganje so bili na primer na na vseh konferencah kamen spotike, ker jih oklepa toliko zakonskih predpisov, da so ti le navidezno samostojni Proizvajalci tudi niso zadovoljni, ker se predpisi stalno menjujejo. V Kopru, Ljubljani in Mariboru so udeleženci konferenc veliko razpravljali o delu zborov proizvajalcev in komun. Doslej je bila povezava med organi upravljanja v podjetjih in organi v komunah prešibka- Vzroke je deloma iskati v šibki materialni osnovi, kajti tudi komune niso imele materialnih spodbud, v premajhni povezavi predstavnikov podjetij m komun in zato, ker so delavci v raznih svetih in občinskih ljudskih odborih še preslabo zastopani. Povsod so se navduševali za ustanovitev zborov proizvajalcev pri komunah. Skratka, gradivo konference je tako bogato, da bo lahko kongres res plodno potekal, če bodo posamezni delegati upoštevali mnenja, izrečen* na konferencah. 21. marca 1942 se je v Gramozni Jami v Ljubljani zrušilo od zločinskih fašističnih krogel prerešetano zverinsko mučeno telo Toneta Tomšiča, enega najplemenitejših sinov slovenskega naroda. Rodil se je v Trstu leta, 1910, od koder se je zaradi fašističnega nasilja preselil v Ljubljano. Leta 1929 je postal elan SKOJ-a in leta 1930 član KPJ. Vso svojo bit je posvetil osvoboditvi proletariata. Protiljudski režimi so ga preganjali in zapirali, on pa je v trpljenju in borbi rasel v enega najsvetlejših likov delavca revolucionarja. Ko se je leta 1937 vrnil tretjič iz zapora je bil izvoljen za člana CK KPS in nato postal njen organizacijski sekretar. Pod njegovim borbenim vodstvom, se je v usodnih zadnjih letih stare Jugoslavije utrjevala partijska organizacija in politična enotnost slovenskega delovnega ljudstva. Ko je leta 1941 odšel kot ilegalec v Prevalje, so ga tam aretirali in ga vklenjenega odpeljali v Ljubljano. Tedaj je pri Lazah skočil iz drvečega vlaka in po' begnil. Toda policija ga je kmalii močno potolčenega izsledila ln ga zaprla. Pred prihodom fašistične vojske pa so ga njegovi tovariši rešili iz zaporov. Tone Tomšič je tedaj le z njemu lastno silno iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo podvojil svoje delo in v najhujših razmerah ilegalnosti krepil enotnost razkosanega slov. delovnega ljudstva. Organiziral je ilegalne tiskarne in tehnike, bil ustanovitelj narodnoosvobodilnega tiska, pisal je članke, navodila. poročila, obiskoval in utrjeval je partijske organizacije In vzgajal revolucionarne kadre. Sredi tega tako ogromnega dela je izdajalska roka pokazala nanj in 9. decembra 1941 so ga aretirali in ga izročili italijanski po* liciji. Pričela se je njegova najstrašnejša pot mučenja v ljubljanskih in begunjskih mučilnicah, pot, ki je končala 21 maja 1942 v Gramo-nj jami. e © © © m .© © Ljudska tehnika v Slovenskih Konjicah je za prvomajske praznike pripravila posebno razstavo. Številne slike so obiskovalcem pokazale, kako je potrebno biti previden .na javnih cestah, saj je tudi v konjiški občini bilo že več avtomobilskih in drugih podobnih nesreč. — L. V. © Občinsko trgovsko podjetje »Jelka« v Rušah je v zadnjih dveh letih izredno mnogo investiralo za sodobno ureditev svojih lokalov. Te dni je presenetilo svoje potrošnike z okusno izdelanimi reklamnimi napisi, ki jih je postavilo na vseh glavnih dohodnih cestah v ruško vas. Na njih lahko potrošnik, tako kot v Mariboru, že od daleč spozna, kaj vse mu lahko podjetje nudi in to ob zmerni ceni in ob dobri postrežbi. — 6. G. g V 'ruški občini, kjer so se že zaključile letne konference SZDL, se v poslednjih dneh skrbno pripravljajo na redno letno skupščino Občinskega odbora SZDL. Predvidevajo, da bo letna skupščina 12. maja, udeležilo pa se je bo kakšnih 100 delegatov iz vseh osnovnih organizacij SZDL. — G. G. g Okrajni sindikalni svet v Trbovljah je imenoval štiričlanski odbor za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije. Odbor vodi tovariš Vili Škrinjar. g Na zadnji seji tajništva Republiškega odbora sindikata lesnih delavcev so razpravljali med drugim tudi o deviznih razlikah. Podjetja namreč, ki izvažajo svoje izdelke preko izvoznih trgovskih podjetij, ne dobe svojega deleža deviz. g Sredi aprila je bila seja tajništva Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije, na kateri so sklenili marsikaj zanimivega in koristnega. Tako bodo junija sklicali posvetovanje o delavskem upravljanju v elektrogospodarstvu, zbrali so že podatke o normah, zbirali pa jih bodo še o premijah, plačah itd. Dogovorili so se še mimo drugega, naj Republiški odbor pripravi gradivo o delavskem upravljanju in se o njem pogovori z delegati, ki bodo šli na kongres delavskih svetov Jugoslavije. Prav tako bo Republiški odbor sindikata tekstilcev In usnjarjev sklical delegate za kongres delavskih svetov. © V podjetju »Kamnik« v Kamniku so na predlog sindikalne podružnice priredili tečaj za polkvalificirane delavce. Tečaja so se udeležili 103 člani kolektiva, med katerimi je bil najmlajši star 18, najstarejši pa 50 let. Med njimi je bilo precej borcev NOB, ki si zaradi političnega dela in podobnega niso utegnili pridobiti kvalifikacije. Za tečaj je bilo zelo veliko zanimanje saj so se ga redno udeleževali tudi taki, ki stanujejo celo po 16 km daleč od podjetja in uspešno opravili izpit. S tem so se seveda tudi gmotni pogoji udeležencev tečaja izboljšali. V tarifnem pravilniku namreč stoji, da se zmanjša tarifna postavka za določen odstotek, če opravlja delavec‘delo, za katerega se zahteva višja strokovna izobrazba, kot pa jo ima. še jeseni bodo priredili tečaj za kvalificirane delavce. — P. A. © Med največjimi prireditvami za letošnji prvi maj v konjiški občini je bila slavnostna akademija v domu kulture na večer pred praznikom. Ob tej priliki so bila podeljena odlikovanja najbolj zaslužnim delavcem iz konjiških podjetij. Podobne proslave so bile tudi v Zrečah, Vitanju, Ločah in drugih večjih krajih občine. — L. V. © Večina podjetij v konjiški občini je že izdelala analize o delovanju delavskih svetov in drugih organov upravljanja. Med prvimi so to opravili v tovarni usnjarskih in čevljarskih strojev KOSTROJ, dalje v opekarni Loče in na LIP v Konjicah. — L. V. © Gozdna uprava v Rušah skuša v okviru razpoložljivih sredstev vsako leto nekaj stanovanj popraviti, mimo tega pa gradi tudi nova. Lani so zgradili štiri nova stanovanja, dvoje pa na novo uredili. Letos nameravajo zgraditi kar 10 novih stanovanj. Nekaj denarja imajo sami, manjkajoči znesek pa nameravajo zaprositi iz gozdnega sklada. Omeniti je treba, da je ta Gozdna uprava v zadnjih nekaj letih olepšala okolico svojih zgradb ter uredila parke in-gredice. — G. G. © Delavsko prosvetno društvo Svoboda I Zagorje je gostovalo z duhovito Molierovo komedijo George Dandin v Čemšeniku, na Mlinšah in Izlakah. Gledalci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. M. L. © Preteklo nedeljo je bilo v telovadnici I. gimnazije v Celju okrajno prvenstvo pionirjev v streljanju z zračno puško. Skupinsko prvo mesto si je priborila strelska družina Kovinar iz Štor, drugo mesto SD Konjice in tretje mesto SD Tempo Celje. © Prostovoljno gasilsko društvo v Šentjurju pri Celju, ki združuje v svojih vrstah precej delavcev iz Železarne Štore in drugih podjetij, živahno deluje tudi na kulturnem področju. Pred kratkim so ustanovili mladinski ženski pevski zbor, mladinski kvintet in moški oktet; J. M. © Republiški odbor Združenja vzgojiteljev je na zadnji seji obravnaval osnutek zakona o- javnih uslužbencih. Člani predsedstva so grajali postopek, ker osnutka sploh niso sprejeli, pripombe na osnutek pa bi morali izreči. © Okrajni sindikalni svet v Kranju je na zadnji seji razpravljal o sprejemanju tarifnih pravilnikov in o tem, kako poteka analitična ocena delovnih mest. Sindikalne organizacije naj bi v bodoče posvečale v6č pozornosti prehrani delacev in organizaciji raznih uslužnostnih služb. L V. © Na zadnji seji okrajnega sindikalnega sveta Nova Gorica so med drugim ugotovili, da 243 gospodinjskih pomočnic ni vključenih v sindikat. Občinskim sindikalnim svetom so naročili, naj si prizadevajo, da bi čimveč gospodinjskih pomočnic organizirali. © Dne 11. t. m. se je začel na Reki mednarodni železničarski esperantski kongres. Na kongres je prišlo 500 delegatov in gostov iz trinajstih držav. Železničarska združenja esperantistov iz Avstralije,. Anglije in Španije so poslala kongresu pozdrave. J- D. © Na zadnji seji izvršnega odbora sindikata delavcev Železarne Štore so razpravljali o organizaciji poučne ekskurzije v tovarne »Iskra«, »Planika« in »Tiskanina«. Z odborniki v tamkajšnjih tovarnah bodo razpravljali o delu sindikalnih organizacij, delavskih svetov in mladinskih organizacij. J- M. © Republiški odbor Sindikata grafičnih delavcev je na zadnji seji izvolil 6-članski odbor za organizacijo Desetih letnih grafičnih športnih iger. Ob desetletnici športnih iger grafičarjev bodo izdali posebno brošuro. © Občinski sindikalni svet Žiri misli prirediti zlet za odbornike iz Žirov in Poljanske doline. Odborniki bodo odšli 26. maja na Stari vrh. © Delavski svet tovarne »Plamen« v Kropi je sklenil letos poskrbeti za prijetno letovanje delavcev. Kupil je zgradbo v Portorožu in nekaj zemlje, kjer bodo razpeli šotore tudi taborniki. L V. © Sindikalna organizacija delavcev gozdnega gospodarstva v Kranju je pred kratkim priredila tečaj za kvalificirane delavce, ki ga je obiskalo nad 200 slušateljev. 170 KMETIJSKIH DELAVCEV ŽELI DELAVSKO UPRAVLJANJE 1 Bi naj bila »vrt Ljubljane«. Toda upoštevajte, da naše posestvo nima najboljše zemlje... Res, da smo se specializirali bolj na pridelovanje semen, toda ali ne potrebujemo tudi dobrih semen? To je prav pa se stiskajo v hlevih. tako važno, ali ne? Direktorju sem že omenila, da bi bilo dobro, če bi začeli gojiti tudi Čebulj ček za seme. Cebuljček Fakultete za agronomijo in veterino, ki so istočasno člani upravnega odbora Kmetijskega inštituta, toda niso predložili potreb ... Člani našega kolektiva in 'njihove družine Tu- seme, ki daje kvalitetne in visoke pridelke. Kako naj se še vnaprej udejstvujemo na Pšati, če postane 'samostojno podjetje, ki lahko razumljivo odklanja naše poizkuse. Sicer pa imamo že slabe izkušnje s takšnega posestva — Ajševice! Mi potrebujemo svoj zavod.« Pogled na gornji vrt posestva Pšata pri Mengšu. Tu pridelujejo vrtnine. d-i gospodarska poslopja niso v.a zgrajena. Nimamo gnoj-ničraih jam, veliko denarja trošimo za umetna gnojila, gnojnica pa nam odteka v Pšato. Mislim, da bi bilo drugače, če ne bi bili zavod, če .. . v . . bi imeli delavsko upravljanje, nikogar, hočemo le lastno delavsko upravljanje« Ih končno še direktor Pšate, s katerim se strinja ves ko-, lektiv Pšate: »Ne dolžimo Ali naj bo zaradi nekaj hektarov, na katerih goje v študijske namene te ali one poljedelske pridelke, posestvo, ki obsega 400 hektarov in na katerem dela čez 170 delavcev, zavod v pristojnosti Sveta za kulturo in prosveto LRS in zato brez delavskega upravljanja ...? 9 Pšata je majhen potok, ki ga vsak odrasel lahko preskoči. Potok je znamenit zaradi svoje zle narave, da po močnem dežju spomladi in je- sike trave, detelje in' krmne rastline. Zraven vsega imamo v obratu Mengeš še okoli 7 hektarov vrtov. Tam imamo tudi 800 oken zaprtih gred. je danes zelo dragocena rastlina. Ali smo bolj poklicani gojiti vrtnine za ljubljanski trg kot semena pa je drugo vprašanje. Morda res potrošniki, pričakujejo prvo, toda da bi lahko izpolnili ta pričakovanja, se bo moralo posestvo še bolj razviti. Sicer že zdaj prodamo dnevno 1.500 litrov mleka. V vseh obratih imamo 280 šeni močno naraste in poplav- Koliko irriamo vrtnin;? .70 arov. glav goveje živine. Letos že lja. Pred leti, 1949. in 1950., je Pšata postala tudi drugače znamenita. Takrat So Ljubljančani prihajali k temu potoku, mu skopali novo strugo, izkrčili grmičevje na močvirnatih travnikih, zgradili moderne hleve in silose, kratko-malo postavili temJje bodočemu vzornemu kmetijskemu posestvu. Marsikdo se spominja tistih dni, ko je prispeval ure in ure prostovoljnega dela da bi Pšata nekoč postala ze-lenjadni vrt Ljubljane. To je bil cilj, ki še ni dosežen, ker so obstali na pol poti. Toda še vedno lahko Pšata postane to, kar želimo. No, zdaj pa poslušajmo, kaj pravijo o Pšati tovariši, ki delajo na njenih poljih ali pa so drugače povezani s Pšato. Ing. Jelka Tomšičeva, ki je tajnik sindikalne podružnice, opisuje Pšato »Kmetijsko posestvo Pšata-Mengeš rnia danes štiri obrate, vse z v glavnem zaokroženim zemljiščem: Mengeš z 61 hektari, Križ 67 hektari, Jabla s 63 ha in Depala vas z 209 ha. Zdaj dela na tem posestvu 172 delavcev. Največ pridelujemo krompir, ki ga v glavnem prodajamo za seme, ]5otem semensko žito, semen- papnike, 50 arov paradižnika, 20 arov kumaric im 60 ; arov imamo zasajenih s solato. Zgodnjega krompirja smo zasadili 61 arov. Ko ga bomo izkopali,, bomo tam zasadili endivijo. Sadike paprike, paradižnikov in solate prodajamo. Seveda pozneje tudi plodove, kolikor jih je. 1,26 ha naše zemlje ima fakulteta za svoje poskuse odnosno za poskusno gojitev različnih pridelkov. Vem, kaj vas to moti! Pšata tekmujemo s 110' kravami v mlečnosti. Tekmujemo tudi v rastlinski proizvodnji in sicer v pridelavi krompirja in žita. Drugače pa ... Tudi pri nas ne gre brez težav. Predvsem nais teži to, da smo zavod. Nimamo delavskega sveta in kolektiv sodi, da je slabo obveščen o sklepih In delu uprave. M-i. imamo za tekoče zadeve strokovni svet, ki se sestaja po potrebi in v nekem oziru za silo nadomešča organ de- Tovariš Sitar, predsednik upravnega odbora, mi je razložil »spor«,.ki pravzaprav ni spor »Tudi upravni odbor se je pridružil mnenju kolektiva. Posestvo Pšata bi 'postalo kmečko posestvo, delavci naj izvolijo delavski svet, ki bo sam skrbel za podjetje. Fakulteta, ki bi morala doslej skrbeti za Pšato, ni izpolnila pričakovanj in Upov. Nasprotno, marsikaj so obljubljali, potem pa zavlačevali. Profesor Turk bi moral izdelati investicijski program za Pšato. Večkrat je izjavljal, da je program že narejen in da ga je treba le še pretipkati. Sedaj, po dveh letih pa naj bi . investicijski program izdelal Agro,biro. To zavira naš gospodarski razvoj. Januarja 1953 leta je Pšato prevzela od Mestnega ljudskega odbora Ljubljana Agronomska fakulteta. Le-ta nam je obljubljala, da bo Pšata postala vzorno in ugledno posestvo. Avgusta 1955 smo ‘postali tudi uradno zavod. Odslej se niti okraj niti republika nista brigala za nas. Odslej smo imeli vedno težave s krediti, celo z obratnimi sredstvi, katerih nam je velikokrat primanjkovalo, tako da smo bili večkrat tudi brez sredstev za plače. Fakulteta je obljubila izdelati gospodarski ureditveni načrt, ki pa ga še do danes nimamo. Pravilnik o plačah smo ime-’ li trinajst mesecev v potrditvi. Večkrat smo slišati izjave na raznih forumih, da je posestvo preveliko za zavod. V Delovni kolektiv kaže veli- Svetu za prosveto so nam re- BfiZPIS ZA NfiTEČJU POLITIČNE ŠOLE PRI CK KPS (od 2, septembra 1957 do 30. januarja 1958) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje Iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6. 1957 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova štev. 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. / O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega območja. DEJAVNOST OBČINSKIH PODJETIJ V PREBOLD! PRAPOR SO RAZVILI 3000 V Preboldu je kar šest občinskih podjetij: konfekcija, gradbeno podjetje, remont, opekarna, mizarska in čevljarska delavnica in pekoma. Lansko leto so se skoraj vsa ta podjetja znašla v precej težav-« nem položaju. Za nekatere je bilo. že vprašanje obstoja. In zakaj? V knjigovodstvu je manjkalo dobrih in sposobnih ljudi! Sindikalna podružnica obrtnih delavcev v Preboldu pa si je z vso vnemo prizadevala, da se stvari izboljšajo, saij ta podjetja zaposlujejo skoraj sto ljudi. Lansko leto je že slabo kazalo, saj .celih pet mesecev niso prejemali polnih plač. Letos pa že gre na bolje. S prostovoljnim delnim in majhno podporo so st uredili prostore. In ko so letos proslavljali delavski praznik v svečano Okrašenih prostorih, so lahko z zadovoljstvom ugotavljali, dia je v delu in slogi moč. Delavsko samoupravljanje res še ni na najbolj trdnih nogah. Vendar so trdno prepričani, da se bo tudi ta slaba stirian popravila. Saj je zdlaij, ko so v knjigovodstvu resno pokirljelii, opaziti pri vseh viden napredek. Za delavce občinskih podjetij v Preboldu je bil letošnji delavski praznik še posebno pomemben. Sindikalna podružnica obrtnih m komunalnih delavcev je namreč razvila svoj prapor, ki je simbol in dokaz, da tudi oni nekaj zmorejo, da so tudii oni del socialistične skupnosti. Na eni strani prepona piše: »Sindikalna podružnica obrtnih in komunalnih delavcev Prebold.« Na drugi strani pa: »Vse site za blaginjo delavnega ljudstva!« Prapor 'so izročili v varstvo mizarju tov. Pihlerju, ki je pred člani obljubil, da ga bo zvesto čuval. Viktor lavskega samoupravljanja in tudi sindikat stori kar se da. Kako živijo naši ljudje? V vseh obratih imamo menze. Le stanovanj nimamo'... Veste, mi imamo moderne hleve, stanovanj pa nd. Poglejte zapisnik z zadnjega sindikalnega sestanka, kjer smo soglasno zahtevati delavsko upravljanje. Tam piiše: Vedno smo Imeli težave s krediti. Primanjkuje nam celo stalnih obratnih sredstev... Ostala posestva v Sloveniji, ki poslujejo kot zavodi, šo prejemala večmilijonske dotacije, mi pa nič. Inženir Žaucer, predsednik Kmetijskega inštituta Slovenije, je izjavil na tem sestanku, da so bili ob razpravi o dotacijah navzoči tudi člani upravnega odbora, profesorji ko prizadevnost. Lani so ustvarili pet milijonov dinarjev dobička. Tovariši iz Fakultete pa odrekajo" kolektivu za to vse zasluge, češ, da so ustvarili dobiček, ker ne odplačujejo amortizacije. Le-ta pa bi znašala samo 1,400.000, čeprav so plačali 5 milijonov anuitet in zemlj arine. Pšata je eno najboljših kmetij sikih posestev. Kolektiv je na skupnem sindikalnem sestanku sklenil zaprositi Izvršni sve^ da proglasi zavod za podjetje in. mu poslal v tem smislu tudi pismo. Upravni odbor, ki je sestavljen iz 12 članov (štirih predstavnikov agronomske fakultete, štirih predstavnikov kolektiva in štirih predstavnikov iz vrst državljanov), je razpravljal o tem. Razen očitka kolektivu, ker ni naslovil vloge preko upravnega odbora,, se je upravni odbor z vlogo strinjal in celo z desetimi glasovi proti dvema priporočal, da se posestvo spremeni v podjetje. Posestvo naj bi bilo še vnaprej dostopno fakulteti za študijske namene. Kolektiv upa, da bodo ugodili njegovi prošnji. Ko so volili delegate za »krajno konferenco, na kateri bodo izvoliti delegate za kongres delavskih svetov, je bilo slišati jasno in glasno: ko bi le tudi mi imeli delavski svet.. .1« Kaj pravi tovariš ing. Span-ring? »Tovariši, mi nismo filozofi! Mi potrebujemo zemljo za naše delo. Povejte: čigava zasluga je večja, ati tistega, ki gara in pridela slab in majhen pridelek, zato. ker ima slabo seme, ati tistega, ki da dobro kil: Vi ste kmetje ne pa učitelji, kaj bomo mi z vami... Ati je po vsem tem čudno, če naš kolektiv zahteva delavsko upravljanje? Tudi če bomo podjetje, smo vedno pripravljeni dati zemljo Fakulteti, kolikor jo potrebuje, toda po pogodbi. Nikakor ne podcenjujemo znanstvenega dela Agronomske fakultete za naše kmetijstvo. Vendar ne vidim vzroka, da bi moralo posestvo z 400 ha biti zdvod zaradi dveh, šestih ali desetih ha — toliko jim damo na razpolago, če bodo to želeli. Če pa je prišlo že zdaj do nesoglasij zaradi kakšnih sadik, potem je to samo zaradi tega, ker smo zavod s' samostojnim finansiranjem. z. ■ Vi morda ne veste, da Pšata še ni dokočno zgrajena. Se preobrazba tal ni končana, zraven vsega pa se je posestvo vsako leto povečalo za približno 30 ha orne zemlje, ki smo jo pridobili iz močvirnih travnikov. Danes na primer smo imeli komisijo, ki je določila novo strugo Pšate. Primanjkuje nam tudi: stanovanj. Kolektiv nikakor ne dolži fakultete. Saj ve, da fakulteta ne razpolaga z denarjem, ki bi bil nadvse potreben za takšno posestvo, kot. je Pšata, po drugi strani pa razumemo, da profesorji ne morejo bolj sodelovati z nami in se intenzivno ukvarjati s posestvom, ki je tako veliko, saj ne utegnejo. Oni so predvsem znanstveniki, pedagogi, Id imajo dovolj dela na fakulteti. Kolektiv pa ceni svoj trud in svoje posestvo. Prepričani smo vsi, da bi še bolj uspeli, če bi začeli posestvo upravljati sami.« D. D R O B U DOGODKOV \ UPORABLJAJTE ZA KUHO BETA! PIJ M ( ki je ceneno, ekonomično in praktično gorivo. ) J Ne škodi posodi. 1 \ V jeklenkah po 10 kg neto / / vam ga dobavlja ) 1) TRGOVSKO PODJETJE ( \ Za informacije kličite^ telefon j 32-336 aiti se zglasite osebno v \ naši prodajalni v Ljubljani — j Gosposvetska cesta 8 PETROL, Ljubljana P E TE 0 L LJUBLJANA ( V ponedeljek 6. maja zvečer, je italijanski ministrski predsednik Antonio Segni podal predsedniku republike Gronchtju ostavko svoje vlade. Ta-' ko se je ItšAiijia spet znašla v vladni krizi, četrti v minulih štirih letih. Pri parlamentarnih volitvah 1953. leta je italijanska demokrščanska stranka izgubila monopol v političnem življenju Italije, ki ga je izkoriščala nekaj let po zadnji vojni v času ostrih spopadov v mednarodnih odnosih. Sama ni več mogla sestaviti vlade. Nasloniti se je morala na laične stranke centra: Socialne demokrate, liberalce in republikance, ter z njihovo pomočjo, ki je bila odvisna od demokrščanske pripravljenosti na kompromise, sestaviti vlado. Spočetka je de" mokrščanska desnica skušala ohraniti svoje pozocije z umetnim napihovanjem zunanjih problemov (na primer tržaškega): z rešitvijo teh vprašanj pa je šla po gobe. Mednarodno pomirjevanje je sprostilo napredne silnice v italijanski družbi, odprlo nove možnosti,-za uveljavljanje sil levice, tistih italijanskih političnih sil, ki zahtevajo resne gospodarske in socialne reforme v korist delovnih ljudi. Na čelo italijanske vlade je tedaj prišel Segni, demokrščanski politik, ki mu klerikalni desničarji niso bili kdo ve kaj naklonjeni. Segnijeva koalicijska vlada ni mogla mimo nekaterih resnih problemov, in zgodilo ee je, da se je včasih — ko so ji desničarji v vladnih strankah obrnili hrbet — ohranila pri življenju le s podporo levice. Segni je vladal 22 mesecev. Zadnje čase je pravzaprav le životaril. Postajal je ujetnik desnice (Vatikana in velekapitala, desnih demokristjanov in liberalcev), ki je v strahu pred socalistično združitvijo vedno bolj odločno postavljala svoje zahteve. V zadnjem letu, ko so se vzporedno z zaostritvijo mednarodnih odnosov in razrednih nasprotij v Italiji povečali izsiljevalni apetiti italijanskih konservativcev, in ko so republikanci zaradi desničarskih teženj liberalcev izstopili iz vlade, sp v Italiji večkrat govorili o skorajšnjem Segnijevem padcu. Desničarska orientacija je vladi popolnoma zvezala roke. Životarila je zahvaljujoč mi» nistpskim ambicijam socialnega demokrata Saragata. Ko Pa se je tudi socialna demokracija znašla v precepu, ko so se močno okrepile tiste sile v italijanski socialdemokratski stranki, ki nasprotujejo sodelovanju z desno usmerjeno vlado in se zavzemajo za socialistično združitev, se je tudi Saragat umaknil iz vlade. In vlada je padla. Italijanska vladna kriza je torej vrhunec dolgoletne negotovosti in nestabilnosti, v kateri je delovala Segnijeva vlada. Ko* je pet republikanskih poslancev februarja lani odklonilo podporo vladni koaliciji. je Segnljevi vladi ostal v parla- mentu le en glas večine. Obstoj ali padec vlade je tako postal popolnoma odvisen od 19 socialdemokratskih " poslancev. Demokrščanska stranka s svojimi 261 polanci (v parlamentu, ki ima .590 sedežev), ni bila sposobna vladati brez Saragatove podpore. In ko ji je Saragat odkloni! nadaljnjo, podporo je Segni po šestminutni »zadnji večerji« odšel k Gronchiju in mu podal ostavko. Krizo je torej izzval tisti italijanski politik, ki je -ves čas zagovarjal sodelovanje svoje stranke v vladi ter staln0 nasprotoval or.im. ki so zahtevali izstop iz vlade. Se nekaj tednov pred svojo nenadno ugotovitvijo, da ni več pogojev za sodelovanje v takšni vladi kot je Segnijeva, je Saragat prisilil socialnodemokratskega sekretarja Matteottija, ki je ostro kritiziral njegovo sodelovanje v vladi, da je podal ostavko na svoj položaj strankinega sekretarja, S tem pa Saragat ni zavrl nezadovoljstva s svojo politiko. Matte-otti ni ostal sam. Podprl ga je voditelj socialnodemokratske levice Zagari; zadnje dni pa so se širile govorice, da sta se tudi ministra Romita in Vigorelli sprla s Saragatom. Val nezadovoljstva, ki ga je povzročil s svojo politiko je prisilil Saragata, da se je nekaj tednov pred socialnodemokratskim kongresom premislil in povzročil vladno krizo. Saragat je s svojim izstopom jz vlade sicer storil tisto, kar je zahteval Matte-otti, toda njegove težnje so bile povsem drugačne. Saragatova odločitev je manever. ki opozarja demokristjane, da brez podpore socialnih demokratov ne morejo vladati. Istočasno je Saragat kotel s tem manevrom razčistiti položaj v svoji stranki in tik pred kongresom, ki je bil prvotno sklican za julij, ponovno pride™ 37. MA JA 1957 B ST. 21 IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA -»DELAVSKA ENOTNOST« © im »Konrad 'Bezlaj!« je svečano poklical z odra predsednik sindikalne podružnice. V roki je držal Red dela I. stopnje. Konrad Bezlaj se je zdrznil, kot bi se zbudil iz globokega sna. V zadregi je jel popravljati kravato, spomenico in odlikovanja za hrabrost in potem z roko šel preko rahlo oznojenega čela. Oder je bil okrašen. Od vse povsod! je dihalo majsko razpoloženje. Ta dam so svečano praznovali; odlikovali so zaslužne delavce, borce današnjega časa. Predsednik je zrl na Konrada in, se mu toplo nasmehnil, kajti videl je njegovo zadrego, čutil je njegov utrip srca in trepet, sreče. Konrad se je mukoma dvignil in stopil proti odru. Oprijel se je opornikov, kajlti bil je že starejši, človek in nanj j:e pritiskala peza življenja. Skromno je stopal, toda ponosno in vzvišeno. Tedaj je v dvorani zahrumelo, tako silovito, da so se stresti oporniki! velikanskega obokanega stropa. In hrup se je polagoma spremenil v eno-dušno skandiranje: Konrad, Konrad . . . Živel Konrad, Živel Konrad . . . , Konrad je bil najbolj priljubljen človek v podjetju. Bil je nekoliko zmeden. V grlu ga je stiskalo in solze so mu.lile v oči. Pomencal si je veke in se, ne da bi vedel, nerodno priklonil pozdravljajočim tovarišem. Tedaj je k njemu pristopil predsednik in mu krepko stisnil roko. V dvorani je hrup še bolj narasel in šele, ko je predsednik nekajkrat z roko dal znak naj nehajo, je navdušenje ponehalo. V roko je vzel šatuljico z odlikovanjem, se odkašljal in spregovoril s svečanim glasom: »Dragi tovariš Konrad! Srečen sem, ko imam čast izročiti ti to visoko odlikovanje. Zaslužil si ga, to vemo vsi. To veš tudi ti sam, čutiš utrip svojih tovarišev, zvestih prijateljev. Ni potrebno, da ti to govorim. Star pobratim si mi, star in @ Ob letošnjem prvem maju je tovariš Tito odlikoval S številne zaslužne državljane naše dežele. Za po-© sebne zasluge in prispevke v socialistični iz-© gradnji ter za izredno delovno vnemo je 25 oseb © dobilo Red dela L stopnje, 109 Red dela 11. stopnje, "I 1360 Red dela 111. stopnje in 2400 oseb Medaljo © dela. Ob tej priložnosti objavljamo prispevek to-© variša Rada Megliča, ki opisuje doživetja enega © izmed odlikovancev. preizkušen komunist, ki "si prehodil dolgo in tegobno pot s trnjem posuto, bojeval si se za delovnega človeka, za srečo vsega naroda. Tvoj boj je rodil bogate sadove in bogata ti je žetev! Izročam ti to visoko priznanje v imenu naroda in v imenu vseh tvojih delovnih tovarišev, ki so ti dolžni veliko hvaležnost z-a tvoje požrtvovalno delo v našem kolektivu. Toje delo je nadaljevanje tvojega boja za srečnejše življenje nas vseh. Se enkrat, hvala!« Predsednik se je obrnil h Konradu, vzel iz šatuljice svetlo odlikovanje in mu ga pripel na prsi. Drugič se je vsul plaz navdušenja. Konrada- je to prevzelo. S silo se je zadržal in niti sam ni viedel kdaj se je znašel spet v svojem sedežu v dvorani. In, ko je predsednik podeljeval odlikovanja še drugim zaslužnim delavcem ni več tega slišal ne videl. Spomin mu je priklical daljne dogodke, ki so se vrstili eden za drugim, kot na filmskem plaitnu. Glavo je uprl v svoje žulj a ve roke, telo se mu je upognilo v dve gube. Tako je gledal Konrad kot v snu film svojega življenja. x . Glej, kako beže kraljeve vojske pred italijansko vojsko na Doberdobu. Med njimi je tudi on, ki se venomer sprašuje: »čemu in komu v korist nosim svojo kožo na prodaj?« Potem so se ustavili: bolni- čarji opravljajo svoje delo. Krampi in lopate zaropotajo. Konrad koplje skupaj s štirimi vojaki. Sem in tja se spo-gledavajo in pritajeno povedo besedo. Ko je legla gluha noč, so pobegnili. Kot preganjene živali so se skrivali po gozdovih, izogibali ljudi in naselij. Po tednu dni se je Konrad na skrivaj vrnil k svoji družini v Kranj. 29. oktobra 1918. Konec nesmiselnega klanja. Ljudje so se srečni objemali. Nič niso vpraševali. Da je le konec vojne. Konrad je začel iskati dela, toda zaman. Lakota se je na- dam, od noči do noči. Tudi Konrada so nekajkrat zaprli. Toda to ga hi potrlo. Nasprotno. Vedno se je znašel in izvrševal naloge, ki mu jih je dajala Partija. 20. avgusta 1935 so pripravljali stavko. Organizacijo, stavke v podjetju, kjer je delal, je prevzel Konrad sam. Delavci so se nanjo mrzlično pripravljali, saj -je bilo njihovo življenje slabše od življenja živine. 18. avgusta ga je na delu zamenjala žena. Odšel je v Ljubljano k Šestici na stavkovni sestanek. 19. avgusta pa je bil na sestanku v Stari pošti v Kranju. Na tem sestanku je bil tudi Franc Leskošek. Dogovorili ■ so se, da bodo začeli stavkati, če delodajalci ne bodo v roku 24 ur sprejeli njihovih upravičenh zahtev. In ko so fabrikanti pljunili na njihove zahteve je 20. avgusta MLADI DELAVCI, PREBERITE! Poročilo Okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani za 1956. leto ugotavlja, da se je lani od skupnega šfevila ponesrečenih delavcev na področju navedenega okraja PONESREČILO KAR 64 "/o MLADIH DELAVCEV V STAROSTI DO 25 LET! Ali se zavedate, da je do teh nesreč prišlo tudi zaradi malomarnosti? Ali mislite, da je korajžno biti pri delu predrzen? Posebno težke nesreče pustijo posledice, kar pomeni: da je človek manj sposoben za tisto delo, ki ga je opravil; ' da težje nepredujc v stroki in glede prejemkov; da je mnogo bolj občutljiv in manj odporen; da mladi človek ne more gojiti športa, upravljati vozilo; To žal seveda ne velja samo za ljubljansko področje, temveč bolj ali manj za vse mlade delavce. Zato več previdnosti in tudi več prizadevanja s strani odgovornih oseb v podjetju. seuia v njegov dom. Otroka v strohneli baraki sta venomer vekala, ker sta bila lačna.' Potem je spet oblesel vojaško suknjo. Kljub stradanju je v njem gorel domovinski ogenj. Javil se je k prostovoljcem za osvoboditev Koroške. Jugoslovanska vojska je morala zapustiti Koroško, Celovec, ki ga je tuai Konrad osvobodil. Vojaki so jokali. Ko se je vrnil je spet začel pritiskati na kljuke podjetij. Toda ostal je brez dela, čeprav je imel tako rad novo domovino. Nekega dne je srečal prijatelja in mu potožil. Prijatelj je zastavil zanj besedo in mu našel delo. Plače pa so postajale iz meseca v mesec manjše in z njo vred lakota, nezadovoljstvo in bojazen za izgubo dela. Konrad je delavce bodril in jih pozval na boj za izboljšanje življenjskih pogojev. Oktobra 1923 leta so ga komunisti sprejeli v svoje vrste. To je bil njegov veliki dan. Delavci so ga izvolili za svojega zaupnika. Postal je ugleden človek med delavci, a fa-brikantom trn v peti. Tista leta, vse od zloglasne Obznane leta 1920 in zakona o zaščiti države leta 1921 so bila težka. Žandermerija in policija je preganjala im zapirala komuniste. Aretacije so bile na dnevnem redu iz dneva v Minulo soboto je zasedal v Ljubljani v dvorani Slovenske filharmonije III. kongres Zveze borcev Slovenije. Udeležili so se ga tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, podpredsednica Zvezne Ljudske skupščine Lidija Šent jarčeva, predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in drugi. Kongres je razpravljal o dosedanjem delu organizacij in bodočih nalogah, o skrbi za naše borce, o skrbi za materialne razmere in vzgojo otrok padlih-borcev. Na kongresu je govoril tudi tov. Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal, da je Zveza borcev organizacija, ki ima tudi, politične naloge, da podpira borbo in napore za zgraditev socializma, da pomaga uresničiti cilje in ideje, za katere- smo,$e borili. 1935 začela stavka. Tedaj so žandarji navalili na delavce in jih »začeli preganjati. Tudi Konrada so zaprli in ga z drugimi vred odpeljali v Ljubljano v ljubljanske zapore in nato v Begunje. Doma je pustil ženo in sedem otrok. Konrad je vztrepetal, glava mu je omahnila, kajti s komolci je bil oprt na koleno, ki mu je otrpnilo. Zmeden je pogledal okoli sebe.' Na odru je predsednik nekomu pripenjal odlikovanje in tovariši okoli njega so ploskali. Globoko se je oddahnil in spet se je pogreznil vase. x Znašel se je na Zaloški cesti v noči 24. akrila leta 1929. z železničarsko kapo na glavi. Tokrat- je bil progovni delavec. Tri dni so stavkali. Od 15. do 16. aprila je stal ves železniški promet. Hoteli so stavko zlomiti s stavkokazi in nasilnim odpoklicanjem na orožne vaje. biti nekaj ugleda v vrstah socialne demokracije. S tem je tudi hotel zanikati trditve, da je on, kot pravi Matteotti, Klavna ovira socialistične združitve. Cilj Saragatovih prizadevanj ni socialistična združitev niti socialnodemokratska opozicija demokristjanom. S svojim odstopom je hotel ustvariti le ugodno x’zdušje za ponovno pritegnitev republikancev v vlado, za, obnovitev koalicijo demokristjanov, socialnih demokratov, liberalcev in republikancev. Zaenkrat je še težko reči, kako se bo kriza razvijala. Iz izjav voditeljev najvažnejših italijanskih strank lahko sklepamo, da so za razvoj krize pomembna Predvsem naslednja stališča: Demokristjani so na sestanku svojega Vodstva razpravljal; o dveh možnostih: L o sestavi enobarvne demokrščanske vlade, ki bi bila le začasna in bi živela ®d podpore drugih srank; 2. o obnovitvi tiiristrankarske koalicije, ki pa bi kmalu Pripravila parlamentarne volitve. Odklopili so predlog levih demokristjanov, ne.j bi sestavili trojno koalicijo demokristjanov, socialnih demokratov in republikancev, ki bi resneje začela reševati so-rialna vprašanja in bi jo zato podpirali ‘»di socialisti in komunisti, ki imajo v Parlament,, 218 glasov. Takšna rešitev bi pn mnenju demokrščanskega vodstva iz-*xtila razkol v stranki, ker ji nasprotu-vsa desnica, podprta od Vatikana in velekapitala. Obenem pa demokristjani P'so pripravljeni podpreti koalicije, ki bi Picvala s pomočjo monarhistov in faši-®tov, kg,, t,; t,ila takšna rešitev pred par-amcntarnimj volitvami zelo nepopularna . . ^arngstova večina v vodstvu socialnih “moUratov se je zavzela za obnovitev ""(strankarske koalicije, ne bi pa od- klonila tudi tristrankarskega kabineta (brez liberalcev), vendar meni, da take vlade zaenkrat ni mogoče sestaviti. Mat-teottijeva struja pa zahteva, naj demokristjani, socialni demokrati, in republikanci sestavijo socialno vlado, ki bi jo podpirali socialisti. Ce tega ne bi uspeli, naj demokristjani sestavijo enotbarvno, tehnično »dado, ki mora čimprej pripraviti parlamentarne volitve. Socialisti so pripravljeni podpreti le socialno usmerjeno tristrankarsko koalicijo. odločno Pa odklanjajo podporo vladi, v kateri bi bili tudi liberalci. Komunisti se ne strin,iajo niti z enobarvno demokrščansko vlado, niti s šti-ristrankarsko koalicijo. Podpirali bi le vlado z izrazitim socialnim programom, ki ne bi vodila desničarske nrotidelavske politike in v kateri ne bi bilo liberalcev, Liberalci se zavzemajo za koalicijo štirih strank, toda le pod pogojem, da v n,lej zadrže svoje dosedanje položaje, zlasti zunanje ministrstvo. Republikanci so bili neka.j časa razdeljeni v dve skupini: prvo, ki je bila pripravljena sodelovati v štiristrankarski koaliciji, in drugo, lsi je nasprotovala v sodelovanju z liberalci. Na nedavnem sestanku direkcije republikanske stranke je zmagala druga skupina in s tem so padli v vodo vsi načrti o obnovitvi šti-ristrankarske koalioije. Monarhisti in fašisti pa so pripravljeni podpirati le enobarvno demokrščansko vlado, k; bi jo podpirali tudi liberalci Iz vsega doslej navedenega ,je razvidno: 1. Za obnovitev štiristrapkarske koalicije se .zavzemalo demokristjani, socialni demokrati In liberalci. Republikanci ji nasprotujejo in zato takšna rešitev ni možna. 2. Tristrankarsk0 koalicijo brez libe- ralcev bi podpirali socialisti, komunisti in levi socialni demokrati ter demokristjani, desni demokristjani pa ne. Takšna rešitev torej za enkrat tudi ni možna. 3. Koalicija demokristjanov In liberalce'/. ki bi jo podpirali monarhisti in fašisti, bi demokristjane preveč kompromitirala. 4. Koalicija demokristjanov, socialnih demokratov in liberalcev je pravkar propadla, 5. Ostane torej le ena rešitev — enobarvna demokrščanska vlada, ki pa bi jo levica podpirala le, če bi bi'a tehnična in začasna (takoj bi morala pripraviti vo j litve), desnica pa, če bi bila čimbolj konservativna. Ideja o enobarvni demokrščanski vladi nima veliko pristašev. Tudi demokristjani niso nič ks,j navdušeni zanjo. Takšna vlada bj bila osamljena, brez zaveznikov, rešit) ne bi mogla niti enega problema, Za vsako svojo pobudo bi morala iskati zaveznike. Toda kje? Na desnici jih ne sme, ker je to nepopularno: na levici jih noče. Vladati v vzdušju stalnega nezaupanja parlamentarne večine, pa ni samo neprijetno, s.mpak tudi nemogoče. In vendar vse kaže, da bodo morali demokristjani ugrizniti v kislo jabolko in samostojno sestaviti vlado. Ni na še gotovo, kdo .11 bo načeloval. Klerikalna desnica predloga Pello, ki bi potegnil glasove skrajne desnice. Precej močna de-mokrščanska sredinska struja pa predlaga predsednika stranke Zolija. Nekateri pa že spet govore o Segnijn kot o kompromisnem kandidatu. Fred dnevi je Nenni dejal: »Kriza grize za svoj lastni rep.« In ni se zmotil. Sosed je zaslišal njegovo ječanje. Smehljaje ga je potapljal po ramenih in ga vprašujoče pogledal. * Čez čas se je 'znašel pred Na rednim domom v, Ljubljani 27. marca 1941. Ogromna množica je kričala: »Bolje rat nego pakt!« Takrat je bil brezposeln. Hodil je od vrat do vrat. Toda nikjer ga niso hoteli sprejeti, komunista. Povsod isto vprašanje »Zakaj so vas odpustili?« »Stavkal sem!« »Nimamo dela!« To je bil spev lakote in neznosnega življenja. Spomini se naglo vrste eden za drugim. Italijanska policija ga zasleduje. Konrad pa širi literaturo, zbira material, organizira. Ko so mu prišli na sled, je pobegnil čez žične pregrade in se 25. marca 1942, leta priključili partizanom. V hudih bojih je bodril borce. Z borci je delil trpljenje in lepe dni na vsakem koraku. Postal je komisar. Kjer je bil on, tam je bila zmaga. V Bosilje-vem je s svojim bataljonom likvidiral postojanko. Bila je huda zima in Konrad se je prehladil in dobil pljučnica. In takrat je bil tudi v borb; z ustaši ranjen. Devetega maja 1945 je vkorakal v Ljubljano s svojim bataljonom, kjer so jih pričakali z zastavami im cvetjem. Čez nekaj dni si je utrgaj čas in skočil domov v Kranj. Baraka je bila Zaklenjena. Stara ženica, ki je stanovala nedaleč stran, mu je povedala, da se še niso vrnili iz internacije. Naslonil se je na vrata barake in zahlipal. * Predramil se je, pogledal okoli sebe in kar ni mogel verjeti, da sedi v dvorani. Otrl sl je solzo* se žalostno, toda svetlo nasmehnil. Pogledal si je svetinjo na prsih. Solze, iti jih je hotel skriti, so videli njegovi tovariši. Prijatelj se je nagnil k njemu in vprašal: »Konrad, kaj tl je?« »Ah, nič, spomini. Nerad se jih spominjam!« Potem je s težavo iztisnil: »Zgubil sem družino, Jernej!« Razumeli so ga in nihče ga ni več spraševal.- Zunaj pred vrati giganta je stal mogočen slavolok in napis na njem je žarel, kako-r da žari nebo. Rado MEGLIČ Vodstvo je stavke je delavce pozvalo na demonstracijski pohod po Ljubljani. Orožniki so to preprečili: zaprli so Zaloško cesto in začeli streljati. Trinajst mrtvih, 30 ranjenih. * To je bil črni dan, ki se ga Konrad ob vsaki priliki spo-mmja. Zravnal se je m ne da bi vedel, je sam sebi dejal: »Oh, ti prekleti spomini!« Spet se je zdrznil in pogledal po dvorani, ki je navdušeno ploskala odlikovancem. Potem se je spet pogreznil v spomine. * Po stavki v Kranju je romal iz zapora v zapor: Iz Begunj v Ljubljano, iz Ljubljane v Sremsko Mitroviče. Zasliševali so ga in mučili - mučili in zasliševali. Spomin je bil tolikšen, daje začutil bolečino, ki mu jo je prizadejal bič na plečih. Zastokal je. PREBERITE IH PRESODITE Starši so mi umrli, ko sem bil še otrok. Potlej sevh se šel učit, ko mi je bilo 17 let pa sem'šel v partizane. Ko sem se vrnil, sem se moral še dve leti učiti, šele po opravljenem izpitu sem si nekoliko opomogel. Poročil sem se leta 1947 in imam 3 otroke, ki jih preživljam sam, saj mi starši niso ničesar zapustili. Sedaj sem že v tretjem stanovanju, pa sva se z ženo odločila, da si postaviva lasten dom. Precej izven Ljubljane sem kupil pprcelo, ki meri 70 kvadratnih metrov, in to seveda na obroke. Živeli smo s 7.000 dinarji na mesec, .če sem se hotel dolga čimprej znebiti. Vse smo si dobesedno pritrgali od ust. Priznam, da sem pogrešil, ker se nisem prepričal, če je parcela zazidljiva. Vem pa, dc. tega ni še nihče prej storil. Parcela leži med kulturnim domom in tremi po vojni zgrajenimi hišami. Odbor Prosvete, Partizana in bivši Občinski ljudski odbor so mi dali pismeno priporočilo in zagotovilo, da ne bodo nasprotovali graditvi moje hišice. To pismeno izjavo sem priložil prošnji za ožjo lokacijo, ki sem jo poslal OLO Ljubljana. Potlej sta prišli dve komisiji. Po sedmih mesecih šele so mi poslali odločbo, da je moja parcela nezazidljiva, ker je namenjena »za posebne namene«. Mislijo morda, da je meni vseeno, če vem, kakšni so ti nameni? Tretje leto šerp, že »veleposestnik« s 1.200 dinarji davka na leto in utrganimi otroškimi dodatki. Zemljo-imam torej samo zato, da mi lahko odtrgujejo otroški dodatek, saj parcele ne morem prodati, ker je izključno gradbena. Naj bi mi vsaj povedali, kaj bodo postavili na njej, da bi jo lahko prodal tistim in se na ta način rešil bremena, ki si ga nisem nakopal čisto po svoji krivdi. Z otroškimi dodatki je. pa takole. Lani je bil .v našem, podjetju zastopnik socialnega zavarovanja. Razložil sem mu svoj primer in ga vprašal, če imam pravico do polnega dodatka. Pojasnil mi je, da sem oproščen vsakega davka, ker imam manj kot 1000 kvadratnih metrov zemlje in da imam pravico do polnih otroških dodatkov. Enako so mi povedali tudi ha Zavodu za socialno zavarovanje. Potem mi je OLO izdal potrdilo, da sem vrtičkar, priznali pa so mi tudi polne otroške dodatke. Po enem letu pa so se spomnili, da nimam pravice na polne otroške dodatke, ker na par--celi nimam hiše. Prvo odločbo so preklicali, zahtevali, da v 15 dneh vrnem skoraj 15.000 dinarjev in da za tretjega otroka nisem upravičen do dodatka. Če bi imel hišo, bi bilo torej vse v redu, ker pa je še nimam — udri ga po glavi, ker je že vajen slabo živeti. L. M. ZAKAJ? Nekaj delavcev iz podjetja »Marmor, Hotavlje« nam je poslalo nekaj vprašanj, na katera bi radi odgovor. Tale so: 1. Ali sme direktor prejemati . 700 dinarjev čez povprečje svoje plače? 2. Ali je upravičen prejemati dodatek za ločeno življenje kljub temu, da ima hišo v bližini podjetja? 3. Zakaj se je v našem podjetju dvignila tarifna postavka le tistim, ki ne delajo za 15 ali 20^/a, nam delavcem pa ne? Poskušajmo odgovoriti na ta vprašanja! Kot je videti ste v tarifnem pravilniku določili direktorjevo plačo v razponu. Takrat, ko ste to določali, menda bo bolje povedano: »ko so določali« — bi morali premisliti ali je najbolje določati vodečim uslužbencem plače v razponu. Mi menimo, da to ni najbolje. Konkretna tarifna postavka, odnosno plača, pa je lahko tudi nad povprečjem, seveda pa skupni plačni sklad ne sme preseči številke, ki jo dobite po predpisanem izračunu. Na drugo vprašanje je težko odgovoriti. Če je hiša zasedena s'strankami in se direktor v svojo hišo ne bi mogel vseliti, tega pač ni sam kriv in bi. mu pripadal dodatek za ločeno življenje. Če pa zaseda dvoje stanovanj, enega v mestu in enega v svoji hiši, potem na tak dodatek po pameti nikakor ni upravičen. In glede zadnjega vprašanja: tarifni 'pravilnik imate tak, kakršnega je sprejel vaš delavski svet, saj ga komisija pri občini ali okraju, koder so vaš tarifni pravilnik potrjevali, ni mogla zavrniti zaradi notranje razdelitve plačnega sklada v podjetju. Njena naloga je bila le pregledati, če je plačni sklad prav izračunan. Če delavci s takim tarifnim pravilnikom niste zadovoljni, bi se morali zmeniti pač s svojimi člani delavskega sveta in njih prijeti, kaj so mislVi, da so sprejeli takega. Razen tega pa imate tudi sindikalno organizacijo, ki je imela pri sestavljanju tarifnega pravilnika tudi nekaj besede. Zakaj so tarifne postavke tako določene, morate torej vprašati kar ljudi v vašem podjetju. ELI JE PREV, DE KAMNOLOM IZKORIŠČA PRIVATNIK? Ko se pelješ z vlakom od Škofljice proti Šmarju, zagledaš pred prvim predorom precej velik kamnolom, ki je last Tomažin Alojza iz Malega Vrha. V tem kamnolomu pridobivajo zelo dober pesek za gradbena podjetja. Pesek odvažajo s konjsko vprego do določenega mesta, od tam pa s kamioni. V tem kamnolomu ne delajo po predpisih, ampak po nekakšnem »raub sistemu«. To tudi zato, ker lastnik nima stalnih delavcev. Pesek, ki ga na leto nakopljejo okoli 1000 m3, kopljejo v pretežnvvečini rudarji rudnika barita po svojem osemurnem delu. Ker pa imajo vpeljan nizek akord na m3 je jasno, da nihče ne posveča pažnje varnostnim predpisom, pravilnemu odkopavanju, kar se lahko prej ali slej hudo maščuje. Ta kamnolom leži na meji dveh občin: Ljubljana-Rudnik in Grosuplje. Ves pesek pa se odvaža preko Škofljice v Ljubljano ter v druge kraje. Razumljivo je, da zato nima občina Grosuplje pravega interesa da stvar uredi, občina Ljubljana-Rudnik pa tega ne more, ker kamnolom ni na njenem. ozemlju. O tem je razpravljal že krajevni odbor Škofljica, da naj bi se v kamnolomu postavila uprava s samostojnim finansiranjem, ali pa naj bi se priključil kot stranski obrat rudniku barita Pleše. Slednje bi bilo najboljše iz več razlogov. Rudnik ima večje možnosti tehnično opremiti kamnolom in tudi strokovni kader ima, ki bi začel kamnolom pravilno eksploatirati. Kar pa je najvažneje, lahko bi zaposlil v tem kamnolomu rudarje, ki bolujejo za silikozo. S prevzemom kamnoloma po rudniku bi se izognili izkoriščanju delavcev in mnogo bi pripomogli k zdravljenju bolnih rudarjev. R.udarji bi dobili zunanjo zaposlitev in tudi Zavod za socialno zavarovanje bi dobil svoj delež, ki pa danes ne dobi. Če bi se ta kamnolom osamosvojil, bodisi v sklopu komunalne uprave občine ali pa da se priključi rudniku barita Pleše, bi se proizvodnja podvojila. Možno bi bilo delo skozi vse leto, saj je tega peska vedno premalo. Upamo, da se bodo merodajni zavzeli za predlog Krajevnega odbora Škofljica, kar bo v korist vsej naši skupnosti. H. F. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooi NAŠA ANKETA 0 POSLOVANJU ZAVODOV ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE to je šele začetek: vrsta pred okencem zavoda za socialno zavarovanje. Potem sledi čakanje na rešitev... O D G O TO R I VA J. M. Sl. Bistrica: Potem ko je bil Vaš mož dva in pol meseca I hežaposlen. je dobil novo zaposlitev v podjetju, od koder je bil S brez kakršnekoli prekinitve prevzet zaradi prehoda poslov samih 5 v drugo podjetje. Toda ker pri podjetju v Slov. Bistrici moža S iliso odjavili in ni nihče ničesar ukrenil, da bi dobil koprski S zavod za socialno zavarovanje moževe dokumente o njegovi pra- S vici do otroških dodatkov, ki jih je sicer prej v redu prejemal, S ste jih šele letos februarja dobili spet, ampak le za tri mesece S nazaj. Tako ste ostali od maja do novembra 1956. leta brez njih. S Smatrate, da bi morali dobiti povrnjen celotni znesek od maja S in bi radi vedeli, kako bi mogli to doseči. — Odgovor: Po 46. čl. S uredbe o otroških dodatkih se lahko pravica do otroških dodatkov e uveljavi največ za tri mesece nazaj. Ta rok se računa od začetka 5 tistega meseca, v katerem upravičenec poda zahtevo za priznanje ! in izplačilo dodatka. Ker so vam priznali od februarja za nazaj, ! je dopustna domneva, da ste šele v februarju pokrenili postopek ■ za priznanje otroških dodatkov. Če je tako, potem seveda ne bo ■ mogoče ničesar ukreniti. Ako pa ste že maja lani vložili zahtevo ■ za izplačevanje tega dodatka, pa zadeva vse do letos ni bila ■ urejena, potem bi bilo priporočljivo, vložiti pritožbo na republi- ! ški zavod za socialno zavarovanje. Seveda, če pa je krivda na S bivšem podjetju, bi prišla v poštev odškodninska tožba pod po- g gojem, da ste vi pravočasno sami zahtevali ureditev te pravice ' in tudi sicer pokrenili vse potrebno tako, da je krivdo možno dokazati. Vendar je dvomljiva taka pot, ker je iz pisma dopustno g sklepati, da ste nekaj časa samo čakali in šele ko od nikoder S ničesar ni bilo, začeli postopek. a DOPUST B. M.: 2e več kot tri leta ste zaposleni v knjižnici in bi radi S vedeli, koliko dni rednega dopusta vam pripada? — Odgovor: S ČE ZAVAROVANEC ZAVLAČUJE V celjskem okraju je posebna komisija pregledala poslovanje vseh organov socialnega zavarovanja na celjskem , območju. Zato nam Zavod za socialno zavarovanje lahko postreže s toč-' nimt podatki : - Pregled poslovanja dokazuje, vda se nadomestita za plače in droge dajatve izplačujejo v pretežni večini dokaj hitro. V času od 1; I. — 31. III. 1957 smo izplačali nadomestilo za plačo •takole: v času od 3 do 14 dni po predložitvi dokazov odnosno dokumentov 74,8%, v času 15 do 30 dni 24.20%, dalj časa kot 1 mesec pa je trajalo pri 1,22% zavarovancev — bolnikov. Ta ugotovitev brez dvoma potrjuj e, da je postopek pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja predvsem pri 'izplačilu hranarine predolg. Komisija je ugotovila tudj vzroke. Glavni vzrok je v nepopolnih dokumentih, ki jih zavod potrebuje za izplačilo teh dajatev. Ce organ socialnega zavarovanja nima osnove za izračun nadomestila plače, izplačilo ne more izvršiti. Tedaj je treba zavarovanca prispevka pozvat; k predložitvi potrdila o zaslužku bolnega zavarovanca. Četudi stvari idealno gledamo — da je zahtevek vselej popoln — zavarovanec nadomestila plače ne more prejeti prej kot v 7 do 10 dneh. Ugotavljamo, da ni vzrok daljšega postopka Pri izplačilu pravic iz zdravstvenega zavarovanja v namernem zavlačevanju uslužbencev, temveč v sistemu samem. Izplačilo teh dajatev je namreč vse preveč odvisno tudi od drugih organov in končno od zavarovancev samih. To potrjuje tudj tehle nekaj najbolj drastičnih primerov, ki so zelo pogosti: 1. Zavarovanec D. F. je zbolel 26. novembra 1956 in je ostal do 15. aprila 1957 brez nadomestila plače. Lečeči zdravnik ga ni mogel sprejeti v stalež bolnikov, ker ta oseba ni izkazala pri njem dejstva zavarovanca. Tega dejstva pa zavarovanec ni . mogel dokazati, ker je mbd dvema podjetjema (direkcijo na. eni in samostojno , upravo podjetja na drugi strani) nastal spor, kdo bo izdal namestitveno odločbo-Mn ga prijavil v socialno zavarovanje (čeprav je D. F. do 26. novembra 1956 plačo v redu številna pisma naših bralcev so nas opozorila na težave, s katerimi se srečuje skoraj vsak zavarovanec, ko uveljavlja svoje pravice pri zavodu za socialno zavarovanje. Da bi dobili pojasnila zakaj tako, smo naslovili nekaj vprašanj na okrajne zavode za socialno zavaro-nje, ki so nam ljubeznivo odgovorili z odgovorom na naše vprašanje, zakaj prihaja do zastoja pri izplačevanju hranarine. more vedeti in ne ve. za nastali primer izplačila. 2. Zavarovanec Z. D. je zahteval pogrebnino za svojo pokojno ženo. Čeprav je bil že več’ mesecev zaposlen, podjetju še ni predložil dokazil za izdajo zdravstvene izkaznice njegovim družinskim članom. Fredno lahko uveljavlja pravico do pogrebnih stroškov, mora sedaj predložiti potrdilo občine o vzdrževanju žene in o njenem premoženjskem stanju ter poročni in mrliški list. Predložitev teh dokazov se pa kaj hitro zavleče za mesec dni. 3. Zavarovanec B. A. je bil napoten k pregledu k specialistu. Tam ni dal potrditi potnega naloga, zaradi česar mu organ socialnega zavarovanja ne more izplačati povračila stroškov, ker nima dokazila, da je res bil pri specialistu. Predno si to potrdilo oskrbi, preteče hitro nekaj dni ali tednov. 4. Zavarovanka K. A. je bolo-vala od 31. oktobra 1956 do 10. novembra 1956. Lečeči zdravnik je sporočil organom socialnega zavarovanja dne 3. novembra 1956 na predpisani tiskovini, da je ta zavarovanka v staležu bolnih. Mi smo dne 5. novembra 1956 pozvali pismeno zavezanca prispevka, kjer je zavarovanka zaposlena, k predložitvi potrdila o zaslužku. Zavezanec prispevka pa tega ni predlagal, zato smo z dopisom 14. decembra 1956 ponovno urgi-rali predložitev potrdila in 16. januarja 1957 ponovno. Sele na to urgenco smo prejeli potrdilo o zaslužku in to šele 20. aprila 1957. Mnenja smo, da bi za odpravo teh pomanjkljivosti bilo potrebno izdati predpis, kot ga nakazuje 4. odst. 23. čl. Zakona o zdravstvenem zavarovanju; uvesti bi bilo treba zavarovalne razrede. Res, da so zavezanci prispevka istočasno, ko prejemajo naznanilo zdravnika, da je določen zavarovanec sprejet v boln. stalež (hkrati zdravnik obvesti tudi socialno zavarovanje).. pozvani k predložitvi potrdila o zaslužku, vendar tega v velikem številu ne storijo. Z uvedbo zavarovalnih razredov pa bi bil postopek skrajšan in hitrejši. Prenos izplačilne službe na podjetja v še večjem obsegu kot je to že sedaj (poleg ustanov obračunava samostojno te dajatve v celjskem okraju še 11 pooblaščenih podjetij, zavod pa ima 5 podružnic), po našem mnenju ne bi bilo priporočljivo. Tak način obračunavanja je bil v prkasi že v letih 1950—1952 in je bil z ustanovitvijo zavodov za socialno zavarovanje odpravljen'. Slaba stran takšnega poslovanja je v tem, da podjetja to službo prepustijo uslužbencem, ki so že z drugimi deli obremenjeni in jim je to le postransko delo. V predpisih socialnega zavarovanja pa je vrsta sprememb in dopolnilnih predpisov in če uslužbenec ni z njimi tekoče seznanjen, povzroča s tem škodo bodisi drUžbi, bodisi posamezniku. \ bor priporoča vsem podjetjem s 50 ali več zavarovanci, da izplačujejo hranarino sami. Pri tem poudarjamo, da mora podjetje izračunati (kompliciran obračun) to nadomestilo za prvih sedem dni, za ostale dneve pa osnovo za nadomestilo samo pomnoži z 90 namesto z 80. Zato bi bili stroški za podjetje minimalni. V Mariborskih podjetjih je en uslužbenec, ki opravlja to delo,-polno zaposlen sere pri 1.500— 2000 zavarovancih, če dela samo na kratkoročnih dajatvah. Izvršni odbor je pri tem upošte'-val težave malih podjetij ip dejstvo, da bi že na ta način zajeli 78% vseh zavarovancev. Prepričani smo, da nam bo akcija »Delavske enotnosti« pomagala, da bodo podjetja pristala na tak način sodelovanja s socialnim zavarovanjem.« DELOVNI INVALIDI IMAJO SVOJE GLASILO Pretekli mesec je Republiški odbor združenja delovnih invalidov Srbije izdal prvo- številko časnika »Preporod«, ki bo odslej izhajal redno vsakega prvega v mesecu. Zanimiv in tehten časnik je glasilo vseh delovnih invalidov FLRJ, katerih je že čez 200.600. Delovni, invalidi so- tisti naši tovariši, ki so izgubili zdravje ali pa del svojega telesa na delu pri obnovi in graditvi nove Jugoslavije. Sedanjemu številu se pridružujejo še mnogi drugi, zato je prav, da so osnovali združenje, ki se bo skupaj z ljudsko oblastjo borilo za rehabilitacijo in prekvalifikacijo svojih članov •— delovnih invalidov, da bi jih večino znova vrnili na delo v gospodarstvo in jih vključili v družbo kot koristne člane skupnosti. Prav tako bo Združenje delovnih invalidov in njihovo glasilo v prvi vrsti v borbi za varnost pri delu, tako da bi v bodoče imel; čim manj delovnih invalidov. To so smernice novega časnika. k-; bo poleg naštetega prinašal še vrsto zanimivosti iz znanosti, predvsem iz medicine, reportaže in druge prispevke. »Preporod« lahko naročite pri naslovu: »Preporod«. Beograd, Dečanska 14/6. O tebi, tvojem delu, tvojih uspehih in težavah piše »DELAVSKA ENOTNOST« OKRAJNI ZAVOD ZARADI EVIDENČNIH LISTOV Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Mariboru nam piše: »Ugotavljamo, da pošiljajo podjetja evidenčne liste zelo neredno. Kadar kljub posredovanju podjetja m e dostavijo potrebnega evidenčnega lista, sporoči zavod to zavarovancu z nasvetom, da tudi sam posreduje. Kontrola in 'Ugotavljanje krivde pri poslovanju podjetij s tem v zvezi je otežkočena, ker vračajo podjetjem kopijo poročila o začetku začasne nezmožnost; za delo zavarovanci sami. Podjetja se pa izgovarjajo, da teh poročil ne prejemajo pravočasno, V zvezi s to anketo smo analizirali vsa »izplačila v mesecu - - - prejemal). Dokler pa organ social- decembru 1956. Pr j tem smo Joliko, kolikor ga odredi pristojni starešina v okviru 15 do 30 dni. i nega zavarovanja nima naznanila, ugotovili, da je od 1.295 iizpla- PLACEVANJE M. E. Kranj: Imate srednješolsko izobrazbo. Toda ko ste S dobili zaposlitev v pisarni, so Vam priznali naziv pomožnega S pisarniškega referenta in XIX. plačilni razred. Zanima vas, ali !. ste pravično razvrščeni. — Odgovor: Na razvrstitev vplivajo S strokovna izobrazba, priznana službena leta in seveda tudi mesto, ■ katerega uslužbenec zasede. Trdite, da imate srednješolsko izo- S brazbo. Dvomimo o točnosti tega podatka. Ce bi namreč imeli 5 srednješolsko izobrazbo, bi potemtakem imeli — 8 razredov S gimnazije z maturo. V to pa dvomimo, kajti s tako izobrazbo vas S najbrž ne bi postavili na delovno mesto, kjer zadostujejo le S štirje razredi gimnazije. Glede na vašo prejšnjo zaposlitev pa S domnevamo, da imate štiri in ne osem razredov gimnazije in je S potemtakem vaša razvrstitev v naziv pomožnega pisarniškega 5 referenta pravilna in prav tako tudi razvrstitev v plačilni raz- S red. V službena leta za napredovanje se vam namreč prejšnja S zaposlitev ne more všteti ali pa bi se smela všteti le delno. Zato S so Vas smeli razvrstiti samo v začetni plačilni razred tega na- S živa. Seveda če pa imate res srednješolsko izobrazbo kot trdite, S t. j. osem razredov gimnazije z maturo, potem je vaša razvrstitev S pravilna samo, če ste prevzeli tako enostavna pisarniška dela, ki S zahtevajo le nižjo srednješolsko izobrazbo. K. A. Grosuplje: Ali lipa delavec pravico do plače v višini J 60% tarifne postavke, kadar je podjetje v prisilni likvidaciji, in J kdo je dolžan zagotoviti podjetju, da lahko izplačuje plače v taki J višini? — Odgovor: Nihče. Samo kadar podjetje redno posluje, ima kolektiv pravico do zagotovljenih sredstev za plače v višini 60% (oziroma sedaj po novi uredbi o plačah delavcev gospodarskih organizacij v višini 75%) tarifnih postavk. Te obveze niti tega poroštva pa ni, ko je podjetje v prisilni likvidaciji. Podjetja upravljajo delovni kolektivi in so seveda za upravljanje odgovorni. To se med drugim kaže tudi v tem, da so terjatve delavcev iz naslova delovnega razmerja šele na zadnjem mestu, to je, krijejo se iz likvidacijske mase, ki preostane, ko so krite ostale terjatve. Zato Vas je tudi okrajno sodišče zavrnilo. Svojo terjatev iz naslova neizplačanih plač morate prijaviti prisilnemu likvidatorju, ta jo je dolžan sprejeti. Prišla pa bo v poštev seveda v okviru razpoložljive likvidacijske mase. P. A. Otalež: Čeprav imate priznanih nad 20 let priznane delovne dobe, prejemate kot kvalificiran cestar samo štiri do- da je določena bolna oseba sprejeta v stalež bolnikov, le-ta ne čil prejel nadomestilo za plače 701 zavarovanec najkasneje v osmih dneh po dospelosti nakaznice od zdravstvene službe, V 594 primerih so zavarovanci prejel; -hranarino še kasneje, in sicer zaradi pre»pozn> dostavljenega evidenčnega lista. Izvršni odbor in uprava zavo-: da sta že pred dvema letoma pod vzela akcijo, da bi vsa večja podjetja prevzela sama izplačila hranarin. Uspelo nam je prepričati 24 podjetij s približno 24.000 zavarovanci, da so prevzela to službo. Po vašem pismu je Izvršni odbor ponovno razpravljal o službi kratkoročnih dajatev in ugotovil, da -ima naš zavod v podjetjih z nad 50 delavci 49.000 zavarovancev, v ustanovah Pa 6.000 zavarovancev od skupno 70.000. Praksa nam je pokazala, da je -najboljši način organizacije služba kratkoročnih dajatev v sistemu »pooblaščenih podjetij«; Izvršni od- Letno 12 milijonov Kitajcev več Se do nedavnega so mislili, da je na Kitajskem 450 do 500 milijonov prebivalcev. Ko s0 pred let; popisali vse prebivalstvo, se je izkazalo, da je v tej državi 600 milijonov prebivalcev. Ugotovil; so, da letno naraste število prebivalcev za 2 odstotka kar pomeni, da je vsako leto 12 milijonov prebivalcev več. I i l i I ! i i i ! i ! i i ! V zvezi z uporabo sklada preventivnega zdravstvenega varstva za leto 1957 objavljamo po sklepu Izvršnega odbora Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje RAZPIS ZA OBDELAVO SPODAJ NAVEDENIH TEM S PODROČJA PREVENTIVE V OKRAJU MARIBOR 1. Traumatizem (nesreče pri delu) v Industrijskih podret,jih z nad 500 delavci. Predlogi za izboljšanje liigiensko-tehnične zaščite v teh podjetjih zaradi znižanja števila nesreč pri delu. 2. Analiza zdravstvenega stanja zavarovancev v enem sledečih podjetij: 1) Delavnica železniških vozli »Boris Kidrič« v Marlboru 2) »Metalna« v Mariboru 3) Industrija kovinskih izdelkov v Mariboru 4) Rudnik svinca v Mežici 5) Železarna v Ravnem na Koroškem 1 6) »Tehnogradnje« v Vuzenici Potrebno je proučiti pogostost obolevanj v zadnjih letih, ugotoviti vzroke in predlagati ukrepe za izboljšanje zdrav, stanja. 3. Ugotovitev vzrokov profesionalnih dermatoz na samem delovišču v zvezi z določeno obratovino. Potrebno je ugotoviti naravo dermatoze ali je profesionalna, ali pa der-matoza kot posledica pomanjkljive higiene v obratu a]i na domu. Predlogi za popravo tega stanja in priporočilo, za katera delovna mesta je potreben predhodni dermatološki pregled zaradi ugotovitve sposobnosti za takšno delo. 4. Kronične bolezni zavarovancev v industrijskih podjetjih (n. pr. reumatološka obolenja, ulkusne bolezni itd.). Ugotovitev vzrokov in predlogi za izboljšanje. 5. Sistematska obdelava ginekoloških obolenj pri zavarovankah, zaposlenih v industriji. Ugotoviti pogostnost in vzroke obolevanj. Predlogi za izboljšanje tega stanja. 6. Problem sdlikoze in zdravstveno stanje delavcev v granitolomih. v kamnoseštvu in v peskarnicah. 7. Izdelava več diafilmov s predavani! o zdravstvenem varstvu in o higiensko tehnični zaštiti dela. Dela bodo nagrajena od 20.001) do 80.000 din. Nenagrajena dela. ki so uporabna, ho zavod odkupil. Obdelati je treba konkretna podjetja. Podrobnejša pojasnila glede obdelave posameznih vprašanj daje Zdravstveni odsek OZSZ Maribor, Sodna ulica 13. Dela morajo biti oddana do 30. novembra 1957. Pregledala in ocenila jih bo posebna komisija. Okrajni zavod za soč. zavarovanj* Maribor •»••«.*«■ .e..«,.*. datke. Ker se vam zdi to nepravilno, bi radi vedeli, kateri delovni ! čas se upošteva za priznanje tega dodatka. — Odgovor: Po 7. 5 členu uredbe .o plačah delavcev, ki so zaposleni pri državnih S uradih in zavodih, se daje delavcem po vsakih treh letih dodatek, j ln sicer po času, prebitem v isti stopnji strokovnosti. Potem J ^takem niso odločilna leta, priznana v delovno dobo za starostno jj pokojnino, temveč koliko časa ste kvalificirani delavec. Iz oko- j liščine, da so Vam priznali štiri dodatke, pripadajoči kvalificira- j nim delavcem, se da sklepati, da ste že 12 let kvalificiran delavec g v tej stroki, kjer ste zaposleni in zaradi tega so mogli priznati J le še štiri dodatke. P. I. Celje: Voznik vozi stalno dnevno iz kraja, kjer tudi S stanuje, v kraj, kjer je sedež podjetja, in sicer tako, da zjutraj S odpelje iz kraja svojega stanovanja v kraj, kjer je podjetje. Tam S opravi še razna popravila, vozi nazaj, od tod spet v kraj podjetja S in končno spet v svoj kraj. Nasprotno pa drugi vbznik stanuje S v istem kraju, kjer je sedež podjetja. Toda v ta kraj mora S zjutraj že pripeljati iz drugega kraja, kamor se spet vrača zvečer ! tako, da je čez noč izven kraja svojega stanovanja. Kako je ! plačevati takim voznikom? — Odgovor: V prvem primeru voz- ■ niku ne pripada nobena dnevnica. Ni namreč v takem primeru S odločilen sedež podjetja, ker je smatrati tudi izhodiščno mesto S za kraj, kjer ima prevozno podjetje svojo edinico — postajo, od S koder začenja in kjer konča ena od rednih prog. V drugem pri- S meru pa podjetje spet ravna pravilno, če mu plačuje najemnino. ! Le še izredne stroške za prehrano bi moralo delno kriti. DELOVNA DOBA T. Črna: Dvomite, ali je res zakonito, če zavod za socialno 5 zavarovanje prizna v delovno dobo za starostno pokojnino samo S tako zaposlitev pri kmetu, ki je trajala več kot dve leti? — S Odgovor: Kar drži, kakor je presodil zavod za socialno zavaro- S vanje. Zaposlitev, ki je trajala samo eno leto, se v delovno dobo I ga starostno pokojnino ne more šteti. » OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA OKTOBRA Revolucija v Nemčiji Zadnje leto prve svetovne vojne je revolucionarno vrenje zajelo tudi Nemčijo. Ideje revolucije ruskega proletariata so se izredno hitro širile med nemškimi delavci. Ekonomski položaj Nemčije je bil obupen. Delavci, siti vojne, izkoriščani ln brezpravni, so se vedno bolj odločno zavzemali za socializem. Dne .9. novembra 1918. leta je nemški proletariat zrušil cesarstvo. Revolucijo pa je izkoristilo meščanstvo, ki je zavladalo s pomočjo desnih socialnih demokratov. Vlada je nastopila proti delavskim sovjetom, proti proletarski diktaturi. Delavci so se upirali njenim prizadevanjem, zato le vlada uporabila nasilje, o teli dogodkih je na Ustanovnem kongresu Tretje internacionale marca 1919. poročal član CK Komunistične partije Nemčije Albert. Objavljamo nekaj odlomkov iz njegovega govora. »Se 8. novembra 1918. leta so celo pristaši neodvisnih socialnih demokratov1 sodili, da je nemogoče, da bi v Nemčiji nastal takšen položaj kot v Rusiji, to je, da bi tudi v Nemčiji izbruhnila revolucija. Toda že 9. novembra se je zrušila stara zgradba kapitalistične družbene ureditve. Zc 9. novembra se je v Nemčiji zgodilo tisto, kar so do tedaj v odnosu do Rusije tako kritizirali in kar je bilo, kot so sodili, za Nemčijo nemogoče ... V enem dnevu je bil ustanovljen sistem sovjetov. Celo v majhnih mestih so v enem samem dnevu ustanovili sovjete. Torej ni šlo za vojaško revolucijo, ki Tol izšla iz želje po prenehanju vojne, ampak zavoljo proletariata, da končno izgradi nov sistem, za katerega se je dolgo bojeval: da namesto stare družbene ureditve vzpostavi socialistično družbo. Sovjeti delavskih odposlancev, ustanovljeni v enem dnevu, so bili, razumljivo, sumljivih kvalitet. Socialisti večine, ki so v organizacijskih 1 Neodvisno socialnodemokratsko stranko so ustanovili v začetku vojne tisti nemški socialni demokrati, ki niso glasovali za vojne kredite, glede drugih vprašani na so s» strinjali z večino v socialnodemokratski stranki, ki je glasovala za kredite; te imenuje Albert »socialisti večine«. vprašanjih bili bolj izkušeni kot delivci, so si znali izbojevati vstop v vlado, zavzeti državne dolžnosti in se utrditi v sovjetih. Staro stališče delavcev, da je dovolj posaditi na mesta starih oblastnikov in ministrov nekaj socialnih demokratov in da bo s tem zgrajena nova družba, je dalo možnost neodvisnim in socialistom večine, da stopijo v nemško vlado.« Spartakovci (revolucionarno marksistično krilo nemškega delavskega gibanja) so si prizadevali, da bi pojasnili delavcem potrebo po izgradnji sistema sovjetov, po uvedbi proletarske diktature. Vlada pa je nasprotovala sovjetom in jim ni hotela priznati pravice izvršilne oblasti. Ko je proletariat pokazal svoje nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi, je vlada odkrila svoj obraz. Proti delavcem je uporabila nasilje. Delavce, ki so 6. decembra mirno demonstrirali po berlinskih ulicah, je razgnala z mitraljezi in topovi. Veliko delavcev je bilo ubitih in težko ranjenih. Po tem dohodku so spartakovci še bolj odločno nastopili proti, buržoazni demokraciji, za katero se je zavzemala nemška buržoazija s pomočjo desnih socialistov. Zahtevali so, naj se razredni boj bije 'do popolne zrušitve kapitalističnega družbenega si-steiria, da se izgradi sistem sovjetov in vzpostavi proletarska diktatura. Dne 30. decembra 1918. leta so spartakovci ustanovili v Berlinu Komunistično partijo Nemčije. »Naloga komunistov pa ni bila samo ustanavljanje nove partije, ampak tudi vzgoja množic, njihovo pripravljanje za izgradnjo socialistične družbe, pri čemer mora vsakdo aktivno sodelovati. Med nemškimi delavci je še vedno zakoreninjeno prepričanje, da je edina njihova naloga zamenjati nekatere stare ministre s socialnimi demokrati. Zato smo dokazovali, da se odločen boj proti buržoaziji lahko bije le z množičnimi akcijami. Za nas je bilo že od vsega začetka jasno, da je bila novembrska revolucija le slab po-škus rušitve starega družbenega sistema, da je prava revolucija še pred nami, da bo sprememba družbene ureditve zahtevala še težke bitke in da bo državljanska vojna bila s takšno ostrostjo, kakršne ne pozna svetovna zgodovina. Potrebno je bilo prikazovati množicam, da ta cilj lahko dosežemo le s pomočjo sistema sovjetov. In kako je sedaj s sovjeti? V začetku so jih ustanovili povsod. V tovarnah so delavci ustanavljali tovarniške komiteje, ki so se ukvarjali z zboljšanjem delovnih pogojev (delavcev. Za nas je imelo velik pomen dejstvo, da so ti komiteji potisnili. na stran močne sindikalne zveze, ki so delovale v skupnosti z rumenimi, prepovedovale delavcem stavke, nasprotovale vsakemu odkritemu gibanju delavcev in stalno zadajale delavcem zahrbtne udarce. Sindikalne zveze so po 9. novembru izgubile svoj vpliv. Po revoluciji so bile vse akcije v korist zvišanja mezd organizirane mimo sindikalnih zvez, pa tudi proti njim. In kakšne so perspektive za nadaljnji boj v Nemčiji? Ce bi sodili po številčnih rezultatih volitev v Narodno skupščino, bi morali priznati, da gredo v Nemčiji široke množice ža socialisti večine, Le-ti so dobili 11 milijonov glasov, neodvisni pa 2 milijona. Toda če pozorneje pogledamo, vidimo, da delavci niti zdaleč ne gredo za vlado tako enotno, kot sama trdi. Nasprotno, vedno bolj postaja jasno, da povsod, kjer delavci — proti želji vlade — skušajo-popraviti svoj položaj, vedno nastopajo z gesli komunistov. V Rajnsko-VVestfalski pokrajini je nastalo veliko gibanje med rudarji. Izvolili so Centralni sovjet, v čigar rokah je bila osredotočena kontrola nad vsemi tovarnami. Niso samo delavci sodelovali v socializaciji podjetij, celo nameščenci so izrazili pripravljenost. da sodelujejo pri socializaciji in skupno z delavci, brez kakršnekoli sabotaže, nadaljujejo delo v podjetjih.« Vlada se je ustrašila teh množičnih akcij proletariata in organizirala belo gardo, v katero je vabila fanatične hlance izkoriščevalcev. »Vlada izkorišča vojake za boj proti delavcem. Do prvega spopada je pri- šlo v Berlinu januarja 1919. Vlada je zamenjala šefa policije in na njegovo mesto postavila socialista večine, ki so ga delavci sovražili zaradi njegovega izdajstva. Proletariat je pričakoval, da bo novi šef policije spet uporabljal najbolj surove metode. Brez kakršnihkoli direktiv Partije so delavci 19. januarja zavzeli nekaj tiskarn, v prvi vrsti tiskarno lista »Vorvvarts«.8 Po nekaj dneh boja so socialisti večine pod vodstvom vlade prvič poslali v boj belogardiste in jim naročili, naj očistijo Berlin. S kakšno neusmiljeno krutostjo so oni delovali, lahko vidite iz dejstva, da so prve parlamentarce, ki so prišli iz zgradbe »VorivSrtsa«, pretepli do smrti. Sedem ljudi je bilo ubitih. Po zadušitvi gibanja so belogardisti začeli zapirati vse, ki so se pridružili Komunistični partiji. Tako sta padla v roke krvnikov naša najboljša voditelja Karl Liebknecht In Roza Luxemburg, in bila ubita na ulici. Vse zgodbe o tem, da je Liebknecht skušal bežati, da so delavci zajeli tovarišico Luxemburg, so navadna laž. ?,e sedaj imamo izjave prič, da so belogardisti tolkli Lieb-kneehta in ga težko ranjenega položili v avtomobil, potem pa ubili, da so Rozo Luxemburgovo ubili z dvema udarcema puškinega kopita, njeno truplo pa skrili. Vse te izjave so objavljene. ubijalci in oficirji so znani, pa so še vedno na svobodi. Vlada tudi ne namerava pozvati ubijalcev na odgovornost. Ista usoda kot Liehknechta in Ln-xembiirgovo je zadela mnoge druge snartakovce; fanatični vojaki in oficirji so jih ubijali in zakopavali. Zaprli so tudi ruskega tovariša Karla Kadelca, ga vkovali v težke železne verige in vrgli v vlažno ln hladno klet, v celico bivše jetnišnlce, v katero so zapirali ubijalce. Vidite torej, da v Berlinu besni teror, da se proletariat več ne bori z buržoaziio tako kot prej. s pomočjo letakov tn brošur. Sedaj =e bori nroletariat v Berlinu in drugih nemških merilih s pomočjo smodnika in svinca. Prestrašena buržoazija ne _ vidi drugega izhoda kot nasilno zadušitev proletarskega gibanja Drugih sredstev tudi nima.« ’ »VnnvSrts« (Naprei) — glasilo nemške socialnodemokratske stranke. z St. 21 NASE GOSPODAR STV® »DELAVSKA ENOTNOST« e V ŽELEZSBNI ŠTORE ŽE IZKORIŠČAJO PODATKE, DOBLJENE OB ANALITIČNI OCENI DELOVNIH MEST GOSPODARSKE VESTI Tekstilni sefom v Leskovcu Na letošnjem tekstilnem sejmu v Leskovcu, ki bo sredi meseca julija, bo so- • delovalo nad RO domačih in tujih razstavljavcev. Raz-. stavljala bodo podjetja iz Zahodne Nemčije, Madžarske, Švice, Češkoslovaške, Belgije in Italije. Lani so na sejmu sklenili za 7 milijard dinarjev trgovskih pogodb. Letos si obetajo še večji uspeh. Za 116 ladij sklenjenih pogodb Na občnem zboru Združenja ladje delničarstva Jugoslavije so poročali, da ima naše ladjedelništvo sklenjenih -pogodb za us ladij. 64 ladij bodo ladjedelnice zgradile za druge države. Večje ladjedelnice imajo že zagotovljeno delo do leta 1962. Nov proizvodni sporazum Litostroja Litostroj pomaga tudi našim ladjedelnicam. V kooperaciji z ladjedelnico 3. maj na Reki in Jugotur-bino v Karlovcu bo izdeloval sestavne dele Dieselo-vih motorjev po licenci švicarske tovarne Sulzer. Tako so namreč sklenili pred dnevi predstavniki teh podjetij, Dve zbiralni postaji za nafto Na novem naftnem polju pri Jermenovcu v Banatu so začeli l. maja redno obratovati prvi dve zbiralni postaji za nafto. Strokovnjaki menijo, da bodo do konca leta pridobili tu okoli 39.000 ton surove nafte. V kratkem bodo začeli graditi še tretjo zbiralno postajo. Hidroelektrarna Vrla 111 poizkusno obratuje Prvega maja je začela poizkusno obratovati hidroelektrarna Vrla III., ki ima zmogljivost 13.000 kWh. To je tretja hidroelektrarna, ki izkorišča vodo velikega akumulacijskega jezera na Vlasini ob bolgarski meji. Prejšnji mesec so začeli z montažnimi dela v hidroelektrarni Vrla IV., ki je zadnja v. vlasinskem sistemu. 380 vagonov vina je izvozilo podjetje »Slovenija-Vino« Naša vina v tujini zelo cenijo. Samo podjetje Slo-venija-vino je v prvih štirih letošnjih mesecih izvozilo 360 vagonov vina, lani v istem času pa 20516 vagonov. Največ vina so kupili Poljaki. Zahodni Nemci, Švicarji, Belgijci, Danci, Švedi, Angleži. Nekaj pa smo ga izvozili tudi v ZDA. Velesejemski prostori v Skoplju V Skoplju bodo začeli graditi prihodnji mesec ve-lesejmsfce prostore in sicer v predmestju. Velesejmski prostori bodo obsegali okoli 6000 kvadratnih metrov. Razen že tradicionalnega Skopskega velesejma bo tu tudi vsako leto zvezna razstava tobačnih izdelkov. »Brodospaš« v Turčiji V Turčijo so odpotovali strokovnjaki — potapljači »Brodospasa«, da bi raziskali možnosti za dviganje motorne potniške ladje »Ismir«, ki -leži na morskem dnu v globini 10 metrov v Ismerskem zalivu. »Brodo-spas« misli razen Francozov in Italijanov sodelovati na licitaciji za nakup te potniške ladje, ki se je potopila letos 2. februarja, potem. ko je trčila v neko ameriško tovorno ladjo. »Veli Jože« se vrača V splitsko pristanišče je že priplula ladja »Rezač« s potapljači in strokovnjaki podjetja »Brodospas«, ki so tri mesece pomagali pri čiščenju Sueškega prekopa. Plovno dvigalo »Veli Jože«, ki dviga bremena 350 ton in vlačilec »Borac« pa se pravkar vračata v naša pristanišča. Naši strokovnjaki so ob sodelovanju z belgijskimi in nizozemskimi skupinami dvignili 80-ton-sko dvigalo, veliki žerjav »Louis Perier«, v pristanišču Fort Said -pa potopljeno pilotsko ladjo. zobraževanje potrebah Do konca junija letos morajo industrijska in prometna podjetja oFtfkvditii iižredno važno nalogo dn sicer opisali vse posle. S popiisoim .poslov bedo dobila podjetja osnovno gradivo za poznejšo analitično ocenjevanje, za Stopnjevanje in točkovanje del. Seveda bodo to uspešno opravila le tedaj, če bo opis vsakega posla član tcenejši, če bo odgovoril na tale štiri vprašanja: Odgovori na štiri vprašanja Kakšno znanje in sposobnost terja določen posel v danem tehnološkem procesu proizvodnje; kakšna je odgovornost na posameznem delovnem mestu za vrednost strojev, za lj;ud:i itd.; kolikšen napor terja posamezen posel od delavca in kakšni so pogoji dela ter vplivi na delavce, ki opravljajo tueik posel (vlaga, prah, vročina ;iitd.). Razen tega, da bo mogoče s pomočjo analitične ocene ugoto- ustanavljajo v naših podjetjih, morejo v dokumentaciji za oceno poslov najti vrsto idej za manjše pa tudi večje racionalizacije, za boljšo ureditev delovnih mest, za pravilnejšo ureditev notranjega transporta, za spoznavanje ozkih grl v podjetju in temu podobno. 3. Število pritožb proti uveljavljanju tarifnih postavk se more z dobro oceno poslov zmanjšati na najmanjšo mero. Vsakemu delavcu in uslužbencu se mora dati na vpogled argumentacija, zakaj je delo, ki’ ga opravlja, dobilo prav toliko vtoDk: To bo vsekakor pripomoglo k skrajšanju sestavljanja tarifnih pravilnikov in zmanjšanju nezadovoljstva in fluktuaciije. 4. Analitična ocena poslov ozi-rofma že prvi dve etapii podaja kvalifikacijsko strukturo delovne si!e, potrebne kakemu piod-jetjti. To omogoča Izdelavo resnega programa z:a izpopolnjevanje kadrov s tečaji, seminarji. in sicer, da je treba analitično oceno poslov in še poprej opis poslov, opraviti čim natančneje, zato d'a dobi podjetje tisto gradivo, ki mu bo služilo za nadaljnji razvoj za izpopolnjevanje iti. Dveletna industrijska šola za delavce V Železarni Štore so na primer že pred dvema letoma sami, c pisali posle in jiih ocenili. To je bilo dokaj naporno in dolgotrajno delo, saj so v tej smeri pri nas prvi začeli orati ledino. Ena od ugotovitev, do katere so prišli po opisu poslov, analizi delovnih mest, profilov delovnih mest, zahtev itd. je bila, da- številni delavcii, ki sicer zasedajo zelo važna delovna mesta v podjetju, niso strokovno tako vešči, kot to terja značaj dela, kii ga opravljajo. To je bilo za njih zelo važno opozorilo, kajti delavec, ki ni popolnoma vešč svojega dela, ne more opraviti ti- Prav v teh dneh volijo predstavniki kolektivov na konferencah delegate za prvi kongres delavskih svetov. V dvorani, ki jo vidite na sliki, v Domu sindikatov v Beogradu, se bo junija meseca zbralo na kongres nad 2000 delegatov in gostov. vliti pravilna raizmerja »vrednosti poslov na posameznih delovnih mestih, bodo lahko v podjetjih poslej uredili' še vrsto drugih vprašanj in sicer prav po zaslugi temeljitega pregleda vsega podjetja, temeljite proučitve organizacije dela in tehnološkega procesa proizvodnje. Tovariš Franc Leskošek, član Zveznega izvršnega sveta, je nedavno v razgovoru s sodelavcem TANJUG-a takole opozoril na nekatere najvažnejše stvari, ki jih bo p osje j mogoče laže in uspešneje urediti: Dragocena dokumentacija 1. Na podlagi izvršene ocene dobivamo za vsak posamezni po-oeil dragoceno dokumentacijo, ker se bo vsaik posel podrobno in sistematično opisal, študijsko analiziral in potem točkoval. Ta dokumentacija bo dragocena za kadrovsko službo v podjetju, ker bomio v njej pasli odgovor na vprašanje, kakšen človek je potreben za določeno delovno- mesto, kakšne strokovne in šolske kvalifikacije mora limeti, s kakšnim čutom odgovornosti in kakšnimi sposobnostmi iza telesna in umska prizadevanja naj razpolaga, iitd. Jasno je, da kadrovska-služba brez take dokumentacije ne more pravilno izbirati ob sprejemanju novih ljudi, ob premeščanju ali napredovanju kadrov, ob zaposlovanju in ob mnogih drugih prilikah. 2. Uradi za produktivnost dela, ki se v vse večjem številu predavanjem in podobnim, ne teoretično po nekakšni šabloni, temveč realno po stvarnih potre-bšh podjetja...« V podjetjih, ki so pred sedanjo splošno akcijo na svojo pobudo izvedla analitično oceno poslov, že dokaj časa ,s pridom uporabljajo podatke za urejanje naj-rsznovrstnejših vprašanj. Izkušnje iz teh podjetij so dragoceno spoznanje za vsia ostala podjetja s-tega, kar bi lahko opravil, če bi bil strokovno čim popolnejši. Z e pri določanju tarifnih postavk so upoštevali ugotovitve, ki so jlih dobil pri tem proučevanju. Delavcu ali uslužbencu, bi mi imel prakse ali strokovne izobrazbe, kakršno je -terjalo določeno opravilo, so s tarifnim pravilnikom uzakonili zmanjšanje tarifne postavke za določen odstotek im sicer vse dotlej, dokler me bi izpolnil vseh predpisanih pobojev. »DELAVSKA ENOTNOST« @ posluša delavski glas! Ta ukrep bi seveda delavce krivično .prizadel, če jim vodstvo podjetja ne bi nudilo priložnosti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Potlej, ko je delavski svet razpravljal o ugotovitvah pridobljenih z analitič-. no oceno delovnih mest, ko je proučil kvalifikacijsko strukturo delavcev, je naročil operativnemu vodstvu maj sestavi načrt za šolanje delavcev in sicer načrt za obliko šolanja, ki bo prilagojen spoznanim potrebam podjetja. Vodstvo podjetja je res sestavilo načrt za * nadaljnje izobraževanje delavcev in odprlo dveletno šolo za kovinarsko— metalurško stroko. Šolo obiskuje 60 delavcev, ki delaj o kjer je potrebna izobrazba visokokvalificiranega delavca. Šolo obiskujejo trikrat tedensko po štiri ure, predavajo jim domači predavatelji, inženirji, tehniki in drugi, in delavci si tu nabirajo poleg izrazito srokovnega še splošno znanje. Razeiri v omenjeni dveletni šoli za delavce se le-ti izpopolnjujejo še v raznih tečajih, ki so jih osnovali. Skratka, odkar so v Železarni poskrbeli za sistematično ■ in potrebam podjetja prilagojeno izobraževanje- je obiskalo razne tečaje in šole okoli 260 delavcev in uslužbencev. Delovne pogoje zboljšujejo Tudi na ostalih področjih upošteva vodstvo podjetja ugotovitve, ki s j) jih pridobili z analitično oceno poslov. Posebno si prizadevajo izboljšati delovne pogoje. V obdelovalnim so izboljšali pogoje, dela s tem, da z na novo montiranimi napravami odvajajo prah pri struženju. V livarni pravkar proučuje klimo strokovnjak zagrebškega instituta za medicinska raziskovanja. V šamotami mislijo izboljšati zračenje. Ko bodo dobili obratnega zdravnika, bo ta začgl sestavljati i kartotečne . liste (profile) delovnih mest iz zdravstvenih vidikov. Tako imenovane rangliste za težka fizična dela so že sestavljene in predvideni šo Ukrepi, s katerimi naj bi to delo olajšali. Toda teh stvari se ne bodlo mogli lotiti prej, dokler ne bodo, imeli na razpolago potrebna denarna sredstva. Podatki, ki jih je Železarna Štore pridobila ob opisu iin oceni poslov, so bili vodstvu podjetja, organom delavskega upravljanja, najboljše napotilo, kaj vse morajo storiti za nadaljnje strokovno izobraževanje delavcev, za izboljšanje delovnih pogojev, za izpopolnitev organizacjč dela in proizvodnje in s tem za rast storilnosti in proizvodnje. Primer Štor je torej izredno poučen za vsia podjetja, ki se Sedaj lotevajo tako odgovorne naloge kot je opisati posle in jih pozneje na osnovi -analiz tudi stopnjevati in točkovati. V podjetju so posli različni in delavci jih opravljajo pod različnimi pogoji. Nekdo, recimo odgovarja samo za samokolnico, za preprost stroj, vreden nekaj deset tisoč dinarjev. Drugi dela pri stroju, ki je vreden nekaj milijonov dinarjev in ki ga lahko upravlja le strokovno zelo izvežban delavec. Drugi spet dela pri peči, iz katere hlape strupeni plini, vročina, tretji odgovarja za delo in varnost svojih sotovarišev. Posli, pogoji, odgovornost so torej različni in tudi strokovna izobrazba delavcev mora biti zato različna. Vsega tega doslej nismo niti opazili. Sedaj pri opisu poslov in pozneje pri oceni del, kar je vse v polnem teku v naših podjetjih, pa velja to upoštevati, če h6-čemo vzpostaviti pravilna razmerja med posameznimi posli. TISA SI UTIRA POT Samo ljudje iz bližnje okolice vedo, da je na’ Rakeku TJp-. varna lesne galanterije, kjer je zaposlenih okrog 180 ljudi in da od tu romajo lični kartonski zaboji na železniško postajo, ali pa s tovornim avtom na Reko. Marsikateri vaščan podvomi, koliko časa bo šlo tako in kam neki pošiljajo toliko obešalnikov. Kolektiv sam pa dobro ve, da paše na odpreimnicah: New York, Phiiladelphija, London... Dne 25. aprila so tudi delavci in delavke »TISE«, izvolili nov organ delavskega samoupravljanja. N,a skupni seji, dne 29. aprila je ta prevzel upravljanje podjetja. Iz poročil predsednika delavskega sveta, direktorja in ostalih je razvidno, da je življenje v tovarni precej razgibano. V preteklem letu je bilo urejeno centralno ogrevanje tovarne, izdelali so več novih strojev v lastni mehanični delavnici, dokončno so uredili! in izpopolnili, (Ventilacijske naprave, da pri delu ni prahu, kupili so generator, tako da v prihodnje ne bo izpadanja proizvodnje zara- di redukcije električne energije. Vse to in še mnogo, mnogo manjših šivani s.n uredili v preteklem letu. Seveda je vse to vplivalo na končni uspeh podjetja. sai so predvideni proizvodni plan presegli za 13 odstotkov čeprav je imelo v I. tromesečju za približno 6 milijonov dinarjev proizvodnje manj zaradi pomanjkanja električne energije. Med letom so uvedli tudi norme, ki so se jiih delavci sprva nekoliko branili. Toda. ko je vodstvo podjetja dejalo, da bo vsak plačan kolikor bo naredil. j:e tudi ta bojazen -do norm splahnela. Prav gotovo bo uspeh podjetja v letošnjem letu še mnogo večji, kajti predvideni proizvodni plan za I. tromesečje tega leta je preseglo za 35 odstotkov. Brez dvoma bo novi delavski svet in upravni odbor stremel za istimi cilji, kakor dosedanji in se drža! načela, omogočiti delavcu ob čim manjšem fiizič-nem naporu, čimvečji zaslužek. T- iČ. P RO IZV OD N j.A V’.. 5 V E. TU ŽELEZARNA JESENICE razpisuje mesto KLETMIE tovarniške kazine Pogoji: kvalificiran kletar v gostinski stroki, Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje preskrbljeno. Nastop službe možen takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na personalni oddelek Železarne Jesenice. Voditelj podjetja racionalizira svoje delo (Nadaljevanje in konec) Tudi voditelj podjetja mora objektivno in nepristransko pregledati izkoriščanje svojega delovnega časa, svoje delo, prav tako, kot da gre za neko tretjo osebo. Če bo to storil, bo hitro spoznal, da je njegov razpored' ur odvisen od volje podrejenih uslužbencev in nadležnih zunanjih obiskovalcev. Prav tako bo spoznal, da trpi delo vrhovnega vodstva v podjetju zaradi njegovih slabih navad, ker na primer sam podpisuje vso pošto, ker posveča posebno pozornost in čas nekemu ožjemu področju dela,, kjer se je začela njegova kariera, čeprav bi bilo za podjetje koristnejše, če bi svoj čas in pozornost posvetil nekemu važnejšemu problemu ali vprašanju iz drugega področja. Če bo postopal objektivno, bo ugotovil, da je smotrneje opustiti te sicer zelo ljube »konjičke« in posvetiti čas razmišljanju o planu, posvetiti svojo ’ skrb nadzoru ali so določeni plani pravilni in ali jih pravilno izpolnjujejo. ■ Če bosta voditelj podjetja in njegova tajnica ravnala tako, potem bosta sestavila plan osebnega dela za 14 dni naprej. Tako bo popolnoma nemogoče, da bi nekdo prišel na obisk v tistih urah, ki so rezervirane za najvažnejše funkcije vodenja, to je za kritično proučevanje, ustvarjalno razmišljanje in planiranje. V tem smislu in tudi zaradi lastne razbremenitve se bo voditelj podjetja ob vsakem opravilu vprašal: ali je res nujno, da jaz osebno opravim ta posel, ali gre. za splošno planiranje, koordiniranje dela raznih oddelkov, ali je to neka ožja posebna naloga, ki bi jo moral opraviti nekdo od sodelavcev, če pa teh ni, bi moral poiskati nekoga, ki bi jo opravil. Tako je opravljen strategijski del kritičnega proučevanja, potlej pa je treba preiti na taktični del: kako prihraniti čas pri splošnih poslih, ki je ostal rezerviran za vodenje podjetja. Proučevanja bodo pokazala, da izgubi voditelj največ časa zaradi prekinitve dela:.telefonski razgovori, obiski in premajhna priprava za nek posel. Zaradi tega je prva naloga združiti razcepljene dele poslov v celoto, ki jo je mogoče opraviti v enem mahu. To je sorazmerno lažja naloga, kot ona prva strategičnega karakterja: to je izločevanje poslov iz pristojnosti voditelja in prenašanje le-teh na podrejene organe. Prvi korak je postavljanje predstraže proti neprijatelju številka 1 vsakega sistematičnega dela in to so telefonski razgovori. Vse telefonske razgovore mora tajnica temeljito prerešetati. To velja tudi za notranje telefonske pozive, vendariza te v manjši meri, kajti vsak šef bo po tej analizi uredil svoje osebno delo in bo imel odtlej več obzirnosti do svojih sotovarišev ter jih ne bo brez velike potrebe motil pri delu. Ob tem bo mogoče opaziti, da ni nujen telefonski razgovor prav v tistem času, ker stvar ni tako nujna. Prav to velja tudi za neplanirane notranje obiske med voditelji. Kot primer naj navedem osebne telefonske razgovore s tehničnim direktorjem. Ugotovil sem, da ti predmeti niso zahtevali tolikšno hitrost, tolikšnih osebnih razgovorov in vendar jih je bilo brez števila ves teden. Ti razgovori niso motili samo delo glavnega voditelja, temveč tudi tehničnega direktorja samega. Zato je prav, če ta dva sporazumno skleneta, da bosta sklicala tedensko enkrat konferenco, kjer bodo razpravljali vsi skupaj o zbranih predmetih, da konference pa bodo vsa ta vprašanja zbirali v posebni mapi in k njim zapisovali tudi vse tisto, kar je treba rešiti. Ta sistem dela je bil zelo uspešen in smo ga razširili tudi na druge šefe. Tako smo ugotovili, da so bili potrebni namesto neštevilnih telefonskih razgovorov in obiskov le dve tedenski konferenci s tehničnim direktorjem, ena štirinajstdnevna konferenca s šefom organizacije in mesečna s šefom, ki analizira tržišče. Uspeh teh konferenc je bil zagotovljen s tem, da se je vsakdo poprej temeljito pripravil na razgovor, kar smo nekdaj pogrešali. Toda pozabiti' ne velja tudi tole: v kolikor voditelj podjetja prenese uresničitev neke naloge na podrejene organe, toliko bolj budno mora spremljati, kako ■ posamezniki izpolnjujejo svoje naloge, kako uresničujejo svoj plan dela. Zato, da bi lahko ta nadzor upravljal ob pomoči mehaničnih sredstev, je potrebna temu odgovarjajoča tehnična predpriprava. Poglejte kako delamo v našem podjetju: Voditeljski štab podjetja ima letno dva sestanka, ki trajata po dva dni, kjer določamo plan dela za naslednjih dvanajst mesecev. Za prvih šest me- secev razdelimo plan po mesecih, in to: plan prodaje, proizvodnje, reklame, investicij, vzgoje kadrov, projektantskih in laboratorijskih del, analize trga, denarnih dohodkov in izdatkov. Razumljivo je, vsak voditelj mora dobro pripraviti vse za tc^ konferenco. Naloga glavnega voditelja je,- vsklajevati razne predloge in zgladiti posamezne razlike v mišljenjih. Sklepi vsebujejo imena oseb, ki so odgovorne za uresničitev posameznih nalog, glavna obdobja, v katerih jih velja izvršiti, roke, kot tudi kolikšni bodo predvidoma stroški za vse to. Tako je mogoče tudi sestaviti plan stroškov in nakupov za oddelke, plan rezultatov in plan dohodkov. Tako sestavljen podroben plan znatno olajša nadzor nad uresničevanjem plana, ker .je dovolj, - da vzporedno spremljamo število plana in izvrševanje plana. To delo opravlja tajnica in opozarja vodstvo podjetja na posamezne razlike. To pomeni standardiziranje in mehaniziran j e kontrole, kar je zelo važno, dosežen je velik prihranek časa. Razen tega vodi tajnica podjetja kontrolo rokov, in sicer, ali je vse opravljeno v svojem času, kot to plan predvideva. Za važnejše predmete in za osebno kontrolo glavnega voditelja podjetja, pa mu tudi daje posebne evidenčne liste. Tajnica podjetja posreduje te rokovnike voditelju podjetja z dosledno strogostjo, zato, da bi voditelj podjetja pravi čas opravil svoje na- Prihranek na času je ob takšni or-, ganizaciji osebnega dela voditeljev ogromen in zato je priporočljivo, da vsako podjetje začne s študijami te vrste. (R. Nordling, Pariš »Arbeitswis-senschaftlicher Auslandsdienst«, Darmstadt 2/1956) ' . 'f - ■ t . e.i.M nrnmpfnih crpfRtpu * i mednarodno udeležbo NA GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČU nakup. Izkoristite 25% popust na železnici! ' ; .■ 1 '**Y' ■ ■ ' * ■ • ■ V LJUBLJANI 00 25« V. - 2.VI, 1057 '\v‘. f v ;•) Marsikateri Američan se je naveličal tovarniškega hrupa in se je zato odselil daleč proč od tovarn, na primer v predmestje Los Angelesa. Lepega dne pa pohitijo v to idilo kolone buldožerjev, traktorjev in valjarjev. ' Zraven stanovanjske hiše bodo zgradili tovarno. Prva misel, ki se stanovalcem porodi je, ali bo hišni lastnik prodal hišo, al;i pa se bodo visi odselili drugam. Če se bodo odločili, da se je treba odseliti, po-tem bi radi vzeli s seboj tudi hišo. Treba Jo je le dvigniti s temeljev in jo posaditi na malo večje pre-, vozno sredstvo, nato pa jo bodo prepeljali tja, kjbr bo spet blagodejen mir. Prevoznik hiš in njegovi sodelavci skrbno prekinejo vse električne, vodovodne in plinske priključke, nato pa počasi odrežejo temelje hiše. Veliki žerjavi jo dvignejo, toda samo po centimetrih tečno navpično, brez vsakega tresljaja. Stanovalci medtem sedijo pri baterijskih sprejemnikih in niti ne opazijo, da skupaj s hišo plavajo v zraku. Prevoznik nato hitro zapelje veliko ploščad z nebroj kolesi pod hišo in zgradbo spusti na to ploščad. To opravi previdno, prav tako, kot so nekoč to storili pritlikavci z Gulliverjem. Tovorne avtomobile priključijo za to čudno vozilo in že se začne vesela vožnja .s hitrostjo enega do dveh ki-lometrov na uro. Vozijo le ponoči,. da ne bi motili prometa. Včasih se sprevod ustavi šele po štiridesetih kilometrih. Na določenem mestu hišo spet dvignejo* ploščad od-pnejo, stanovanjsko hišo pa kar najskrbneje spuste na nove, prej pripravljene temelje. Vse komunalne naprave ponovno urede in že lahko stanovalci z zadovoljstvom ogledujejo novo okolico. • Take selitve niso redke. V Los Angelesu (se izredno hitro širi) preselijo letno štiri do pet tisoč hiš. Med temi so tudi večnadstropne stanovanjske zgradbe in celo tovarne. Pri teh traja seljenje tudi po več mesecev. Težavnost selitve je odvisna od zgradbe. Če so pogoji ugodni, se hiši ne bo poznalo, da je bila na dolgem potovanju. F. C. Izkoristimo kovinske odpadke Odpadke trdih kovin zlasti nerabne dele polomljenega orodja koristno uporabimo pri poravnavanju brusilnih plošč. Izdelati si bomo morali le primeren ročaj (glej skico). Tako majhna priprava sicer ne bo nadomestila diamanta, Kitajska, ogromna azijska dežela, dežela s 600 milijoni prebivalcev, je kljub velikim naporom njenega ljudstva so stoletja izkoriščali ski izgradnji, še vedno indu- , atrijsko zelo zaostala. Zato ni sama kriva. Njena boga-tva so stoletja izkoriščali' tujci, s svojimi naravnimi rakladi je stoletja bogatila angleške, ameriške, nemške tn francoske kapitaliste. Danes vlada na Kitajskem kitajsko ljudstvo. Z uspehi, ki jih je že doseglo, je pokazalo, da je sposobno vladati. Zaostalost — posledica preteklih let, je še vedno zelo velika. Takih prizorov, kot ga vidite na sliki, ni malo. Ljudje z najprimitivnejšimi sredstvi grade svojo deželo, vendar jo grade z navdušenjem, ker se zavedajo, da bodo le s svojimi lastnimi silami lahko zgradili industrijsko močno in tehnično napredno socialistično Kitajsko. IZ ŽIVLJENJA ČEBEL POSVETOV Meritve bodo točne jše, ko... Merjenja z navadnimi kronometri so danes za sodobne raziskave v astronomiji in ostalih znanstvenih dejavnostih nepopolne. To praznino naj bi izpopolnil Atomichron posebno takrat,- kadar gre za temeljitejše raziskave. Nihalo te ure je atom elementa cezija, ki nenehno povzroča nihaje 9.192 mh. Kadar atom cezija dajo v brezzračno cev potem deluje kot majhen oddajnik, ki s svojimi impulzi vpliva na posebno napravo, ta je hkrati osnovno gibalo atomske ure, Na splošno je atomichroen zelo zamotana naprava z mnogoterimi kabli in najrazličnejšimi delci za estale prenose gibanja nihala. Ura je težka 225 kg. Pri gradnji te ure so upoštevali znanstvene uspehe Nobelovega nagrajenca prof. Rafobia. Ta znanstvenik je ugotovil, da so praktično atomi nekakšni oddajniki, ki oddajajo impulze različnih frekvenc. Uspelo mu je ugotoviti tudi število raznih nihajev. 2e v starem veku je človek poznal čebelo. Veljala je od nekdaj kot zgled pridnosti, skupnega dela, zvestobe, poguma in vztrajnosti. Eden izmed najanamenitejših dogodkov v življenju čebele je prav gotovo rojenje. Del čebel se izseli iz starega bivališča, da bi si skupaj s staro matico poiskale nS-vega stanovanja in osnovale novo družino, ki pa ne bi imela s staro nobenih stikov več. Nekega dne na tisoče čebel izleti iz čebelnjaka. Nekaj časa krožijo tik nad svojim starim domovanjem. Ko pa se jim pridruži stara matica, odletijo dalja in se ustavijo na bližnjem drevesu ali podobnem prostoru. Roj, ki ima obliko grozda, tod visi dalj časa. Kmalu čebele odlete v določeni smeri, poiščejo si novo bivališče v votlem drevesu ali nekem drugem skritem mestu. Čebele delavke začnejo graditi novo gnezdo, matica znese jajčeca in življenje se polagoma povrne na stari tir. To ni nič posebnega, nič človeku neznanega. Toda tik do najnovejših raziskav dr. M. Lindauera nihče ni vedel, zakaj roj odleti v svoj novi dom. Znanstvenik pa je dokazal, da se čebele, medtem ko visijo v roju, posvetujejo, kje bodo dobile novo. stanovanje. Kako torej izgleda parlament čebel? Priprave za tako zasedanje so že tedaj, ko delavke marljivo polnijo satnice z medom. Nekaj dni pred rojenjem odkrijejo, da v starem domu ni več prostora za nektar. Vsa skladišča so polna, Ko naslednje dni izletavajo, ne iščejo več medu. Veliko bolj Olajšali so nakladanje Na Češkoslovaškem so izdelali pripravo za nakladanje kosovnih pošiljk. Priprava, ki .lahko dvigne naenkrat 500 kg ‘bremena, je sestavni del avtomobila m jo je mogoče montirati na vsak kamion. Nakladanje je postalo lažje in hitrejše. jih zanimajo dupline v drevesnih tiebiin. Instinktivno so ugotovile, da je zdaj. napočil cas, da si poiščejo novo prebivališče. Vrnejo se v čebelnjak, svojim tovarišicam skusajo razložiti, kaj so videle in doživele na prostem "zraku. To jim vedno uspeva s pomočjo posebnih plesnih gibov. Saj je znano, da se čebele na ta način vsak dan sporazumevajo. Čebela delavka je na primer našla določeno zalogo hrane, z gibi obvešča svojp delavke o odkritju. Lindauer pa je dokazal še nekaj drugega. Plesni gibi so tudi značilni za tiste čebele, ki so iskale novo prebivališče. Učenjak je posebej zaznamoval čebele," ki jih je zasledil v drevesnih votlinah ali pa V- velikih razpokah. Nato je opazoval njihovo obnašanje v čebelnjaku. Opazil je, da izvajajo čudne plesne . gibe, ki so zelo različni od onih, s katerimi še čebele med seboj obveščajo o hrani. Novo stanovanje išče mnogo čebel. Vsaka se vrača s posebnim predlogom. Z gibi potem skušajo nakazati smer kje je novo prebivališče. Pravi parlament pa se šele začne, ko se roj obesi na drevo. Vsaka izmed čebel, ki je preje iskala novo stanovanje, sedaj pleše svoj ples. Prepričati skuša tudi ostale, da je našla najboljše mesto. Ostale njene prijateljice so nekaj časa popolnoma mirne. Nato pa se pridružijo posameznim plesalkam ' in i začnejo oponašati njihove gibe. Kmalu nastanejo posamezne skupine in vsaka pleše po svoje. Razprava traja po skupinah več dni. Čebele prehajajo iz ene skupine v drugo. Sčasoma skupine razpadejo in tako so naposled ostale le dve. Samo nekaj časa še traja debata, a potem se skupini združita. Čebele zletijo v novo stanovanje, za katerega so se na tak demokratičen način odločile. Lindauereve preiskave pa so dokazale, da čebele vedno odletijo y tisto duplino, ki jim najbolj odgovarja. A vendar nimajo vedno srečnih »rok«. Nekoč so v roju čebele razpravljale dva tedna. Niso se mogle zediniti. Zato so začele živeti kar na prostem. Toda že v prvem mrazu so bile kaznovane za neslogo. V francoskem observatoriju Saint Mitschel se pripravljajo na mednarodno geofizično leto. V kupolo observatorija so montirali največji daljnogled v Evropi. Ohišja tol ii iti« d Na prostranih področjih Sibirije takole grade železniške proge. S strojem, ki so ga izumili v ta namen, sproti polagajo tračnice s pragovi. Dvigalo vleče posebna lokomotiva. Prvi helikopter je poletel leta' 1939. Za vzlet n,j potreboval veliko prostora, zadostovala mu je površina nekaj kvadratnih metrov. Lahko je v zraku »stal«, se obračal, letel nazaj al< pa po strani. Zdaj izdelujejo helikopterje, ki so veliko večji od tistih leta 1939. Z njimi prevažajo na desetine ljudi. Posebno v vojski so helikopterji primerni, kadar gre za posebne naloge. V Belgiji so že uvedli medmestni promet s helikopterji. Čeprav so surovine še razmeroma drage, so se pričele uveljavljati sintetične mase celo * * * * v letalski industriji, za zgradnjo ohišij. Gre za sintetične snovi Iz steklenih vlaken, ki jih sti- skajo t posebnem kemičnem postopku in se obenem odlikujejo po svoji lahkotnosti in odpornosti, Pri teži sicer še ni tolikih razlik: tako tehta na priliko kovinski spojni del v letalskem trupu reaktivnega tipa »Fok-ker S-14« 3 kg- medtem ko tehta isti del iz sintetičnih vlaken le 2.90 kg. Toda kovinsko konstrukcijo je doslej sestavljalo 25 delov, ki so zvezani s 581 zakovicami; nova spojka iz sintetične mase pa je sestavljena le iz dveh delov,. ki sta . zlepljena in zvezana le z dvema zakovicama. Medtem ko je bilo treba za izdelavo 25 sestavnih delov kovinske konstrukcije 100 delovnih ur po komadu, pa zahteva izvedba v sintetični snovi komaj 26 delovnih ur. s pridom pa jo bomo kljub temu uporabili v vsaki delavnici. Obenem pa bomo preprečili, da bi se trde kovine pomešale riied staro železo, saj bi lahko škodile kvaliteti jekla, ki ga dobimo pri pretapljanju. Stiskalnica kot vrtalni stroj Tudi z majhno podkvasto prešo lahko vrežemo točne navoje. Iz preše bomo zato izvlekli običajen vzvod in ga nadomestili z manjšo osjo, ki je na vrhu prevrtana. Skozi to odprtino bomo potisnili majhen železen ročaj, s katerim bomo pri vrtanju obračali os. Sveder za rezanje nabojev bomo pritrdili na nasprotni strani osi s posebno matico, kakor nam to kaže naša slika. Delo bomo opravljali hi-Vtreje in lažje, če bomo na ploščo pritrdili še eno manjšo ploščico, ki bo imela zareze. Med te zareze bomo pritrdili predmet, v katerega bomo vrezali navoje. To je zlasti pomembno tedaj, kadar bomo rezali navoje v predmete enake velikosti. Voziček za vožnjo po stopnicah Češkoslovaška industrija Je izdelala zelo gibljiv voziček za prenašanje tovorov po Stopnicah. Voziček ima na vsaki strani troje enakih koles, ki so razporejena v nekakem trikom, njihov polmer je veliko večji od višine stopnice. Vsako kolo se pri vožnji po stopnican obrne za 30 stopinj, kar omogoča mirno vožnjo po stopnicah. Idejni utemeljitelji marksizma so dokazali nujno povezavo med razvojem proizvajalnih sil in razvojem proizvajalnih odnosov. Industrijska revolucija, ki je zajela najprej Anglijo, je rhoraia nujno povzročiti temeljite izpremembe v proizvajalnih odnosih, katerih del so delovna razmerja. Podana je torej nujna pogojenost in medsebojno vplivanje razvoja proizvajalnih sil in proizvajalskih odnosov. Prva industrijska revolucija, ki pomeni kakovostni skok v razvoju proizvajalnih sil, je imela v svojih prvih fazah razvoja usodne posledice za razvoj proizvajalnih, to je mezdnih razmerij. Renski industrialec in kasnejši pruski- finančni minister Hansemann je v tem prvem obdobju razvoja kapitalizma v Nemčiji rekel: »Po večnih naravnih zakonih bo vedno nekaj ljudi, ki bodo živeli v bedi in ki bodo zaradi tega hitreje umirali kakor ljudje, ki žive v boljših razmerah. Mehkužnim filantropom se bo ta naravni zakon zdel trd, vendar je ta za-kon, kakor vsaka božja ureditev, možen, ker je porok za nadaljnji razvoj in razmnoževanje človeštva.«-Vsa predvidevanja nemškega kapitalista se sicer niso uresničila, ker je razvoj delavskih, političnih in sindikalnih organizacij prisilil vladajoči razred, da so se pro-. izvajalna razmerja razvijala postopoma v korist delavskega razreda. V razvoju kapitalizma so vsakokratne občutnejše količinske spremembe nujno vplivale na razvoj delovnih razmerij. Inštitut Antonio Gramsci je lanskega junija na posebnem kongresu razpravljal o vplivu tehničnih in organizacijskih sprememb v italijanskih tovarnah na delovna razmerja. Eden izmed udeležencev kongresa, in sicer Silvio Leonardi, je skušal tipizirati dosedanji razvoj proizvajalnih sil' v obdobju industrializacije v tri zn,-Tilne jaze. Za prvo obdobje so po tej tipizaciji značilni generični in polivaietni stroji, na katerih delajo v glavnem kvalificirani delavci. Organizacija tovarn ustreza še vedno obrtniški dobi Višek doseže to obdobje s prehodom na prvo polserijsko izdelavo, pri kateri pa je še vedno podana ozka povezava med človekom in strojem. Delovni proces, je še vedno v glavnem odvisen od delavca: delitev dela je neznatna. Delavec Odgovarja za Vpliv mehanizacije in avtomatizacije na razvoj delovnih razmerij proizvod in je v glavnem kakovost in količina odvisna od delavca. Zato to obdobje še ne pozna analize gibov in analize metod, organizacija dela je prepuščena samemu delavcu. Temu sistemu ustreza plačilni sistem, pri katerem skuša kapitalist spodbujati proizvodnjo s prehodom od časovnega dela na akordno delo. Kvalifikacijska sestava delovne sile je posneta po obrtništvu in se delavci v glavnem delijo v nekvalificirane, pol-kvalificirane, kvalificirane in visokokvalificirane. Drugo obdobje razvoja proizvajalnih sil je povezano z nadaljnjo delitvijo, dela, z uvedbo novih strojev, ki so že specializirani za monouporabo. Ta sprememba v proizvajalnih sredstvih nujno vpliva na sam potek delovnega procesa in na mezdna razmerja. Dotedanja enotnost delovnega procesa se. razbije na več med seboj ločenih delovnih operacij, ki ne zahtevajo več tistega strokovnega znanja in usposabljanja, ki je bilo .potrebno v prvem obdobju. Ta način proizvodnje pomeni silen korak naprej v povečanju delovne storilnosti in omogoča prehod na proizvodnjo v velikih serijah. V tem obdobju začne Taylor sistematično proučevati organizacijo dela, ki pelje od ostre ločitve med vodilnim delom, ki naj bo domena intelektualcev, in izvršilnim delom kot delom delavcev. Njegove metode izpopolnjujejo Gil-breth in cela vrsta drugih, ki podvržejo posamezne delovne operacije nadrobnemu študiju tempa in pa gibov. Ta proces, ki pomeni nedvomno večje izkoriščanje delovne sile, prehod od ekstenzivnih k intenzivnim metodam izkoriščanja delovne sile, se začenja v ZDA v prvih začetkih tega stoletja. Oboje gibanj se končno 'združi v posebni znanosti MTC (merjenje tempov in časa). Tak način dela je omogočil prehod na krajši delavnik, obenem pa je povečal delovni napor in vse tiste neugodnosti, ki jih povzroči nujna monotonija dela, kež je delavec vezan na ponavljajoče se gibe skozi ves delavnik. Obdobje racionalizacije^ ki se je v ZDA začelo že pred prvo svetovno vojno, se je v drugih industrijsko razvitih državah začelo šele po prvi svetovni vojni, medtem ko je ta proces razvoja proizvajalnih sil zajel nekatere države šele po drugi svetovni vojni (Italija). Proces v Italiji ni šel samo za tem, da bi mehaniziral obstoječe tovarne, temveč je z boljšo organizacijo povečal proizvodnjo tudi v zastarelih obratih. V letih 1948—1956 se je posrečilo ” Italiji skoraj podvojiti proizvodnjo, ne da bi se povečalo število zaposlene delovne sile. Prehod v c^rugo fazo razvoja proizvajalnih sil je imel določene posledice za delovna razmerja povsod in tako tudi v Italiji. Proces dekiasiranja kvalificiranih delavcev je ena izmed značilnosti tega obdobja. Nova organizacija dela se zadovoljuje z navadnimi oziroma priučenimi delavci, obenem pa seveda zahteva tudi manjše število visokokvalificiranih in specializiranih delavcev. Mnogo kvalificiranih delavcev se je moralo zadovoljiti z nižjimi položaji, precejšen del je zašel v brezposelnost, mnogi pa so bežali, iz visoko razvitih podjetij v bolj zaostale* Industrije in pa v obrtništvo. Ta pojav ima seveda svoje politične posledice tako v življenju sindikatov kakor tudi delavskih strank. Nova delovna sila za priučene delavce se rekrutira s podeželja in je veliko manj občutljiva za monotonijo novega poklica. hkrati pa seveda tudi veliko manj razredno zavedna kot plast kvalificiranih delavcev s svojo staro industrijsko tradicijo. Stara delitev delavcev in plačilni sistem, ki se je opiral na to razdelitev delovne sile, je postal ovira pri novem razvoju proizva-jalnosti. Ford je že I. 1912 vpeljal nov plačilni sistem, ki ne temelji več na razvrstitvi znanih štirih kategorij delavcev po njihovih kvalifikacijah, temveč je prešel na nov sistem analitske ocene delovnih mest in na nov plačilni sistem »plač po razredu« (paghe di ciasse). V tem sistemu odloča cela vrsta faktorjev pri odmeri višine mezde: izobrazba, izkušnje, fizične in psihične zmožnosti, odgovornost itd. Ni več odločilno, v katero kategorijo spada delavec po svoji strokovni izobrazbi, temveč odloča okoliščina, v kateri razred je razvrščen glede na delovno mesto. Jasno je, da so v kapitalističnem sistemu ta plačilni sistem, ki ima nedvomno prednosti pred zastarelim sistemom nagrajevanja po golih kvalifikacijah, izrabili kapitalisti in z njim skušali v svojo korist povečati odvisnost delavcev. S tem se je pomembnost iz-premenljivega dela mezde povečala na škodo stalnega dela mezde. V tovarnah, kjer je izvršena racionalizacija, se je stari sistem akordnega dela preživel. Ritem dela, ki ga je skušal kapitalist povečati z akordom, nima več pomena v tovarnah, kjer diktirajo delovni tempo stroji, zlasti tam, kjer so v zadnji etapi drugega obdobja prešli na delo po tekočem traku. V spremenljivem delu mezde se uveljavljajo razne vrste proizvodnih premij. Nagel prehod Iz prve faze v drugo fazo, zlasti na tekoči trak, je, povečal protislovja ne le v neenakem gospodarskem razvoju med posa-rfieznimi državami, temveč tudi med posameznimi tovarnami iste industrijske panoge, da, celo med posameznimi oddelki v isti tovarni. Delavci racionaliziranih tovarn so do- segli višje mezde od delavcev v zaostalih tovarnah ali oddelkih, četudi se -je tudi tam povečala storilnost dela na račun večjega izčrpavanja fizične delovne sile. Racionalizacija je tudi povezana s premiki znotraj samega delavskega razreda. Vse statistike zadnjih desetletij v industrijsko razvitih državah kažejo jasno tendenco povečevanja tehničnega osebja v razmerju z delavci, ki opravljajo »pretežno fizična dela«. Danes jemljejo ponekod razmerje med tehničnimi kadri in drugimi delavci za pokazo-valec tehničnega napredka in produktivnosti. To naraščanje tehničnih kadrov so zapazili kapitalisti in ga seveda skušali obrniti sebi v prid. Kapitalisti hočejo ta del delavskega razreda pridobiti za sebe( ga ločiti od sindikatov in posebno organizirati. Ti poskusi so se v precejšnji mer! posrečili. V celi vrsti industrijsko razvitih držav od ZDA pa do Francije, Nemčije, Švedske, Italije itd. imamo posebne organizacije, ki združujejo v svojih vrstah tehnične kadre od mojstrov in višjih mojstrov do direktorjev. Švedski pisec Fritz Croner je razvil celo teorijo novega razreda »nameščencev«, ki se po svojih interesih razlikuje od delavcev. Zato je razumljivo, da je s povečanim tempom racionalizacije postalo danes vprašanje tehnične inteligence. ki pridobiva iz leta v leto večji pomen, pereče vprašanje vsega sindikalnega in političnega delavskega gibanja v kapitalističnem svetu. Nedavni kongres italijanske komunistične partije je posvetil posebno pozornost ravno temu vprašanju. 2e pred kongresom je Mario Montagnana objavil v »Ri-nascita« diskušijski prispevek o potrebi, da partija pritegne v svoje vrste tehnične kadre v toVarnah in na drugih delovnih mestih Isti pijjav, ki je značilen za ves industrijski svet, v katerem se uveljavlja racionalizacija je značilen tudi za Italijo. Izredno hitro raste število tehničnih kadrov, ki postajajo soodlo-čujoč faktor v življenju italijanske proizvodnje. Pisec opozarja na velike napake partije in sindikatov v razmerju do tehnične inteligence, ki je danes že nosilec gibanja za povečanje storilnosti v italijanski industriji. ‘ (Dalje nrihndniič) m DELAVSKA ENOTNOST« PRIRODA IN TEHNIKA nekaj besed o radijski oddaji »IZ NAŠIH KOLEKTIVOV« Razumljiveje in privlačneje 2e dobra tri leta ima Radio Ljubljana na sporedu oddaje »Iz naših kolektivov«. Te oddaje pripovedujejo o življenju in delu delovnih ljudi po tovarnah, o delavskem upravljanju, proizvodnji in podobno. Tudi z magnetofonom smo pogostokrat obiskovali delovne kolektive in posneli na trak razgo-. vore o vseh teh problemih. Vendar nam čestokrat ni uspelo približati, oddajo poslušalcem, predvsem delovnim ljudem, ki jim je le-ta v prvi vrsti namenjena. Ko smo nedavno podrobneje razpravljali o vsebini teh oddaj, smo ugotovili, da So te bile pogostokrat pretežke, presplošne in da. so že prešle v zastarelo šablono. Posamezni sestavki so bili napisani čestokrat brez določenih primerov, s čimer so izgubili na pomenu in vsebini. Res je, da so prav v zadnjem času te oddaje napravile korak naprej, vendar še ne takšnega, da bi bili lahko zadovoljni. Radijski novinarji, ki pripravljajo te oddaje, so začeli resno razmišljati o tem, kako bi jih napravili bolj živahne, bolj pisane, z lažjo vsebino oziroma z lažjim načinom pisanja. Da bi te oddaje bolj približali poslušalcem, je redakcija oddaj »Iz naših kolektivov« skjenila naslednje: Vsebina teh oddaj naj bi vsebovala, predvsem proizvodni del našega gospodarstva, čeprav ne bo smela zanemarjati tudi ostalih dejavnosti. Ogniti pa se mora vsekakor strogo načelnih sestavkov in člankov, ki naj jih zamenjajo preprosto pisani z določenimi primeri. Tako naj bi bili. uvodni teksti teh oddaj nekak skupek primerov, na primer s Področja proizvodnje, delavskega upravljanja, strokovne vzgoje delavcev in podobno. Da bi dosegli večjo pisanost oddaj, se je redakcija odločila, da bo vanje vnašala tudi več magnetofonskih posnetkov kot doslej. Le-ti morajo prikazovati dejavnost delovnih kolektivov s področja kulture in prosvete, športa in drugih dejavnosti. Razen tega pa redakcija meni, da je potrebno od časa do časa objavljati v teh oddajah tudi krajša Poročila o delavskem gibanju po svetu. Vča- ' sih pa namerava readkcija namesto poročil seznanjati poslušalce na primer o tem, kako je urejeno socialno zavarovanje v tej ali oni deželi, kako živijo tuji delavci, komentirati razvojno pot delavskega upravljanja v socialističnih državah itd. Tudi na tako imenovano informativno rubriko redakcija ne bo pozabila. V njej namerava seznanjati poslu- šalce z novostmi naše. proizvodnje, o delu naših racionalizatorjev in podobno. Kdaj pa kdaj že. objavlja redakcija oddaj »Iz naših kolektivov«, malce za šalo, malce zares, resnične anekdote iz življenja kolektivov in posameznikov ter satirične sestavke. V njih na poljuden način obdelajo te ali one nepravilnosti, ki se pojavljajo po tovarnah in podjetjih. Na ta način redakcija obravnava določen problem preprosto, malce zabavno, vendar z namenom, da žigosa vse nezdrave pojave. Da bi se redakcija oddaj »Iz naših kolektivov« čimbolj približala poslušalcem in od njih dobila tudi mnenje o dosedanjih oddajah in predloge za prihodnje, je razpisala nedavno večjo nagradno anketo. Nanjo je odgovorilo mnogo poslušalcev. Pisali so delavci, žene-delavke, prosvetni delavci, matere in- gospodinje ter tudi kmetje. Čeprav . njihove ocene dosedanjih oddaj niso bile negativne, .vendar vsi, ki so odgovorili, soglašajo s tem, da so bile dosedanje oddaje čestokrat pretežke in preveč načelne, da bi jih lahko razumel preprost človek. Na splošno so predlagali isto, o čemer je redakcija oddaj »Iz naših kolektivov« že podrobneje razpravljala in s I. aprilom začela tudi že izvajati. Se posebej pa so anketiranci poudarili, da je treba v teh oddajah več pisati tudi o osebnem življenju delovnih ljudi, o tem, kako živi delavec doma, kako živi njegova družina, otroci. Dalje so predlagali, da je treba v teh oddajah več govoriti o vlogi delavca-upravljavca, o njegovih proizvodnih uspehih, o skrbi kolektiva in družbenih organizacij za delovnega človeka. Poslušalci radijskih oddaj »Iz naših kolektivov« želijo več poljudnih sestavkov o gospodarskih in družbenih problemih, kdaj pa kdaj tudi kaj zabavnega in vesejega iz delovnih kolektivov. Vsi so tudi predlagali, da bi bile te oddaje daljše, morda pol ure. S tem jim bo redakcija ustregla morda kdaj pozneje. Zdaj pa trajajo 20 minut. Na sporedu pa so do poletnega programa sleherni ponedeljek ob 17.10 uri. Predloge, ki nam jih je dala ta ■' anketa, redakcija oddaj »Iz naših kolektivov« že uresničuje. Tovariši, ki pripravljajo te oddaje, pa vedo, da ne bo mogoče ustreči vsem željam poslušalcev, če tudi oni ne bodo pomagali s svojimi nasveti, predlogi in pa seveda tudi s prispevki. Zato redakcija prosi tudi vse bralce in dopisnike »Delavske enotnosti«, da s svojim sodelovanjem pripomorejo k čim večji kakovosti radijske oddaje »Iz naših kolektivov«, saj je namenjena prav njim. ^ Pa naj zapišemo še kratko, kaj bo /na sporedu v prihodnji oddaji »Iz naših kolektivov«, t. j. v ponedeljek, 20. maja, ob 17.10 uri. -Najprej uvodni tekst, v katerem bomo govorili o nekaterih problemih industrije, predvsem s, področja storilnosti dela. Zatem bomo spregovorili nekaj besed o problemu prevedbe delavcev v trgovini. Z magnetofonskimi posnetki iz- opekarne »BO-BOVK« pri Kranju vas bomo seznanili z nekaterimi problemi rekonstrukcije opekarskih obratov, iz tovarne Duplica pa vam bodo mladi proizvajalci povedali nekaj o delu svojega kluba. Na koncu oddaje pa boste izvedeli še nekaj podrobnosti o novem načinu obločnega žlebljenja kovin, ki ga pravkar praktično preizkušajo v Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani. S. K. 1 1 - M' O DELU DELAVSKEGA PROSVETNEGA DRUSTV A SVOBODA FRANCE PREŠEREN Najboljši v občini Pit ni Sil Pomlajena Svoboda v Breznici in Žirovnici je uspela v kratkem času premostiti mnoge težaive, ki so še nedavno zavirale prosvetno delo in izobraževanje v desetih vaseh, ki jih društvo -zajema. Novo vodstvo pod predsedstvom neutrudljivega Petra Sitarja se je odločilo, da pritegne v kulturno prosvetno delo čimveč kmečke in delavske mladine in jo tiako odtegne od kvarnega vpliva brezdelja, pivnic in ceste. Predsedniku pridno pomaga tudi Mleikuš Milan, ki prav gotovo zasluži vsesplošno pohvalo in priznanje za svoje delo. Ta dva vodeča člana Svobode Franceta Prešerna pa imata pri svojem delu še mnogo vzornih sodelavcev. Skupno delo je dalo že nadvse lepe uspehe. V DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica—Breznica je sedaj že preko 250 članov. Njene vrste se stalno množe in pomlajajo. Prosvetno in izobraževalno delo posreduje ljudem desetih vasi pet zelo delovnih skupin, med katerimi je dramska najmočnejša in tudi najbolj delavna. Dramska skupina je res prizadevna. Igralci sami z režiserjem in scenaristom izdelujejo kulise in vse kar je potrebno. V letošnji sezoni so dali na oder štiri premiere. Igrali so Kralja na Betajnovi, nato Dekle iiz Trente, za njo pa Miklovo Zalo in Vremenarja. Nastopili so doma in nad dvajsetkrat v bližnjih -vaseh. Seveda bi bilo delo Svobode v Žirovnici še mnogo bolj uspešno in koristno, če bi imeli v Breznici primeren kulturni dom. Tam imajo prostora komaj za dramsko družino,- vsi drugi pa • morajo gostovati in se tesniti ali v domu Partizana ali pa v drugih gostinskih prostorih. Teh težav pa je tudi drugod čez glavo. Toda oib pomanjkanju prostorov -In $enapja, imajo svobodarji iz Žirovnice nekaj, kar premaga vse težave, to je veliko mero * idealizma in veliko, pripravljenosti do dela, s čimer premagujejo vse težave in uspešno or- . jejo prosvetno ledino. od rok. Prav bi bilo, da bi se razvilo v Breznici in ostalih desetih vaseh ‘izobraževanje, poživilo delo Ljudske univerze. Ljudje po vaseh si žele predavanj, razgovorov in seminarjev, na katerih bi se seznanjali z družbenim upravljanjem in naglim razvojem tehnike in gospodarstva doma in v svetu. Gotovo pa je, da 'bodo svobodarji popri- jeli tudi na tem, da rečem, najvažnejšem področju. Po oceni dosedanjega dela sodijo,‘da je DPD Svoboda France Prešeren v Žirovnici in Breznici ena izmed najbolj delavnih in tudi uspešnih v jeseniški občini, tako, dia lahko z upravičenostjo nosijo ime Franceta Prešerna, njihovega velikega in slavnega rojaka. 2 Slika brez besed... xe e e ali futurizem v slikarstvu Knjižnice v Italiji Sindikalna podružnica Društva bibliotekarjev SHovenije v Ljubljani je bila v dneh od 6. do 12. maja na poučnem potovanju po Italiji. V zvezi s tem potovanjem smo vprašali tov. Vižintina in Pengata kaj Jubilej mladih pevcev To je mladinski mešani zbor ha Tehnični in Gradbeni sred-nJi šoli v Ljubljana, ki je preteklo soboto v Filharmoniji s koncertom praznoval 10-letnico obstoja. To razdobje pomeni za Balade pevce kakor tudi za slovensko zborovsko udejstvovanje, primer plodovitega dela, ki j® toliko bo-lj vredno, ker ga opravlja mladina v času svojega učenja, ko še vedno najde toliko časa, da se posveti petju, In to pomeni veuko, saj so v tem času naštudirali 130 pesmi, imel; 20o rfastopov v najrazličnejših krajih Slovenije in tudi izven nje. in v soboto smo slišali te mla-pevce omenjenih šol, katerim so se pridružili še njihovi starejši tovariši in tovarišice, ki sq izšli iz teh šo-l in zbora ter danes deiaj-O kot tehniki v nežnih podjetjih. Slednji so ob tej priliki ustanovili tudi" nov Ne boš našel napotilo * za svoje družbeno ® udejstvovanje? BERI delavsko enotnost zbor »Tehnik« in' skupaj z njihovimi mladimi tovariši so se komaj spravili na premajhen oder v Slovenski filharmoniji. Spored je bil prav lep, slišali smo pesmi za mešani moški in ženski zbor ter soiiste. Zbor je povečini vodil prof. Drago Korošec ter mladinca Filip Mau-čič in Lojze Boštjančič. Ta večer so praznovali še jubilej svojega dirigenta prof, Korošca, ki. je že 25 let zborovodja. Pred vojno je med drugim vodil že rudarski zbor »Loški g»a,s«, ki obstaja še danes, kot partizan je imel pevske zbore na osvobojenem ozemlju. Znana je njegova »Pesem 15. brigade«. Po osvoboditvi je vodil zbor v Mostah, vsa teta obstoja mladinskega zbora na Tehnični srednji šoli pa se je požrtvovalno posvetil temu zboru. V brošurici, ki so jo ob tej priliki izdali (žal, da je s tehnične strani slaba), so napisali nekaj lepih misii. Ing. Mušič je segel na področje njihovega poklicnega udejstvovanja, ki ga naj povežejo z delom v kulturnih društvih. »»V operativi« tehnik in delovodja nista le stro- kovna sodelavca, ki usmerjata in kontrolirata proizvodnjo, pač pa morata tudi kulturno pravilno usmerjati delavce.« Ing. Mušič jim toplo priporoča delo v kulturnih društvih in prizadevanje, da si pridobijo še splošne izobrazbe. Mladim pevcem v šoli in izven nje tudi mi želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem delu! Jč. Mestna knjižnica v Pri njih je intenzivnost, rekel bi, stalna oblika življenja. Ko uspešno zaključijo eno slavnostno akademijo ali proslavo, že z vso dobro voljo začno z združenimi močmi pripravljati drugo. Le nelkaij jim še ne gre najbolj Bologni mislita o potovanju in v kakšni meri je bil dosežen namen tega poučnega izleta: »Potovanje j;e bilo dobro pripravljeno.- Vireme je bilo prvi dan prav takšno kot pri nas. Tudi v »sončni Italiji« so imeli snežno odejo. Večina italijanskih knjižnic 'ima bogato zgodovinsko tradicijo in so z zgodovinskega stališča celo zanimive ter predstavljajo tako-' rekoč »knjižnične muzeje«, Razkošno' so urejene in polne zakladov: rokopisov, incunabul in drugih redkih tiskov. Ustavljali smo se predvsem pri zanimivih rokopisih, piri raznih papirusih in rokopisih na pergamentu tako iz staroegipčanske kakor grške to rimske dobe to zgodnjega srednjega veka. Naravno, da so nas privlačevali skrbno ohranjeni rokopisi Danteja, Petparoa, Michelangela itd. Vise te knjižnice pa so kljub bogati zgodovinski tradiciji in verjetno prav zaradi te tradicije boV kulturni spomeniki kakor knjižnice, kakršne si mi predstavljamo v našem sodobnem hitrem tempu življenja., Modeme knjižnice pa smo videli v FIrenzah in Rimu. V Firenzah je znamenita nacionalna biblioteka, naj-večja v Italiji z več lrot 3 milijoni zvezkov, je moderno in funkcionalno urejena, z urejenimi katalog,; in sodobnim kovinskim pohištvom. Skladišča obsegajo šest nadstropij ip so povezane z dvigali. Prav tako je moderno urejena Aiessan-drinia v Rimu v novozgrajeni univerzitetni četrti. Nova izvirna komedija Kot povsod po svetu, tako se tudi v repertoarjih naših gledališč močno čuti pomanjkanje komedij s sodobnimi temami. To vrzel skušajo gledališki ljudje izpolniti na več načinov — s prevodi iz tuje literature in z bolj ali manj kvalitetnimi izvirnimi poskusi, V tem sestavku vam predstavljamo enega takih poskusov — Marinče-vo »Komedijo o komediji«. Vitorju Marjanu Marincu, ki je po poklicu režiser, ta komedija ni pisateljski debut: v Mladinski reviji je bilo tiskanih že več njegovih proznih sestavkov. Napisal je tudi nekaj komedij, ki so bile že z uspehom izvajane. Komedija se godi pri nas, v kateremkoli kraju. Avtor jo pričenja s prologom: igralci vadijo sodobno dramo, ki se odlikuje po poplavi besedi in sem pa pa tja posrečeno poslani puščici. Direktor vajo prekine iz strahu, da ne bi tudi sam postal tarča avtorjevih napadov ter svetuje mlademu, avtorju naj piše sodobne komedije. Marko Medved direktor podjetja »Kožoprom«, ki je slučajno v dvorani, se ponudi, da bo kot temo za sodobno komedijo povedal svojo zgodbo in — komedija se začne odvijati pred nami. Marko Medved je resen mož, kot direktor preudaren in strog do podrejenih. Glavno merilo, ki z njim meri ljudi so mu njihove karakteristike. Kar naenkrat se zaljubi v svojo tajnico Sonjo. Po srečno rešenem zapletu, ko zve, da je neznačajria, nezanesljiva in politično nezavedna in končno, da je karakteristika s temi podatki napačna, se srečno poročita. Nekaj mesecev pozneje pa je mlada žena Sonja že močno nesrečna — mož jo zanemarja. Poleg dela v pisarni ima še kup funkcij, med drugim je predsednik kar pri sedemnajstih društvih. Sonja cele dneve Poseda doma in se dolgočasi. V službo jo mož ne pusti, da ne bi bil dom zanemarjen. Sonjina slaba volja prikipi do vrha, ko se edini prosti dan, ki ga imata po dolgem času, konča tako, da se v njunem stanovanju zberejo odborniki društva »Prijateljev narave«, Sonja pa piše zapisnik. Zdaj je pri Medvedovih vse spremenjeno: Sonja je v službi, sinčka Milančka nos} v Jasli, pri gospodinjstvu Ji pomaga stric Pavle. Marko vsega tega sploh ne opazi, ne vidi sploh nič razen svojih sej in sestankov. Prevaro, odkrije, ko pride na obisk njegov prijatelj sedanji Sonjin direktor. Po družinskem prepiru, ko mu je povedala, da so njegove funkcije krive vsej nesreči, je Sonja vzela Milančka in odšla. Marko je ostal sam. Stanovanje je bilo kmalu podobno skladišču: obleke in čevlji so ležali pomešani z Ostanki jedi po stolih in po tleh. Marko je ves obupan sameval v tem neredu — prej tako agilnega javnega delavca so izključili fe vseh društev, ker zaradi prevelike zaposlenosti ni nikjer v redu opravljal svojega dela. Čeprav mu je po Sonji ln Milančku zelo dolgčas, je vseeno toliko trmast, da ju ne gre Iskat. Naposled se le srečata in spravita. Družinica je spet tukaj, očka celo brez odvečnih funkcij. Ponedeljkovi pogovori j Od ponedeljka — 6. miaija da- V drugem ponedeljkovem pogosto se pričeli vsak teden ob 8.h vo-ru je tekla razprava o preda- zvečer v veliki dvorani Dama ^ndiikatov v Ljubljani panedeij-kovi pogovori o aktualnih polimernih, gospodarskih, kulturnih, banstveniih in drugih vipraša--to. Namen pogovorov je se-canjati sindikalna vodstva z /katerimi najvažnejšimi vpra-tonjii, ki jih le-ti v svojem visa-odlnevnem delu srečujejo in psujejo. V razpravah, ki bodo ■'toile vsakokratnim uvodnim ‘•todavanjem, . bodio poslušalci. * bodo prihajali na te pogovora, /rili svoje znanje ter mnoga faktična vprašanja na katera alete v življenju, osvetlili 'n oglobili tudii s' globlje teorečič-® strani. S temi pogovori želi aiki-ZSS V2l3Ut^;ti med vodilnimi tiiviiisti zanimanje za teoretično foučevanjo sodobnih dogajanj Pojavov doma in v svetu. ponedeljek je o nekaterih v acltooatih razredne strukture sodobni buržoazni družbi goril Jirofesor dr. Jože Goričar. vanju univerzitetnega profesorja dr. Rudija Kiovskyjia o sindikatih in organih delavskega upravljanja. V nadaljevanju bodo na sporedu še predavanja o vplivih mehanizacije in avtomatizacije proizvodnje na delovna razmerja; o osnovah večanja produktivnosti z vidika delitve sedanjega plačnega sklada v podjetju; o analitski oceni delovnih mest, ocenjevanju ljudi za ta delovna mesta in nagrajevanju po uspehu; o proučevanju potrošnje v našem gospodarstvu, o ekonomskih pogojih za stimulacijo dviga proizvodnosti dela, s posebnim ozirom na plačilni sistem; o' principih izobraževanja v podjetjih itd. V kolikor bo mogoče bomo izpopolnjena predavanja izdajati v posebnih priročnikih ter s tem omogočili tudi širšemu krogih da se bodo seznanjali s problemi, ki jih prav gotovo zanimajo. Veter je sunkovito dvigal listje in ga vrtinčil v zraku, dokler ni spet popadalo na tla. Sam je stopal po cesti na periferiji. Skozi dež je zagledal avtomobil, ki se 'mu je počasi bližal po asfaltu. Brizgnil mu je-curek blata v obraz, potem se je glas motorja potopil v mestni trušč. Po klancu so tekli drobni potočki in puščali za sabo kaluže, ki jih je moral preskakovati. Videti je bilo, kot da uživa v vetru m dežju, ki mu lije v obraz. Z nasmejanim obrazom in začudenimi očmi se je oziral po stvareh okrog sebe. po majhnih vrtovih, ki jih je burja zalivala s sunkovitimi nalivi dežja. Včasih je dvomil v to, ampak zdaj je bil- prepričan,' da ima prav: železnica je bila najboljše izhodišče. Gledal je številko, razločno napisano na čuvajnici, ki je stala prav tam, kot takrat. Železničar stoji pri oknu zaprt v šope tračnic, malo opijanjen od vlakov, ki vozijo mimo. Zagledal ge je in zdel se mu je zatopljen v ropot, ki je napolnil zrak; prihod vlaka lahko spozna že po tem, da se zatresejo šipe, kadar prihaja. »Kdo ve", če Gherardijevi še stanujejo v tisti hiši, saj je že skoraj dvajset let odkar sem šel. Navsezadnje pa se stvari niti ne spremenijo toliko, da jih ne bi ■ človek prepoznal. Kakšen od mojih prijateljev je morda cdšel, pa se ni vrnil, drugi se je postaral, tretji postal možak«, je mislil sam pri sebi. Ko je prišel skozi most, je zagledal gručo hiš v mestni četrti, kjer je nekoč stanoval. Ovita v naliv, ki ni prenehal, se je zdela še bolj oddaljena od mesta in trušča, zaradi katerega so stanovalci zapira. 1: okna, da so v na pol zatemnjenih sobah imeli mir. Sled vrnitvijo, ko'se ni mogel odločiti, kaj naj stori, ga je neprestano vznemirjala misel, kako se bo pokazal pred ljudmi in jim povedal, da se F____________________ 1 je vrnil brez bogastva, praznih rok. Kljub temu ga je spreletel občutek veselja, ko se je približal hišam. Nenadoma se je bil odločil, da se vrne, in potem je iskal samo še priliko, da bi prišel čez Atlantik. Za tistega, ki se ni bal dela, je bilo prilik dosti. Našel je ladjo, ki je prevažala živino. Spomnil se je, kako sta se z Guyem dolge ure pogovarjala na mostu ladje. Guy je bil Francoz in je večkrat preplul ocean, ker je hrepenel po razburljivih -dogodkih - kot je sam pravi!, v resnici pa ni bil nesrečen1 kot on, ampak vagabund, ki je nestrpno čakal na to, da postane bogat. »Kaj tl je, Daniel? Se česa spominjaš?« je vpraševal Guy. Zaklel je m mu obrnil hrbet, ampak Guy je rad drezal v ljudi, in sicer brez hudobije; navadil se je pač klepetanja zaradi dolgočasja. Čemu se jeziš na človeka, Daniel, ki ni kriv, če tj ni vse prav. Zdi se mi, da si .zapravil ta leta za prazen nič. Čemu se toliko vznemirjaš zaradi drugih ljudi. Ljudje, ljudje. ..« [n Guy je premolknil, prevzet od jeze nad družbo. »Navsezadnje pa, si druge kaj prosil? Ničesar, ker nisi nikoli stegnil rrke proti njim. Zato si lahko srečen!« Dež je malo ponehal toda oblaki, gnaai <*d vetra, so še vedno viseli niziko nad hišami Stopil je hitreje. Hotel je priti v gostilno, preden bi se znova ulilo. Plašč se je napil dežja in je postal težak. Ko je bil na vratih, so curki spet začeli skakljati po asfaltu! V poltemi sobe, kjer so mu nenadoma udarili v ušesu glasovi pivcev, je bilo slišati šum dežja in vetra. Videl je prstenaste obraze, iz katerih so oči trdovratno zrle vanj. Umaknil je pogled z njih in slekel plašč. Stopil je k pultu in naročil, ne da bi prej rekel kaj drugega: »Dvojno žganje!« Gostilničar je stal s hrbtom proti njemu; gledal je steklenice s srebr-nosivimi etiketami. »Žganje, oštir, dvojno«, je ponovil. Gostilničar se je sunkovito obrnil, ko je zaslišal glas. Gledal ga je nekaj časa in brskal po spominu. »Daniel!« je zakričal in stegnil roko čez pul-t. »Zate zastonj, Daniel, na tvojo vrnitev,« je bilo slišati njegov glas v tišini, ki je nastala. In je natoči] dva kozarca, enega zase. »Ej, to je Daniel!« se je obrnil proti moškim obrazom. Obrazi so postali domači. Dež je ponehal. Izza oblakov, ki so potovali po nebu, se je prikazalo sence. Moški so odšli vsak po svoji poti. Gledal je za njimi. Videl je. kako kapa cd streh. »Zdaj si bogat?« je zaupno vprašal gostilničar, čim sta catola sama. ... »Uh«, je dejal in se začel smejati. »Nisi bogat?« je razočarano ponovi vprašanje. »Bogat pravzaprav ne«, je potrdil Daniel. »Ničesar nimaš... niti...?« je vztrajal oštir. Toliko let si bil v tujini, pa nisi obogatel, je zlobno rekel oštir, prizadet, kot da bi njega zadela ta nesreča. Potem je utihnil in ga začudeno gledal. »Bogastvo ni najlepši cilj«, je rekel Daniel. »Živel sem kot človek, čeprav sem včasih trpel kot žival, ampak zdaj vem, kaj je sreča, pa četudi nimam kdo ve kaj«. »Morda« je resignirano pripomnil oštir. »Pa kam boš šel zdaj?« Kaj Gherardijevi še stanujejo'v tej četrti?« »Vse se je malo postaralo. Tudi tisto dekle, ki si ni našlo moža. Pa se boš že privadil.« Šel je ven. Zrak Je bil svež od dežja. Veter, ki je še vedno pihal in stresal veje, je razgnal oblake; nebo je bilo čisto. Ko je stopil na cesto, ki je šla preti Gherardijevim, se je sam pri sebi nasmehnil. P. Lunardon © © © © @ © a © e © IDEJA DELAVSKEGA UPRAVLJANJA SI NEZADRŽNO UTIRA POT PO VSEM SVETU, NA VZHODU IN ZAHODU, V AZIJSKIH IN AFRIŠKIH DEŽELAH. OBLIKE SO RAZLIČNE IN POTA NISO ENAKA, CILJ PA JE ISTI: OSVOBODITI PROIZVAJALCE OKOVOV KAPITALISTIČNEGA IZKORIŠČANJA IN SPON BIROKRATIZMA, RAZVITI NEIZMERNO USTVARJALNO MOČ PROLETARIATA, NOSILCA NOVIH, SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV. Riodji Kojamo, voditelj političnega oddelka Sohia, na j večje sindikalne zveze na Japonskem, ki je lani oktobra obiskal Jugoslavijo, je v mesečnem biltenu Sohia objavil članek o svojih vtisih iz Jugoslavije. Pisec pravi, da se je med svojim obiskom v Jugoslaviji trudil, da bi kar je najbolj mogoče videl in občutil »resnični položaj jugoslovanskega socializma«, njegove izkušnje, zlasti izkušnje na področju delavskega upravljanja. Takole piše: »Jugoslovanski delavci so postali v delavskih svetih zelo aktivni. S svojo dejavnostjo v delavskih svetih sodelujejo v boju za premagovanje težav v proizvodnji in razdeljevanju. Setiaj aktivno podpirajo samoupravne organe. Jugoslovanski delavci' so se spremenili in napravili vAik korak k novi družbeni ureditvi. V delavskih svetih- in komunah najdemo tistp »obliko, ki omogoča osvoboditev od prisilnega dela«, kot je dejal Marks o Pariški komuni. Z delavskimi sveti se je delavski razred osvobodil iz kapitalističnih rok in si pridobil neodvisnost v odnosu do upravnega aparata, ki ga je spremenil v svoje lastno orodje. V tem je veliki zgodovinski pomen delavskih svetov.« Riodji Kojamo piše, da jugoslovanska politika upravljanja industrije po 1950. letu bolj izraža težnje delavskega razreda in da je v tem razlika med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Pripominja, da sicer nima pravice govoriti za ali proti sovjetski poti v socializem, vendar se mu zdi, da je jugoslovanska pot boljša, zlasti za Jugoslavijo. »Jugoslovanski socializem ima sijajno bodočnost zato, ker vse ljudstvo, predvsem pa delavski razred, zelo aktivno sodeluje v izgradnji socializma. Hotel bi pozvati delovne ljudi Japonske, da z večjo pozornostjo spremljajo socialistično izgradnjo v Jugoslaviji.« Prvi sekretar laoninskega oblastnega komiteja KP Kitajske je v kitajskem listu »Družba« objavil članek o izkušnjah kolektivnega upravljanja industrijskih podjetij. Pisec članka graja razmere v posameznih podjetjih in sodi, da posvečajo ponekod premalo pozornosti sklepom plenuma Centralnega komiteja KP Kitajske, ki zahtevajo »naslonitev na delavski razred«, kar predstavlja »osnovno linijo partijske dejavnosti« ali kot jo imenujejo »linijo množic«. Bistvo te smeri je kolektivno upravljanje in povečanje odgovornosti partijskih komitejev v podjetjih ter administrativne« uprave. Graja tudi nepravilen odnos do delavcev in se zavzema- za krepitev demokratičnosti in sprejemanje delavskih racionalizatorskih in novatorskih predlogov. Pisec zahteva, naj povsod organizirajo proizvodna posvetovanja, delovne konference delavskih predstavnikov in splošne konference delavcev in uslužbencev. Prvi sekretar laoninskega oblastnega komiteja- ugotavlja, da zaenkrat ni realnih možnosti za občutno povečanje življenjske ravni delovnih ljudi, zato predlaga partijskim organizacijam, naj izkoriščajo vse obstoječe možnosti, in skrbe, da olajšajo življenje delavcem in jim pomagajo — ne pa da jih zapostavljajo in se ne zanimajo za njihove vsakodnevne probleme. (Pokrajina Laonin je največji industrijski bazen sodobne Kitajske. V tej pokrajini proizvajajo 61 odstotkov vse kitajske Industrijske in kmetijske proizvodnje. V 1.843 industrijskih podjetjih je zaposleno 830.000 delavcev.) Mednarodna mladinska federacija oblačilnih delavcev zelo skrbi za vzgojo vodilnih kadrov, — Na sliki: Mladi sindikalni voditelji v eni izmed šol te federacije razpravljajo o neki sindikalni publikaciji. RAZKOL v VRSTAH FINSKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV ei Hlini m ni Izredni kongres Socialnodemokratske stranke Finske, na katerem je bil izvoljen za predsednika stranke bivši ‘vojni zločinec Vaino Tanner, je povečal nasprotja v vrstah finskih socialnih demokratov in povzročil precejšnjo zaskrbljenost , Dne 25. akrila je finska vlada padla' V tej vladi so bili socialni demokrati (v parlamentu imajo 54 poslancev) in agirarci (53 poslancev). Predsednik vlade je bil socialni demokrat Fa-gerbolm. Nasprotja\med socialnimi deni cikrait i in a g rar ci' so b i la predvsem ekonomska in socialna. V zadnjem času se je zlasti zaostril spor okrog cen nekaterih poljedelskih proizvodov, ki so jih agraren hoteli zvišati, socialni demokrati pa so se jim upirali. Kljub temu pa bi se najbrž le sporazumeli in vlada ne bi padla, če ne bi prišlo d;o hude krize v finski Socialnodemokratski stranki. Tanner je znan desni socialist in nasprotnik Sovjetske zveze. Zaradi Tanner j eve • izvolitve se je finska Socialnodemokratska stranka skoro popolnoma razbila. Tannerjevi nasprotniki so pred volitvami vodstva zapustili kongres in tako so izvolili v izvršni odbor stranke le Tanner j eve pristaše. To je. povzročilo hudo kri. Predstavniki množičnih socialnodemokratskih organizacij, nekateri ministri in poslanci so nekaj dni po kongresu ustanovili odbor, ki naj ponovno združi stranko, vendar ne ipo-d Tanner j evim vodstvom. Tannerjevi ljudje., kj pričakujejo, da se verjetno omogočila predsedniški položaj v vladi) je -razdelila finsko javno mnenje v dva tabora. Prvi, manjši, podpira Tanner j a, drugi, precej večji, pa kaže* zaskrbljenost. Fincem namreč ni vseeno, kakšni bodo njihovi odnosi s Sovjetsko zvezo, ni ijim vseeno kako bo z vladno koalicijo, ki je zagotavljala politično stabilnost. vj & Sekretariat Svetovne sindikalne federacije je poslal Federaciji arabskih sindikatov ob prvi obletnici njene ustanovitve pozdravno brzojavko, v kateri je rečeno: »V imenu 88 milijonov svojih članov Vam Svetovna sindikalna federacija pošilja plamteče pozdrave . .. Boji Vaše Federacije proti imperialistični agresiji in zarotam njihovih agentov, boji za zaščito pravic egiptovskega naroda in delovnih ljudi, kakor tudi Vaša aktivna solidarnost z alžirskim ljudstvom, predstavljajo sijajen dokaz, kako učinkovita je enotnost in mednarodna solidarnost delovnih ljudi. ..« 9 Na nedavnem Sestanku Izvršnega odbora Zveze kitajskih sindikatov so razpravljali tudi o problemih demokratičnega upravljanja industrijskih podjetij. Predsednik sindikatov I.ai Jo Ju je dejal, da so konference delavskih delegatov verjetno najboljša oblika sodelovanja delavcev v upravljanju proizvodnje. Te konference so organi delavske kontrole v podjetjih. Po mnenju predsednika kitajskih sindikatov bodo razen teh konferenc verjetno nastale tudi druge oblike soodločanja delavcev. Potrebno je le. da. sindikati omogočijo njihovo rast in proučujejo izkušnje, da bi uveljavili čimboljše! demokratično upravljanje. <$> Sporazum. ki so ga sklenili švedski sindikati z delodajalci, predvideva, da se bodo v letošnjem letu povečale realne mezde švedskih delavcev, za 2 odstotka, v letu 1958 pa za 2,5 odstotka. 9 Izvršni odbor Generalne konfederacije Italije ie sklenil, da bo organiziral veliko akcijo za krepitev sindikatov in sindikalne solidarnosti pod geslom »Mesec sindikatov«. Vse sindikalne organizacije, ki so včlanjene v Generalno konfederacijo, bodo v tem mesecu organizirale propagandno akcijo o vrednosti in pomenu sindikatov v boju za obrambo pravic delavcev, kakor tudi o zgodovinskem pomenu Generalne konfederacije dela Italije. 9 Lani se je v švedske sindikate vpisalo 19.828 novih članov. Ob koncu leta so imeli vsi sindikati na Švedskem 1.404.284 članov. Od tega ,ie 300.193 žensk. Največja strokovna sindikalna-zveza je Sindikat kovinarjev, ki ima 251.7R8 članov, najmanjši pa je sindikat dimiiikarjev z 978 člani. V zvezo švedskih sindikatov je včlanjeno 44 strokovnih zvez, vseh podružnic pa je 8570. 9 »Lavoro«, glasilo Generalne konfederacije dela Italije, piše, da so se lastniki tovarne Olivetti v Ivreji uklonili odločnim zahtevam delavcev in uvedli petdnevni delovni teden. Vsem delavcem so tudi zagotovili plačan tritedenski letni dopust. Spočetka so delodajalci odklanjali delavske zahteve, toda sindikati so jih z množičnimi stavkami prisilili k umiku. V tovarni Olivetti dela 8000 delavcev. • Konfederacija dela Grčije je objavila, da bodo 28. maja stavkali vsi delavci v Atenah, Pireju in Elefsisu. S to stavko nameravajo grški sindikati podpreti zahteve delavcev, naj jim delodajalci zvišajo mezele za 30 odstotkov in uvedejo sedemurni delovnik. 9 Iz podatkov, ki so jih objavili pred kongresom Zveze kitajske mladine je razvidno, da ima ta socialistična mladinska organizacija že 23 milijonov članov. 9 V zadnjem mesecu je bilo v Franciji več delavskih stavk, ki so jih organizirali sindikati v znak protesta proti vojni v Alžiru. Zadnja taka stavka je bila v Nantesu na atlantski obali. Stavkalo je nad 2500 ladje delniških delavcev, ki so se zbrali v mestnem središču in zahtevali, naj vlada omogoči mirno rešitev alžirskega vprašanja. Stavko sta organizirali Generalna konfederacija dela in Federacija katoliških sindikatov. SPOR MED BELGIJSKIMI SINDIKATI IN DELODA JALCI V Belgiji so se pred nedavnim ponovno zaostrili inflacije sklenila, da mera biti odnosi med sindikati in delodajalci S Pri^nla VSeT«t klanjajo. Tanin emjeva zmaga (ki mu bo Vladislav Gomulka, prvi'sekretar Centralnega komiteja Poljske združene t}elayske partije, jv na III. kongresu poljskih inženirjev in tehnikov izjavil o delavskih svetih naslednje: »Ko zelo obzirno izvajamo važne spremembe v sistemu upravljanja ljudskega gospodarstva, pripisujemo velik pomen razvoju dejavnosti delavskih svetov, ki tudi v sedanjem položaju nudijo kolektivom široke možnosti za sodelovanje v upravljanju podjetij, za povečanje proizvodnje in znižanje njenih stroškov. Inženirji in tehniki imajo najširše možnosti za podpiranje dejavnosti delavskih svetov. Delovni kolektivi pričakujejo, da jim bodo pomagali in zato volijo inženirje in tehnike za člane delavskih svetov. Nihče ne more' bolje od vas pomagati delavskim svetom v boju za boljšo organizacijo dela, za likvidacijo razsipništva, za zboljšanje proizvodnje, znižanje njenih stroškov in tehnični napredek. Na ta način bodo podjetja lahko pridobila dodatne dohodke, povečala svoje sklade in zboljšala materialne razmere delavcev in nameščencev. Ko govorimo o upravljanju posameznih podjetij in vsega ljudskega gospodarstva, sodirpo, da so težnje o vertikalni izgradnji delavskih svetov, ki se ponekod pojavljajo, zelo nezrele. Takšne težnje so izraz želje, da bi pobegnili od realnih nalog, ki jih morajo delavske samouprave izpolnjevati v okviru svoje današnje organizacijske strukture. Da bi lahko izpolnili velike naloge, se moramo najprej učiti pri manjših in v praksi pokazati svojo sposobnost...« PROGLAS ZAHODNONEMSKIH SINDIKATOV PRED VOLITVAMI TOVARNIŠKIH ODBOROV kretske stranke,, kj je bil od 21. do 24. aprila v Helsinkih, ni razčistil večletnega spora v stranki, ampak ga je še bolj zaostril. Sprte skupine so druga drugi očitale iste grehe, med drugim, da zatirajo notranjo demokracijo v stranki, koketirajo z agrarci, kar škoduje delavcem ter industrializaciji dežele in podobno. Za-predsednika stran-kev sta kandidirala ministrski predsednik Fagerholm in star finski socialnodemokratski voditelj in vojni zločinec Vaino Tanner. Zmagal je Tanner, ki je nasprotovali Fagerhoimovi ekonomski in tudi zunanji politiki. Dobil je 95 glasov, Fagerholm pa 94. Tanner je eden od, ustanovi teijev Socialno - demokratske stranke Finske. Od 1919 do 1926 je bil njen predsednik. Tedaj se je začela njegova ministrska kariera. Kakih 18 let je bil predsednik vlade ali minister. Med drugo svetovno vojno je kot večkratni minister sodeloval z nacisti. Po vojni je bil kot vojni zločinec »osojen na pet let ječe. Leta 1949 so ga pomilostili. Sipet so ga sprejeli v stranko, kjer se je hitno povzpel med voditelje; Leta 1951 so v Belgiji ustanovili Komisijo za cene, v katero sn imenovali predstavnike sindikatov, potrošnikov, delodajalcev im državnih organov. Tej komisiji so zaupali nalogo, da ocenjuje ekonomske razmere, njene ocene pa bi koristile vladi pni določanju politike cen. Talko je komisija za cene delovala do konca lanskega leta, ko je ■ vlada zaradi nevarnosti .........................'............ Demonstracije v Havani, glavnem mestu Kube proti diktatorskemu režimu Fulgencia Batista. vsako zvišanje cen predčasno dobro pojasnjeno in predloženo v razpravo komisiji za cene. Marca letos so predstavniki sindikatov dn potrošnikov zahtevali, naj delodajalci pojasnijo Komisiji za cene. zakaj nameravajo podražiti nekatere važne predmete, kot premog itd. Dete- .minil- * lodajalci so t0 zahtevo odkio- SžiffiHHEv:rn-Bmii „m. Splošna federacija dela Belgije je- ostro odgovorila, da se bo uprla sleherni akciji za zmanjšanje pravic Komisije za cene in obenem zahtevala, n a. j ta komisija dobi večje pravice. Postala naj bi učinkovit družbeni organ. ki bi preprečeval neupravičene manevre delodajalcev. -d,a si z dvigom cen zagotavljajo večje dobičke. Ta zahteva je seveda razhudila delodajalce, ki so v zadnjem času — zaradi večnega popuščanja m umikanja — postali hudo nervozni. Vodstvo Splošne federacije dela je sklenilo, da bo z vsem* sredstvi podprlo svoje zahteve. Sekretar te federacije je pred dnevi izjavil, da se bodo socialistični sindikati »borili še naprej proti-vsem tistim, ki hi radi samo kopičili dobičke.. . Nikoli ne bomo dovolili, da. določajo cene brez nas, kajti obramba kupne moči delavcev in zvišanje njihove življenjske ravni je eden osnovnih ciljev naše sindikalne organizacije.« O , Kr N O V S v E T REZULTATI PREDSEDNIŠKIH VOLITEV V AVSTRIJI Zveza sindikatov Zahodne Nemčije je pred volitvami tovarniških odborov objavila proglas, v katerem je med drugim rečeno: »Ngmški sindikati so vedno podpirali tovarniške odbore v izvrševanju njihovih nalog. Zavzemali so se za izobraževanje članov tovarniških • odborov in organizirali izmenjavo njihovih skupnih izkušenj. Tovarniški odbori imajo v sindikatih svoje najboljše tovariše. Tam, kjer so ti odbori mislili, da bodo svoje naloge lahko izpolnjevali brez sindikatov, tam so postali instrument v rokah tujih interesov. Tovarniški odbori so zaupniški organi delavcev, nameščencev in uslužbencev in to morajo biti tudi v bodoče. Zato je treba v tovarniške odbore izbrati samo najmarljivejše in najbolj preizkušene tovariše, ki so člani sindikatov. Zahtevamo od vseh delavcev, nameščencev in uslužbencev, naj na volitvah tovarniških odborov predlagajo svoje najboljše tovariše in tovarišice in naj se zavedajo, da bodo tudi izvoljeni. Niti selodajalci, niti poslovodje in niti kdorkoli izven naših vrst nima pravice vplivati na sestavo tovarniških odborov. Sestavite enotne kandidatne liste in zavzemite se za svoje kandidate. Z neenotnimi listami in nerealnim volilnim bojem ne boste nikomur pomagali. Pripravite vaše volitve skupnp z vašim sindikatom. Tovarniški odbori varujejo interese delavcev v gospodarstvu • in upravi. Oni imajo nalogo, da zboijšujejo socialne pogoje delovnih ljudi. Toda uspeh bo zagotovila samo enotna in načrtna akcija, v tesnem sodelovanju z vašim sindikatom. Za volitve tovarniških odborov: eno podjetje — en sindikat— ena lista.« V nedeljo 5. maja so bile v Avstriji predsedniške volitve. Zmagal je kandidat Socialistične stranke dr. Adolf Scharf, dotedanji podpredsednik vlade in predsednik avstrijskih socialistov. Dobil je 2,259.975 glasov ali 51,1 odstotka. Njegov nasprotnik, kandidat klerikalne Ljudske stranke in neonacistične stranke, dr. VVolfgang Denk pa je dobil 2,160.551 glasov ali 48,9 odstotka. Po vojnj je imela Avstrija dva predsednika: Rennerja in Homerja. Oba sta bila socialista. Tudi Scharf je socialist. Vendar je imel Scharf med vsemi tremi najmanj izgledov za zmago. Politične sile Avstrije so bile pri zadnjih parlamentarnih volitvah razdeljene takole: Kakih 40 odstotkov državljanov je združevala klerikalna Ljudska stranka. 40 odstotkov pa Socialistična stranka. Približno 12 odstotkov volivcev je imela za seboj desničarska velikonemška in neonacistična Stranka svobode. Pet odstotkov državljanov je volilo Komunistično partijo. Približno takšno je bilo razmerje vsa povojna leta in zato so ves ta čas vladale v Avstriji koalicijske vlade klerikalcev in socialistov. Tudi sedanja vlada je koalicijska. Njen predsednik je Raab, vodja Ljudske stran- ke. Podpredsednik je bil dr. Scharf, socialist. Socialistični predsednik republike Komer je izpopolnjeval ravnotežje. Prav zato, ker sta Ljudska in Socialistični! stranka že toliko let približno enako močni, so bile napovedi o zmagi ali porazu dokaj tvegane. Ljudska stranka je po Homerjevi smrti sklenila, da mora tokrat osvojiti prodsedništvo republike, porušiti tradicionalno ravnotežje in prisiliti socialiste na splošen umik v vsem javnem življenju Avstrije. Ker ni imela dovolj uglednega kandidata V svojih lastnih vrstah (Raaba pa ni hotela preseliti iz predšedništva vlade v predsedništvo republike) se je odločila za nestrankarsko osebnost, za dr. Woifganga Denka, kirurga, strokovnjaka za rakasta obolenja 'in rektorja univerze. Denk je nastopil z geslom, da mora priti na čelo države predstavnik vseh državljanov, nestrankarski človek. Klerikalci so računali, da bo Denka razen njihovih pristašev volila tudi vsa desnica, zbrana v Stranki svobode Račun: 4# odstotkov plus 12 odstotkov jim je zagotavljal zmago Socialisti so kandidirali Scharfa, svojega najmočnejšega človeka Poudarjali so, da mora biti predsednik republike spreten politik, zlasti danes, ko je Avstrija končno le dosegla svojo neodvisnost |n ko lahko spret- no izkorišča svojo nevtralnost, določeno po mirovni pogodbi. Podprli so jih komunisti. Račun: 40 odstotkov plus 5 odstotkov ni obetal zmage,, zato so socialisti skušali pridobiti nekatere nezadovoljne elemente v drugih strankah. In v tem so uspeli. Delno po svojj zaslugi, delno Pa zaradi napak nasprotnikov. Volilni rezultati kažejo, da so Scharfa razen socialistov in komunistov volili tudi nekateri »odpadniki« Ljudske stranke in Stranke svobode. Avstrijski ljudje so namreč politično precej razsodni in jim politično ravnotežje v deželi pomeni več kot nevarna premoč ene stranke. Zato je stališče socialistov, da je koalicijsko ravnovesje najvažnejši činitelj gospodarskega razvoja dežele in socialnega napredlka, napravilo precejšen vtis. Ce bi socialisti izgubili svojega moža na delu države, bi se to ravnovesje zrušilo, prišlo bi do ostrejših spopadov in sčasoma bi morda tudi propadla koalicija. Prihodnost ne bi bila rožnata. Spomin na Dolfusovo diktaturo (1934 — 1938) je še vedno živ. Zato so nekateri člani Ljudske stranke volili Scharfa. Protisocialistični tabor je oslabil tudi sporazum med klerikalnimi veljaki in vrhovi desnice. Številni člani Ljudske stranke niso prijateljsko razpoloženi nasproti bivšim hitlerjancem, ki so si že veselo razdeljevali visoke položaje na avstrijskem političnem vrhu. V vrstah desnice pa je tudi precej protiklerikaleev. ki so odklonili > politično zvezo z Ljudsko stranko. . ,Ta nasprotja so razbila protisocialistični tabor. Zmago socialistov so omogočili tudi nekateri »atomski izpadi« . kandidata nasprotnikov. Dr. Denk se je namreč v predvolilni kampanji izrekel za težko oborožitev avstrijske vojske in zahteval celo atomske bombe. Ta nepopularna težnja, v času, ko se najboljši ljudje na svetu trudi.jo, da bi odvrnili nevarnost, ki grozi človeštvu z atomskim oboroževanjem, je seveda močno vplivala na avstrijske volivce, zlasti še, ker so jo socialisti spretno izkoristili. Dr. Scharf je nekaj dni pred volitvami obljubil, da bo kot predsednik pozval vse voditelje držav na svetu, naj opustijo atomsko oboroževanje. Klerikalci so sicer tik pred volitvami skušali popraviti Denkove izjave, toda bilo je prepozno. Denk je obetal dokaj negotovo prihodnost avstrijskemu »malemu človeku« in zato je propadel. Socialistična stranka se ,ie z volilno zmago okrepila kot popolnoma enakopravna sila v avstrijskem političnem življenju. Njena zmaga je preprečila klerikalne načrte o protisocialističnem pohodu, in preuranjeno veselje desnice spremenila v žalost. Za prihodnjih šest let, ko bo Scharf predsednik Avstrije, je zagotovljen enakopravni vpliv socialistov na avstri.i-4ko politično življenje. Volilna zmaga pa je tud: »pomladila« Socialistično stranko, vzpodbudila vse njene kadre. Predsednik socialistov In podpredsednik vlade je postal dr. Bruno Pittermann. odločna, popu-. farna osebnost, ki že nekaj let vel ja za voditelja »mlade garde«. Rezultati volitev so dokazali, da so socialisti enotni In dobro organizirani in to spoznanje je še bolj okrepilo vrste avstrijskih socialistov. lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC J000000Q00000CXX)OOC)000000oooooooooooocx‘xxxxxx)oooocxxxxxx3 0000000000» Glasilo Sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo - Odgovorni urednik France Boštjančič - Tisk Casopisno-založntškega podjetja .Slov^iskt poročevalec. ♦ Ljubljani - Naslov uredništva m uprav Ljubljana Čufarjeva ulica 1 - Dom sindikatov - Telefon uredništva In uprave 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-040 - Poštni predal 284 - Račun pri M sini hranilnici e Ljubljani 801-600-1-221 - List Izhaja vsak petek — Rokooisov ne vračamo. - Mesečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din. polletna 240 din. celoletna 480 dinj posamezna številka 10 din. L