Štajerski TEDNIK z novim pogledom na dogajanje ^ ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. iltrirnjit® s® mi i ™ Ptuj, petek, 27. junija 2014 letnik LXVII • št. 50 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_sene seštevajo._ Aktualno Videm • V OŠ Štajershi Terme Ptuj j kršijo zakon o šolski L- CAUA Uf-iTP C HČSSBS I J J prehrani O Stran 3 Štajerski . MCK uim -i/ íSc'l LOOJJ KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Podravje, Slovenija • Včeraj so se začele najdaljše počitnice Juhuhu, počitnice so tu! Za večino od okoli 163.000 osnovnošolcev in okoli 77.000 dijakov so se včeraj začele najdaljše počitnice v šolskem letu. Svojih šolskih obveznosti pa še ne bodo odložili tisti, ki bodo opravljali predmetne in popravne izpite. Aktualno Destrnik • Apartma Invest v likvidaciji, Terme Gaja po isti poti? O Stran 2 Podjetništvo Ptuj • Kitajci priznavajo slovenske adute O Stran 8 Črna kronika Injem šolskem letu obfezen tuj jezik za - drugošolce; ne bo) ° i W93>smSm _ _ Foto: Črtomir Goznik Majšperk • ogenj Kombajni na njivah, cena spet neznanka Bolnišnica v velikih težIVah uničil gospodarsko ■#_••_ y____ w_ \ii_j- _«■ rk ■ - . ««a uničil gospodarsko poslopje O Stran 24 Kučan: »Vse nam diktirajo mlinarji!« Davkarija vzela 338.000 € O Stran 2 in 3 ^ftj > O Stran 3 Izbirate lahko med: BREZZICNO VREMENSKO POSTAJO ali PLAŽNO BRISAČO S TREMI ŽEPI, 70x215 cm pcrravnLnfinGEncufi 039 rajaš. C> ¡9 [ruristagent RADIOPTUJ 89.8-98.2.1043 POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. ■crJEMt* -H oli . flBKi-vli&fV i*^*.--«^ 2 Štajerski Na sceni petek • 20. junija 2014 Destrnik • Politika ugaša (politična) podjetja Apartma Invest v likvidaciji, Terme Gaja po isti poti? Destrniški svetniki so na minuli seji potrdili, da se ugasne sicer tako zgolj papirnato podjetje Apartma Invest, ustanovljeno pred časom zgolj za namen prijave na enega izmed preteklih razpisov ministrstva za gospodarstvo. Usoda drugega podjetja Terme Gaja, katerega 68-odstotni lastnik je prav tako občina Destrnik, 32 %% pa od leta 2010 podjetje Emer—ing., d.o.o., pa je prav tako hudo vprašljiva. Poviševanje bilančne izgube podjetja Terme Gaja d. o. o. Leto Bilančna izguba obračunskega obdobja v € 2010 - 60.954,00 2011 - 68.027,00 2012 - 82.979,00 2013 - 96.203,00 Vir: Ajpes Kot je znano, sta bili obe podjetji ustanovljeni s ciljem urediti velik turistični kompleks term v Janežovcih, a iz vsega skupaj doslej ni bilo prav veliko. Na zadnji seji pa so se svetniki znašli pred prošnjo vodstva podjetja za sofinanciranje nadaljnjih dejavnosti v višini okoli 150.0000 evrov, kar je sprožilo burne odzive. Direktor podjetja Terme Gaja (tudi bivši direktor de-strniške občinske uprave) Miran Čeh je prepričan, da je občina vseeno ogromno pridobila, saj naj bi bilo premoženje danes vredno skoraj pet milijonov evrov: »Kupili smo zemljišča, tako od Sklada kot od zasebnikov, pripravili smo vso potrebno dokumentacijo, pridobili gradbeno dovoljenje Uvodnik za začetek del, se pogovarjali z več potencialnimi investitorji ... Mirno lahko rečem, da je občina svoj vložek v to podjetje doslej oplemenitila 1230 krat!« Čeh je ob tem še dejal, da je projekt Term Gaja še vedno vnesen tudi v še veljavne vladne razvojne programe do leta 2023 in da podjetje pač potrebuje nekaj denarja za nadaljnje aktivnosti: »Ta denar bi potrebovali za dokup še nekaj zemljišč, za fizično ograditev kompleksa kot gradbišča, za prenovo dokumentov in za promocijo, saj brez nje do investitorjev ne bomo prišli.« Za in proti likvidaciji podjetja Mnenja nekaterih svetnikov Bogastvo prireditev, a brez koledarja Počitnice so se pričele z vremenom, ki ni nič kaj spodbudno. A je tudi to čisto postranska zadeva, če bodo le osmišlje-ne. V organizacijah in društvih, katerih skrb je tudi med letom prvenstveno namenjena mladim, z aktivnostmi nadaljujejo tudi v poletnih mesecih, jih bogatijo z novimi vsebinami. Problem je po navadi povsod tam, kjer zanje pobirajo tudi denar. Tudi zato so v počitniškem času najbolj obiskana športna igrišča in druge rekre-ativnepovršine. Te so urejene v vseh četrtnih skupnostih MO Ptuj, vprašanje pa je, kako varna so igrala na njihovih površinah, jih odgovorni oz. skrbniki redno pregledujejo, popravljajo. Eno izmed njih, za avtobusno postajo, bodo te dni po dolgih letih končno le pričeli urejati, da bo lahko upravičilo svoje ime. Tudi kulturniki poleti ne sedijo križem rok, trudijo se po najboljših močeh, da bi del svojega ustvarjanja še bolj približali mladim, ki bodo njihovi nasledniki na področju ljubiteljske in profesionalne kulture. Bogato ptujsko festivalsko dogajanje bo v enem delu namenjeno tudi njim, da se bodo lahko še bolj izpilili v svojem izrazu ali pa tudi že sami prvič poskušali na odru. S prireditvenim dogajanjem pa bo vabila tudi Mestna tržnica. Kdor bo le želel, bo v bogatem ptujskem prireditvenem koledarju našel marsikaj zase, tudi za celo družino. Le da je brskanje nekoliko oteženo, ker mesto že nekaj zadnjih let nima več denarja zanj, za svoje poletno dogajanje, kije bil dober kažipot, usmerjevalec ne samo za meščane, temveč tudi številne obiskovalce, ki poleti pridejo na Ptuj. Še vedno pa jih imajo posamezni organizatorji, ki se zavedajo, da je to pot do občinstva, ki se ji ne morejo odreči; četudi imajo vzpostavljene že utečene poti do obiskovalcev. Koledar prireditev pa je nekaj, čemur se mesto ne bi smelo odreči, kljub krizi, ki je seje naselila povsod. Navsezadnje podpira prireditve tudi zato, da imajo obiskovalce. Majda Goznik pa so bila povsem nasprotna. Branko Horvat je prepričan, da to podjetje nima prihodnosti in da gre zgolj za »prodajanje megle«: »Z dokapitalizacijo v višini 226.000 evrov (del denarja naj bi prispeval še drugi lastnik, podjetje Emer-ing., d. o. o., op.a) menda ne mislite resno?! Meni osebno je ves ta projekt nora ideja in čas bi že bil, da se ta zgodba zaključi. Denar, ki je bil doslej porabljen v te namene bi lahko koristneje porabili za druge, občanom bolj potrebne projekte. In lahko govorite o petih milijonih vrednosti, ampak potem vsaj en milijon prinesite v našo blagajno ...« Tudi obe svetnici, Elizabeta Fras in Simona Lacko, sta bili podob- nega mnenja; da je bolj nujno občinski denar, ki ga je dosti premalo, nameniti za druge projekte in ne za družbo Terme Gaja. Na Čehovo stran pa je stopil opozicijski svetnik Branko Ze-lenko, ki je Horvatu očital, da bi »samo zapiral vse po vrsti« in dodal: »Namesto kritike bi se lahko malo bolj aktivirali in vložili še kakšen denar v gospodarstvo, ki edino lahko prinaša dodatni denar, ne pa samo graditi javne stavbe. Prosim, da županu damo natančna navodila, kako naj zastopa občino na skupščini podjetja.« Očitno pa je bilo, da tudi aktualni župan Vladimir Vindiš ni najbolj naklonjen družbi, saj je javno povedal, da odkar zaseda funkcijo župana, kar pomeni, da je tudi predstavnik večinskega lastnika, s strani skupščine podjetja ni dobil še nobenega vabila ali obvestila. Čeh: »Izgubili boste koncesijo za vrtino do leta 2039!« Čeh pa je na glasna razmišljanja nekaterih svetnikov, da bi bilo družbo najbolje zapreti, povedal: »Prepričan sem, da je naložba v družbo pozitivna investicija. Sicer jo lahko tudi zaprete, ampak zavedajte se, da s tem izgubite tudi koncesijo za vrtino do leta 2039!« Politiziranje okoli zaprošenega sofinanciranja se je vleklo precej časa; Zelenko je vmes tudi obtožil župana in občinsko vodstvo, da ne išče ustreznih razpisov, iz katerih bi lahko za realizacijo projekta potegnili evropski denar, nato pa še opomnil zbrane, da Čeh funkcijo direktorja podjetja opravlja brez plače, je pa odgovoren za vse poteze. Frasova pa je precej realno pripomnila, da bi mogoče bilo bolje, če bi na območju predvidenih term raje uredili kaj drugega, bolj uresničljivega. In pri tem je na koncu tudi ostalo. Vprašanje, ali bo občina sofinancirala nadaljnjo dejavnost Term Gaja je ostalo odprto, župan Vindiš je le namignil, da bo verjetno vse skupaj, glede na gospodarsko krizo, ostalo na »stand by«. SM Spodnje Podravje • Kombajni na njivah, cena spet neznanka Kučan: »Vse nam diktirajo mli Ob ugodnih razmerah so kmetje večji del njivskih površin posejanih z ječmenom že poželi, v prihodnjih dneh pa ki je je v Podravju, skupaj s Pomurjem, največ v Sloveniji. V severovzhodnem delu Slovenije je pšenica letos v preostalem delu Slovenije pa le še na 5.000 hektarjih. V Kmetijski zadrugi (KZ) Ptuj, ki skrbi za odkup žit z ormoškega, ptujskega in mariborskega območja, letos pričakujejo, da bodo odkupili med 500 in 1000 ton ječmena. Točne številke ni mogoče napovedati, ker se veliko ječmena še vedno porabi za krmo živali. »Odkup ječmena poteka kot običajno,« nam je dejal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič. Ječmen odkupujejo na odkupnih mestih na Ptuju, v Dražencih in Središču ob Dravi. Veliko večja gneča se na odkupnih mestih obeta v prihodnjih dneh, ko se bo pričela žetev pšenice. »Žetev pšenice se začne predvidoma konec meseca. Odkupna cena še ni dogovorjena, pričakujemo pa dobro kvaliteto. Glede na povečan teren, saj k nam spada tudi ormoško območje, pričakujemo, da bomo odkupili okrog 10.000 ton pšenice. Sam zaključek žetve je seveda odvisen od vremena, prav tako pa tudi sama kvaliteta,« je dodal Janžekovič. Odkupna mesta so že stalnica: mlin Korošec, TMK Draženci, Žito Intes Maribor, PP Agro Maribor ter tovarna krmil Središče ob Dravi. Ceno pšenice določa svetovna borza Odkupne cene v tem trenutku še niso znane, se pa bodo oblikovale, ko bodo kombajni poželi prve hektarje. Takrat bo videna kakovost. Že po tradiciji je cena določena zadnji trenutek, sicer pa prav v teh dneh potekajo intenzivna pogajanja na nivoju žitne verige, med pogajalskimi skupinami, sindikatom kmetov, zadružniki in zbornico. Ceno pšenice sicer že vrsto let določa ponudba na borzi na svetovnem trgu. Lansko leto so dogovor o odkupni ceni pšenice sklenili šele 10. julija. Za najboljšo pšenico je bila dogovorjena cena 200 evrov za tono na prevzemnem mestu. Za pšenico drugega kakovostnega razreda (B1) je dogovorjena cena znašala 185 evrov za tono, za kakovostni razred B2 pa 165 evrov. Letos želijo kmetje boljšo ceno Pred kratkim je komisija za odkup in prodajo žit, kateri predseduje podpredsednik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 27. junija 2014 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Ptujska bolnišnica v vedno večjih likvidnostnih težavah Davkarija z računa vzela 338.000 evrov Kljub vsem varčevalnim ukrepom, ki jih v bolnišnici izvajajo že nekaj časa, še vedno vsak mesec ustvarijo okrog 50.000 evrov novega primanjkljaja, kar je sicer prepolovljen znesek glede na lanskoletno poslovanje. Stanje pa je do katastrofalnih razmer poslabšala v začetku junija izvršba Dursa, s katero so jim bila odvzeta denarna sredstva v višini 388.000 evrov. Foto: Črtomir Goznik Andrej Levanič je povedal, da kljub vsem ukrepom, ki jih izvajajo, vsak mesec ustvarijo okrog 50.000 evrov novega primanjkljaja. Jim bo DURS vzel še 228.000 evrov? Zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri plačevanju dela plač zdravnikom preko pogodb za samostojne podjetnike v letu 2011 je Durs ptujski bolnišnici naložil plačilo 552.000 evrov, k temu pa še 19.000 evrov zamudnih obresti ter globo v višini 45.000 evrov. Četudi so se v bolnišnici na odločbo pritožili, je bila ta zavrnjena, dokončno odločbo o plačilu so prejeli maja. Kljub temu da so se sedaj pritožili na upravno sodišče, je Durs v začetku junija izvedel izvršbo na njihovem transakcijskem računu in jim odtegnil 388.000 evrov. Plačati pa morajo še razliko v višini 228.000 evrov. Gre za izvršbo, ki je sicer v skladu z odločbo Dursa glede nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju storitev po pogodbah o strokovnem sodelovanju v letu 2011. Ta denar so v ptujski bolnišnici rezervirali za izplačilo majske plače in zakonsko določenega regresa. Zaposleni ostali brez regresa „S skrajnimi napori smo nato uspeli prepričati tako Durs kot aktualno politiko (ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance) v iskanje nujno potrebne rešitve. Ta je kratkoročno omogočila izplačila plač tako, da smo pridobili premostitveni likvidnostni kredit, začasno smo zaustavili izvršbo preostalih sredstev, ki jih še ni bilo na računu, nismo pa še uspeli pridobiti kredita, ki bodo slej kot prej v celoti odvzeta in presegajo 600.000 evrov. Seveda tudi nismo uspeli izplačati predvidenega regresa, kar je žal prizadelo predvsem naše zaposlene z najnižjimi dohodki. Podobno usodo delijo tudi naši dobavitelji,« je povedal direktor Andrej Levanič. Vložili tožbo na Upravno sodišče Sicer, kot je posebej poudaril Levanič, je bila takšna praksa v preteklem času razširjena med številnimi zdravstvenimi in drugimi javnimi ustanovami, saj se je tako re- ševalo izrazito pomanjkanje kadra in denarja ter potrebo po opravljanju za ljudi nujnih storitev: »O tem so bili obveščeni tudi vsi takratni vladajoči politiki in nadzorniki, kar je jasno razvidno iz javno dostopnih poročil tako ministrstev kot izvajalcev. Epilog zgodbe z odločbo Dursa in izvršbo pa je dosežen le pri nas, medtem ko se drugje postopki naj ne bi niti začeli. Sedaj smo vložili tudi tožbo na Upravno sodišče, saj zadeva sploh še ni bila obravnavana po sodni poti in smo še vedno mnenja, da nismo delali protizakonito. Glede na razsežnost problema tudi drugod po državi si ne bo mogoče zatiskati oči!" Bo arbitraža uspešna? Realizacija programa dela v prvih petih mesecih pa je po besedah direktorja ptujske bolnišnice odlična. Na odhodkovni strani praktično dnevno odkrivajo in izkoriščajo še preostale rezerve, ki se trenutno na letni ravni že gibljejo nad 300.000 evrov (nižanja cen materiala, storitev, vzdrževalnih pogodb, racionalizacija procesov dela in nabave, zniževanje nadur...)., vendar vse to ne bo zadoščalo za uravnoteženo poslovanje in rešitev težkega finančnega stanja ptujske bolnišnice, če ne bo posluha države in ZZZS za ustreznejše plačilo, ki jim na letni ravni jemlje 500.000 evrov, za kar so sprožili tudi arbitražo, zaključuje Levanič. MG narji!« se bo pričela še žetev pšenice, posejana na 30.000 hektarjih, Sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan, javno objavila cene, po katerih bi si želeli kmetje prodati svoj pridelek mlinarjem, trgovcem, ki imajo v večini že lastne pekarne, ali pa nekomu tretjemu. Kot je dejal Kučan, so pri določitvi cene izhajali iz izračunov Kmetijskega inštituta Slovenije o lastni oziroma stroškovni ceni v letošnjem letu. Ta naj bi bila 186 evrov na tono. Tako kmetje predlagajo, da naj bo to odkupna cena za pšenico B kakovosti. Za kakovost A želijo 205 evrov po toni, za C razred pa 170 evrov za tono. Morda bodo cene dorekli že na današnjih ponovnih pogajanjih vseh vključenih v žitno verigo, kar pa Kučan ne verjame, »saj ta pogajanja ne izgledajo več kot pogajanja vseh sodelujočih v tej verigi, ampak nam vse diktirajo mlinarji«. Mlinarjem se namreč nikamor ne mudi in si z odkupno ceno pšenice sedaj še ne belijo glave, rekoč, da bo za oblikovanje cene merodajna cena na najbližjih borzah. Zahtevajo enotni B razred Omenjena komisija zagovarja enotni B razred oziroma združitev razredov B1 in B2 z razlogom, ker so, kot je dejal Kučan, mlinarji že izjavili, da jih letos pšenica razreda B2 ne zanima. »Ker je velikokrat pšenice kakovosti B2 največ, bi jo bili ob ohranitvi dosedanjih zahtev mlinarjev kmetje primorani prodati kot krmo, zanjo pa bi potem iztržili daleč pod lastno ceno,« nam je povedal Kučan. Kmetje razpolagajo tudi s podatkom, da mlinarji iz moke pšenice B2 kakovosti v tujini znajo z mešanjem ali celo brez speči kakovostne krušne izdelke ali celo narediti testenine, kar pri nas naj ne bi bila praksa. Obenem pridelovalci pšenice opozarjajo, da se pri letošnjem odkupu ne sme ponoviti slaba lanska izkušnja, ko organizatorji odkupa s strani mlinarjev niso dobili priznanih stroškov organizacije odkupa in prevzema. Zaradi tega so bili pridelovalcem pri-morani plačati manj od dogovorjene cene. Miha Šoštarič Foto: Črtomir Goznik Žetev se začenja, kmetje pa še vedno ne poznajo odkupnih cen, kar je sicer vsakoletna praksa. Morda bodo cene dorekli že na današnjih ponovnih pogajanjih vseh vključenih v žitno verigo, kar pa Kučan ne verjame, »saj ta pogajanja ne izgledajo več kot pogajanja vseh sodelujočih v tej verigi, ampak nam vse diktirajo mlinarji«. Videm • Kako si učitelji izplačujejo malice V OŠ kršijo zakon o šolski prehrani Ena bolj vročih razprav že minule videmske seje občinskega sveta je bilo tudi vprašanje izplačila malic za zaposlene v tamkajšnji Osnovni šoli. Kot je javno povedala Ida Vindiš Belšak, naj bi si učitelji privoščili malico, ki jo dobijo tudi učenci, po enaki ceni kot jo za učence plačujejo starši, razlika do polne cene dnevne malice pa naj bi bila zaposlenim nakazana na plačilnih listah. Ali je to res, je ravnateljico Heleno Šegula, ki je bila na seji prisotna, vprašala svetnica Dušica Avguštin. Odgovor Šegulove je bil zelo preprost: »Da, seveda, ali je s tem kaj narobe? Če učitelj poje enako malico kot učenec, jo tudi plača enako. V tem ne vidim nič spornega, takšno je tudi navodilo ministrstva.« Toda Avguštinova je že v sami razpravi opozorila, da cena ne more biti enaka za učence in učitelje (ali druge zaposlene), ne glede na to, da jedo enak obrok, že zaradi stroškov priprave hrane, ki jo za učence plačuje ministrstvo, za ostale pa ne. Višina regresa za dnevno prehrano za zaposlene v šolah je sicer od letošnjega leta 3,61 evra. Ministrstvo zanika navedbe ravnateljice Kaj je res in kaj ne, smo zato povprašali pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Helena Segula funkcijo ravnateljice javnega zavoda OS Videm opravlja še do konca avgusta letos. Za v.d. ravnatelja JZ OŠ Videm je bil namreč nedavno izbran njen protikandidat Robert Murko. Slednje je na vprašanje, ali je lahko cena (enake) malice za učence in učitelje povsem enaka, razlika do polnega regresa za prehrano pa se nato učiteljem izplača na plačilni listi, odgovorilo tako: »Cena obroka prehrane na delu, ki jo koristijo zaposleni v šoli, in cena obroka, ki jo šola trži drugim uporabnikom, ne more biti enaka ceni obroka za učence. Državni proračun zagotavlja šoli plačilo kuharja za pripravo šolske malice, prav tako pa šola dobi zagotovljena sredstva za kritje stroškov elektrike, ogrevanja in vode, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. V ceni šolske malice torej ta strošek ne more biti zaračunan, medtem ko mora cena prehrane za zaposlene vsebovati tudi ta strošek. Prav tako je obrok, namenjen odraslemu, količinsko drugačen kot obrok, namenjen učencu, zato je to dodatni razlog, da cena ne more biti enaka. Ceno malice za učence, kot tudi za zaposlene in druge uporabnike na osnovi kalkulacije vseh stroškov sprejme svet šole.« Ministrstvo je torej dalo povsem prav svetnici Avgušti-novi. Sicer pa ministrstvo ob tem še dodaja: »Varovalko glede prehrane za zaposlene v šolah določa tudi 12. člen Zakona o šolski prehrani, ki določa, da obroke, ki v predvidenem času niso prevzeti, šola brezplačno odstopi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa tudi humanitarnim organizacijam. Ti obroki niso namenjeni zaposlenim na šoli, ki pa se sicer lahko prehranjujejo na šoli po ceni, enaki kot morebitni drugi abonenti.« SM 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 27. junija 2014 Slovenija, Podravje • Kako se bo do leta 2020 delil denar iz evropske malhe Dobre tri milijarde evrov - večina Slovenija je leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo postala upravičenka do sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Čeprav se je programsko finančno morajo biti vsi projekti, ki se financirajo iz obdobja 2007-2013 končani do konca leta 2015. ■ Z letom 2014 smo vstopili v novo finančno perspektivo, ki traja do leta 2020. V tem obdobju bo Slovenija v skladu s kohezijsko politiko EU upravljala en operativni program, ki bo vključeval Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad. Slovenija bo razdeljena na dve kohezijski regiji - vzhodno in zahodno. Regiji se razlikujeta glede na stopnjo razvitosti, kar bo posledično vplivalo na dodeljevanje evropskih sredstev. Manj razvite regije bi naj bile upravičene do višjega odstotka sredstev kot tiste bolj razvite. Za šestletno obdobje bo Slovenija prejela 3,3 milijarde evrov. Od tega 1,26 milijarde za manj razvito regijo vzhodne in 847,3 milijona evrov za bolj razvito regijo zahodne Slovenije. Dobrih 895 milijonov evrov je predvidenih iz Kohezijskega sklada, nekaj manj kot 63 milijonov iz ukrepa za evropsko teritorialno sodelovanje in devet milijonov evrov za pobudo za zaposlovanje mladih v vzhodni Sloveniji. Delež sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS) za naložbe v Sloveniji bo znašal vsaj 617 milijonov evrov. Dejanski znesek bo določen glede na posebne izzive, ki jih mora naša država razrešiti na področjih, ki jih pokriva ESS. Prednost inovacijam in podjetništvu Medtem ko se je v programskem obdobju 2007-2013 večina evropskih sredstev namenjala za infrastrukturne projekte, se bo v novi pro- gramski perspektivi z bruseljskim denarjem večinoma podpiralo naložbe v inovacije in podjetništvo, ki bodo temelj za rast in zaposlovanje. V nadaljevanju predstavljamo zaenkrat okvirno definirane razvojne prioritete Spodnjega Podravja. Predstavili sta jih Aleksandra Pivec in Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj. »Prva prioriteta je zagotovitev konkurenčnega gospodarstva za rast in delovna mesta, vključno s krepitvijo raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij. Načrtovan je regionalni razvojni projekt z nazivom Inovativne odprte tehnologije - IOT, katerega glavni cilj je skozi inovacije in tehnologije ustvariti povezavo med univerzo oz. raziskovalnimi organizacijami, gospodarstvom, podpornimi oz. razvojnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. IOT se osredotoča na vsa tri področja, ki jih Strategija razvoja Slovenije 2014-2020 opredeljuje kot bistvena za gospodarski razvoj in za katera bo do leta 2020 namenjenih 50 odstotkov razvojnih sredstev. S projektom bi bilo moč premostiti razvojni zaostanek vzhodne Slovenije v primerjavi z zahodno. Nosilni partnerji projekta bodo Univerza v Mariboru, Mariborska razvojna agencija in Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. K projektu bi kot partnerje povabili tudi lokalne skupnosti, podjetja in druge podporne institucije. Kriteriji za dodeljevanje sredstev naj bi bili postavljeni zelo strogo. Upravičenec, ki bo prejel sredstva, bo moral zelo natančno definirati, koliko delovnih mest bo skozi sofinanciran projekt zagoto- Cilji Evropa 2020 1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; 2. Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovosti; 3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture; 4. Podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih; 5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; 6. Ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov; 7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; 9. Spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji; 10. Vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenje; 11. Izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi. vljenih, kakšna bo dodana vrednost ...« pojasnjuje Pivčeva. 39 milijonov evrov za obnovo vodovoda Druga razvojna prioriteta je varstvo okolja in učinkovita raba virov ter prehod na nizko ogljično gospodarstvo. »V sklopu te prioritete se predvideva celovita obnova vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju. Z obnovo bi izboljšali kakovost pitne vode, zmanjšali izgube na sistemu ter povečali kakovost in varnost oskrbe s pitno vodo. Vodooskrbni sistem Ptuj, s katerim upravlja ptujsko Komunalno podjetje, zagotavlja oskrbo s pitno vodo v 23 občinah. Najstarejše azbestne cevi v sistemu so stare že skoraj 60 let. Teh cevovodov je za okrog 60 kilometrov in bi jih v sklopu projekta zamenjali z novimi. Prav tako bi se Foto: arhiv Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž so že pristopile k drugi fazi projekta gradnje in obnove vodovodnega omrežja na območju vseh treh občin, ki ga bodo sofinancirali z evropskimi sredstvi. Trenutno so v postopku izbire ponudnika za pripravo projektne dokumentacije. Druga faza obnove vodovoda je ovrednotena na 12 milijonov evrov. Izvedba prve faze, ki je prav tako financirana z bruseljskim denarjem, je ta čas aktivno v teku. zamenjale cevi na okrog 110 kilometrih cevovoda, kjer so sicer trenutno vgrajene PE in PVC cevi. V sklopu projekta se v Brstju načrtuje gradnja vodnjaka globine 200 metrov z zmogljivostjo vsaj 20 litrov izčrpane vode na sekundo. Vodnjak bo zagotavljal dodatno varnost vodooskrbe, saj bi predstavljal neodvisen vodni vir. Potrebe po črpanju vode bi se v črpališču Skorba s tem ukrepom zmanjšale. Pri Pu-hovem mostu naj bi v sklopu projekta čez Dravo namestili nov transportni cevovod premera štiri metre, s katerim bi zagotovili varno oskrbo s pitno vodo na levem bregu reke Drave. Celoten projekt naj bi bil ocenjen na 39 milijonov evrov in razdeljen na šest faz,« je navedeno v strateških dokumentih. Na območju občin Spodnjega Podravja bi v novi finančni perspektivi nadaljevali tudi z gradnjo kanalizacijskih sistemov. »Sicer bo to področje precej omejeno, saj bi naj bila sofinancirana samo gradnja primarnih vodov, v bistvu pa naj bi se izvedli tudi samo projekti, ki so že pripravljeni in so iz iztekajočega se obdobja 2007-2013 izpadli,« opozarja Mojca Šibila Drobnič. Projekti nove finančne perspektive bodo usmerjeni tudi v varstvo narave - ohranitev in krepitev biotske raznovrstnosti. V naslednji finančni perspektivi bodo sredstva namenjena dokončanju vzpostavitve sistema upravljanja območij Natura 2000. Vlaganja bodo osredotočena na zagotavljanje ugodnega stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov. Kjer je ustrezno, se bo iskala siner-gija (npr. s trajnostnim turizmom in kulturno dediščino) za upravljanje turističnega obiska v Natura 2000 in zava- Slovenija si je s pogajanji v Bruslju za programsko obdobje 2014-2020 zagotovila skoraj 3,3 milijarde evrov. Vzhodna Slovenija dosega 73 odstotkov povprečne razvitosti EU. S tem je opredeljena kot manj razvita regija in načeloma upravičena do višje intenzivnosti pomoči. Vzhodni Sloveniji bo do leta 2020 tako na razpolago skoraj 1,26 milijarde evrov. rovanih območjih z namenom povečanja njihove privlačnosti kot turističnih destinacij in istočasnega zmanjševanja negativnih vplivov turizma na biotsko raznovrstnost v teh območjih. Nastanitvene kapacitete ne bodo podprte. V povezavi z izvajanjem proti-poplavnih ukrepov bo na območjih Natura 2000 podprta izgradnja zelene infrastrukture in v izjemnih primerih tudi odkup naravovarstveno pomembnih nepremičnin za namen ohranitve in obnove ekosistemov. Protipoplavni ukrepi in daljinsko ogrevanje z lesno biomaso Eden izmed ukrepov te razvojne prioritete bi bilo tudi varstvo pred poplavami oz. nižja poplavna ogroženost prebivalcev, kulturne dediščine, gospodarstva in okolja. Sofinancirana bodo vlaganja v gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe. Med predvidenimi projekti je tudi petek • 27. junija 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 denarja naj bi šla v gospodarstvo obdobje 2007-2013 glede na definicijo po letnicah že končalo, lahko upravičenci sredstva za določene projekte še koristijo. Izvedbeno in V obdobju 2007-2013 je bilo Sloveniji iz Kohezijskega sklada EU skupno dodeljenih 4,2 milijarde evrov. Doslej smo po-črpali 3,3 milijarde evrov. celovita protipoplavna ureditev porečja Drave na ptujskem območju. Protipoplavni ukrepi se bodo financirali iz kohezijskega sklada in sklada za regionalni razvoj. Naslednji predvideni ukrep je prehod na nizko ogljič-no družbo. Naložbe bi bile usmerjene v učinkovito rabo energije (energetska sanacija in obnova stavb v javnem in zasebnem sektorju, javna razsvetljava, inovativne tehnologije in tehnološka prenova za dvig energijske učinkovitosti) ter v energetsko izrabo obnovljivih virov energije. V Spodnjem Podravju se je ustanovil konzorcij regije s ciljem aktivacije potencialov na področju izrabe lesne biomase. Ideja je, da bi v regiji vzpostavili dobavno verigo odpadne lesne biomase in prešli na lastni energijski vir. S tem projektom bi lahko v celoti pokrivali potrebe obeh daljinskih sistemov (Ptuj in Kidričevo), preostanek lesnih sekancev bi porabili za proizvodnjo peletov. Za proizvodnjo se-kancev bi zgradili logistične centre in dislocirane obrate. S tem bi ustvarili dodatna zelena delovna mesta in povečali energetsko samooskrbo. Eden izmed projektov, ki bi se naj v Podravju v novi finančni perspektivi financiral z evropskimi sredstvi, je gradnja namakalnih sistemov. Projekt pripravlja KGZS Ptuj. Turizem in tematski parki Tretja razvoja prioriteta je trajnostni turizem in razvoj podeželja. To prioriteto bo sicer potrebno v evropske razvojne projekte infiltrirati skozi prizmo gospodarstva in podjetništva. Na področju turizma bi med drugim nadaljevali z razvojem turistične destinacije, povezovali sektorje kmetijstva, turizma in ostale storitvene dejavnosti, spodbujali kulturno in umetniško ustvarjalnost, razvijali poslovni in kongresni turizem, urejali kakovostno turistično, športno in kulturno infrastrukturo ter povečevali samoooskrbo. Ideja je, da bi generirali nove produkte. V prvi fazi bi jih zasnovali oz. Izgradnja infrastrukture za potrebe oskrbe s pitno vodo bo v novem finančnem obdobju predstavljala eno izmed prioritet. Potrebe po izgradnji in obnovi vodovodne infrastrukture so velike. Problematične so izgube na obstoječih sistemih, pa tudi sama kakovost pitne vode. Kljub obsežnim vlaganjem v izgradnjo kanalizacijskih sistemov je stanje na tem področju še vedno nezadovoljivo. Zato bodo naložbe v gradnjo sistemov za čiščenje odpadne vode podprte tudi v novem finančnem obdobju. Kot pravijo poznavalci politike razdeljevanja evropskih sredstev, bodo pri kanalizaciji imeli prednost že pripravljeni projekti, ki v stari perspektivi niso bili realizirani. ustvarili, v drugi fazi bi jih promovirali na tržišču in v tretji fazi prodajali. V podravski regiji bi se v sklopu te prioritete vzpostavili tematski parki, ki bodo ponujali doživljajske vsebine. »Če želimo turizem uspešno razviti in imeti od njega pozitivne ekonomske učinke (gospodarska rast, zaposlovanje, dodana vrednost), mu moramo dati prav posebno mesto pri kreiranju novega programa RRP 2014-2020. Projekt na področju razvoja turizma v Spodnjem Podravju temelji na zasnovi in vzpostavitvi tematskih parkov v destinaciji in organiziranem razvoju, promociji, prodaji integralnih turističnih produktov. Predvidene teme tematskih parkov v destinaciji bodo naslednje: narava, aktivna doživetja, kulinarika in vino, kultura, zdravje in dobro počutje, znanje, dogodki in prireditve ter poslovni parki. Tematski parki v destinaciji temeljijo na že razvitih ali na novo vzpostavljenih atrakcijah. Pomen tematskega parka so doživetja, ki jih gost lahko vidi, začuti, okusi. V destinaciji se bo vzpostavilo do deset tematskih parkov, ki bodo sposobni vsak zase pritegniti svojo ciljno skupino gostov na trgu. Tematski park je lahko vzpostavljen geografsko v eni sami občini oziroma se lahko več občin skupaj poveže in zgradi svoj tematski park,« je povedala direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec. Krovni dokumenti bodo potrjeni šele jeseni Dokumenta, ki na nacionalnem nivoju urejata področje pridobivanja evropskih sredstev, sta Partnerski sporazum (pogodba) med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 ter Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike, prav tako za obdobje 2014-2020. V Partnerskem sporazumu so opredeljene prednostne naložbe, ki se sofinancirajo z evropskimi sredstvi, medtem ko Operativni program predstavlja izvedbeni dokument z vsebinsko in finančno specifikacijo ciljev in ukrepov. Oba dokumenta sta še v usklajevanju. »Predvidoma naj bi bila na vladi sprejeta letos jeseni,« je povedal minister za kmetijstvo in okolje v odstopu Dejan Zidan. Partnerski sporazum je bil sicer spomladi poslan v Bruselj, čeprav vsebinsko še ni dokončno dodelan. Pričakuje se, da bo Evropska komisija te dni na osnutek sporazuma podala oceno. Mojca Zemljane Tako imenovana zelena delovna mesta, podprta z evropskim denarjem, naj bi med drugim vzpostavili na področjih: »mm '"ifiáSIlÉI BIIJ1 • -varne pridejave^prehraner V- ~ Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ 6 Štajerski Spodnje Podravje petek • 27. junija 2014 Podravje • Številne proslave ob dnevu državnosti Veliko slavnostnih nagovorov in kulture Sredi tedna so se po skorajda čisto vseh občinah odvile številne proslave ob letošnjem dnevu državnosti. Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v MO Ptuj, ki so jo letos povezali tudi z zaključkom tedna ljubiteljske kulture, je bila v torek zvečer na ptujski tržnici, ki so jo za to priložnost tudi pokrili. Nastopilo je okrog 200 ljubiteljskih kulturnikov, ki so prikazali le del ljubiteljske kulturne dejavnosti v MO Ptuj, ki ima že več kot 100-letno tradicijo in člane v 34 kulturnih društvih. Slavnostni govornik je bil ptujski župan Štefan Če-lan, ki je spomnil na vse, ki so tlakovali samostojnost Slovenije, mnogi med njimi so izgubili zdravje, številni pa tudi življenje. „Socialna kohezija je še vedno črka na papirju, zato se ni čuditi, da danes v ospredje stopajo predvsem moralna vprašanja, ki so prvenstveno povezana z vprašanjem vrednot. Nespoštovanje etičnih norm pri posameznih ključnih nosilcih politične in gospodarske moči nas je privedlo do tega, da nismo ustvarili nacije kot notranje povezanega ob- čestva. V glavnem živimo kot skupek posameznikov, drug ob drugem, v mnogih primerih kot drug proti drugemu. Brez zadržkov bi se morali posvetiti vsem tistim aktivnostim, ki bodo pripomogle k takšni socialni koheziji, ki smo ji bili priča v letih nastajanja naše mlade države," je med drugim poudaril ptujski župan. V občini Lenart so praznik obeležila že v ponedeljek v okviru zaključnih šolskih proslav. Ob 17. uri je potekala proslava v Voličini, ob 19. uri pa v Lenartu. Za pester kulturni program so poskrbeli učenci osnovnih šol Voličina in Lenart. Poleg ravnateljev pa je kot slavnostni govornik spregovoril še župan Občine Lenart Janez Kramberger. Tudi v občini Sveta Trojica so v sklopu zaključne šolske proslave obeležili dan državnosti in sicer v ponedeljek pozno popoldne. Za kulturni program so poskrbeli učenci OŠ in vrtca Sveta Trojica, slav- Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti in zaključku tedna ljubiteljske kulture v MO Ptuj je bil ptujski župan Štefan Čelan. nostni govornik pa je poleg ravnatelja Darka Škergeta bil še župan občine Sveta Trojica Darko Fras. Proslavo ob dnevu državnosti in zaključek šolskega pouka je minuli torek v dopoldanskih urah pripravila OŠ Juršinci. Za kulturni program so poskrbeli učenci šole, slavnostni Kidričevo • Ob 17. Občinskem prazniku Podeljena plaketa in dva grba Na nedeljski osrednji slovesnosti ob 17. prazniku občine Kidričevo so plaketo občine izročili Vilijemu Podgoršku, lastniku geološko-paleontološkega muzeja Pangea v Dragonji vasi, grb občine pa sta prejela Peter Gojkošek in Jožef Kancler. Foto: M. Ozmec Z dobitniki letošnjih občinskih priznanj. Z leve župan Anton Leskovar, Vilijem Podgoršek, Peter Gojkošek, Jožef Kancler in direktor občinske uprave Damjan Napast. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je v prazničnem nagovoru v dvorani restavracije Pan poudaril, da so v zadnjih letih posebno pozornost namenili trajnostnemu razvoju občine, izjemno veliko so naredili za izboljšanje kvalitete življenja občanov. Med številnimi projekti, ki so jih uspeli realizirati v zadnjem obdobju, je župan izpostavil predvsem nov zdravstveni dom Kidričevo, ureditev kanalizacijskega omrežja in cest v naseljih in vaseh, obnovo dvorca Štern-tal in ustanovitev fundacije za pomoč ranljivim skupinam prebivalcev. Plaketo občine Kidričevo je ob letošnjem občinskem prazniku prejel Vilijem Podgoršek. Njegov največji uspeh je odprtje paleontološko-ge-ološkega muzeja Pangea na domačiji v Dragonji vasi, ki je največji zasebni muzej v državi. Grb občine Kidričevo je za izjemen glasbeni in umetniški prispevek prejel Peter Gojko-šek, ki je v občini Kidričevo pustil največji pečat kot organist in zborovodja vokalne skupine Utrinek iz Cirkovc. Za izjemne uspehe na področju gasilske dejavnosti v občini pa je Grb občine Kidričevo prejel tudi Jožef Kancler. V imenu bratske občine Cri-kvenica iz sosednje Hrvaške je občanom občine Kidričevo ob prazniku in bližnjem dnevu državnosti čestital Lovorko Gr-žac, v imenu županov pa se je čestitkam pridružila majšper-ška županja Darinka Fakin. S kulturnim programom so slovesnost popestrili moški pevski zbor Talum Kidričevo, mladi člani folklorne skupine iz OŠ Cirkovce in odrasla folklorna skupina Vinko Korže iz Cir-kovc. Praznovanje občinskega praznika in dneva državnosti so nato nadaljevali pod velikim šotorom v parku mladosti, kjer so goste in krajane pogostili z volom na žaru, za zabavo pa je skrbel ansambel Veseli svatje. M. Ozmec govornik pa je poleg ravnateljice OŠ Juršinci Jelke Svenšek bil tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič. V Ormožu so osrednjo slovesnost ob Dnevu državnosti pripravili na predvečer praznika. Zaradi slabe vremenske napovedi in dežja, ki je ta del Spodnjega Podravja zajel popoldan in zvečer, so morali proslavo, s katero so tudi uradno pričeli letošnji festival Ormoško poletje, z grajskega dvorišča preseliti v Dom kulture Ormož. Obiskovalci so lahko uživali ob nastopu tria Gombač&Dovč&Krmac ter domačinov, priznanih igralcev, Barbare Krajnc Avdic in Gregorja Geča. Prisotne je nagovoril ormoški župan Alojz Sok. Občina Majšperk je dan državnosti obeležila s proslavo na predvečer praznika v dvorani Kulturno-poslovnega centra Majšperk. Slavnostna govorni- ca je bila županja Darinka Fa-kin. V kulturnem programu so sodelovala društva z območja občine. V občini Kidričevo so praznik dneva državnosti združili kar s praznovanjem občinskega praznika v nedeljo. V Markovcih je prireditev ob dnevu državnosti potekala v ponedeljek. Zbrani so se najprej v farni cerkvi sv. Marka udeležili maše za domovino. Prireditev so nadaljevali v poročni dvorani občine, kjer so se s kulturnim programom predstavili člani Kulturno-umetniškega društva Marko-vski zvon. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Milan Gabrovec. Na predpraznični večer so se zbrali tudi v domu krajanov Makole, kjer so državno proslavo povezali z zgodovino, saj je zbrane nagovoril grof Tahi, slavnostni govornik ob dnevu državnosti pa je bil podžupan Franc Majcen. Kulturni program so še oblikovali pevci in pevke mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole in pevki Ajda in Špela Pušaver. Občina Podlehnik je dan državnosti obeležila sočasno z občinskim praznikom, torej v soboto, 21. junija, kjer je bil osrednji govornik na prireditvi župan Marko Maučič. Prireditev so oblikovala društva iz občine, vrtčevski otroci, osnovnošolci. Dan državnosti so v občini Poljčane praznovali že v nedeljo v Domu športa in kulture. Na prireditvi so nastopala domača društva s Folklornim društvom Košuta Poljčane na čelu, slavnostni govornik pa je bil župan Stanislav Kovačič. V občini Slovenska Bistrica bodo slovesnost ob dnevu državnosti pripravili 5. julija ob 12. uri na prostoru ob vhodu v vojaško skladišče na Zgornji Ložnici. Prireditev je namenjena tudi počastitvi zavzetja vojaškega skladišča na Zgornji Ložnici. Slavnostni govornik na prireditvi bo slovenjebistri-ški župan Ivan Žagar. MV, ML, MŠ, MG, Foto: Črtomir Goznik Nastopilo je okrog 200 ljubiteljskih kulturnikov. Sveta Trojica • Ob 8. občinskem prazniku Denarna nagrada za izjemne uspehe Na osrednji proslavi ob 8. občinskem prazniku, ki je potekala sredi tega meseca, je župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras s podelitvijo priznanj in z denarno nagrado nagradil tudi tri dijake, enega študenta in eno magistro, ki so v lanskem šolskem letu dosegli izjemne uspehe. Na osrednji proslavi je bilo sicer s podelitvijo priznanj in nagrad Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah nagrajenih kar 23 občanov. Od tega tudi trije dijaki, študent in magistra, ki so za odlične uspehe v lanskem šolskem letu prejeli denarno nagra- do v višini 100 ali 400 evrov. 100 evrov so prejeli Andrej Bračko za štirileten odličen uspeh v Srednji prometni šoli Maribor, Mitja Drašak za štirileten odličen uspeh v Srednji strojni šoli Maribor, Urška Vogrinec za štirileten odličen uspeh na Prvi gimnaziji Mari- bor in študent Nejc Jensterle za uspešno zaključen prvi letnik magistrskega študija s povprečno oceno 9,71. S 400 evri pa je bila nagrajena Bernarda Emeršič za specializacijo iz lekarniške farmacije na Fakulteti za farmacijo. Monika Levanič Foto: Arhiv občine Na slovesni proslavi ob 8. občinskem prazniku so s podelitvijo priznanj in nagrad Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah nagradili kar 23 občanov. Od tega tudi tri dijake, enega študenta in eno magistro. petek • 27. junija 2014 Politika Štajerski 7 Lenart • Težavam v Zdravstvenem domu Lenart ni videti konca Vroče okoli imenovanja direktorja Svetnik Saša Tomažič je na četrtkovi seji sveta občine Lenart ob točki soglasje k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Lenart večkrat poudaril, kako brezbrižno se do skupnih problemov - predvsem do zdravstvenih - vedejo sosednje občine oz. partnerji: »Bojim se, da so vsi tisti, ki so bili sklepčni (dva občinska sveta sta namreč že potrdila kandidaturo direktorja Jožefa Krambergerja), govorili s figo v žepu, ker so potrdili direktorja Krambergerja, ne pa programa, ki ga je zapisal.« Tomažič je nadaljeval: »Direktor Kramberger je v svojem programu napisal veliko zahtev in kritično obravnaval župane naših občin. Ustanovitelji Javnega zavoda ZD Lenart so samo trije. Od teh treh skrbi za ZD samo ena - in to naša občina. Naša zasluga je, da se je ZD razvil toliko in tako daleč, kot je napisal direktor. V tem pa je direktor tudi jasno zapisal, da pa zato, da bodo lahko živele dejavnosti, ki so nujne, potrebujemo pediatra, reševalno službo itd. Občine bodo nujno morale priskrbeti, da bo - kot piše - najkasneje v treh letih nabavljeno novo reševalno vozilo, kajti to, ki ga imajo, ne ustreza. Pa tudi sicer so vsa vozila potrebna zamenjave. Potrebujemo dodatne prostore za pediatrično dejavnost. Ker raste število občanov Lenarta in okolice, potrebujemo tudi nove prostore za ambulante. Če pridobimo še kakšen program - enega zdravnika več - zanj nimamo ustreznih prostorov.« Dvomi in jeza svetnikov Vnela se je burna debata, v katero so se vključili skoraj vsi svetniki in svetnice. Poleg očitkov o zamujenem roku glede podaje soglasja k imenovanju direktorja je veliko jeznih besed letelo tudi na sam odnos obeh partneric ZD Lenart in ostalih treh še neustanovitelji-cah zdravstvenega doma (Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana), ki je po mnenju svetnika To-mažiča brezbrižen, saj je občina Lenart edina, ki skrbi za ZD Lenart, čeprav se tudi občani ostalih petih občin poslužujejo dejavnosti ZD: »Do skupnih problemov v Slovenskih goricah se obnašajo popolnoma brezbrižno!« Župan Kramber-ger se je strinjal (kot tudi ostali svetniki) s Tomažičem, da bi morale tudi ostale občine vlagati finančna sredstva v ZD Lenart. Več svetnikov je tudi povedalo, da so o stanju v ZD zelo slabo obveščeni, zato se težko odločajo, kaj je prav in kaj ne. Franc Kepnik je dejal, da so že pred dvema sejama povedali, da želijo vedeti, kaj je resnica in kaj so čenče: »Še sreča, da se mandat izteče. Moti me odnos - nikoli nobenega odgovora!« Marjan Bezjak pa je med drugim izrazil tudi dvom v delo direktorja. »Osebno dr. Krambergerja spoštujem in cenim. Ampak ker ne moremo tega voza potegniti naprej, se ne strinjam s takšnih delom. Pričakoval bi, da dobimo svežo moč, ki bi ta status quo prekinila in pridobila k sodelovanju še ostale občine.« Pomisleki glede frekvence menjavanja zdravnikov Danijela Kovačiča je zanimalo, zakaj je bil razpis objavljen za polovični delovni čas, na kar odgovora ni dobil. Župan je le zagotovil, da bo od sveta zavoda zahteval pojasnilo. Ko-vačič je še izrazil pomisleke glede frekvence menjavanja zdravnikov v ZD Lenart. V burno razpravo se je vključil tudi David Maguša, ki je med drugim pohvalil delo direktorja ZD Lenart in občine. »Tudi očitki občini Lenart, da premalo naredi za ZD, se mi zdijo za lase privlečeni. Ostale občine pa ne naredijo nič.« Nato je še svetniku Bezjaku, ki je v razpravi dejal, da ne razume, kako to, da je direktor odstopil in se nato zopet prijavil za mesto direktorja, odvrnil: »Še sreča, da se je prijavil. Je pa direktor jasno povedal, da vršilec dolžnosti ne bo.« Po dolgi in razburljivi debati je župan Kramberger dal na glasovanje soglasje k imenovanju direktorja ZD Lenart in s sedmimi glasovi za ter dvema proti so potrdili sedanjega direktorja Jožefa Krambergerja za novega direktorja ZD Lenart za mandatno obdobje štirih let za polovični delovni čas. Monika Levanič / \ V tem mesecu se je iztekel že četrti mandat sedanjega direktorja Javnega zdravstvenega zavoda Zdravstvenega doma (ZD) Lenart Jožefa Krambergerja. Na drugi razpis so se prijavili trije kandidati, razpisane pogoje je izpolnjeval le dosedanji direktor Kramberger. 1 J Makole • V iskanju bližnjice vozniki zbili otroški voziček Se načrti delajo v gostilni?! Krajani najštevilčnejše vasi v občini Makole so se 20. junija zbrali na vaškem sestanku, na katerega so povabili tudi župana Alojza Gorčenka in direktorja občinske uprave Igorja Erkerja. Osrednja točka sestanka je bila izgradnja omrežja oskrbe s pitno vodo. »Dela so se začela brez napovedi, zaprli so cesto in onemogočili dostop do hiše oz. do občinske ali državne ceste. Nihče od nas pa tudi ni videl projekta, čeprav poteka mimo naših dvorišč,« je o gradnji omrežja za oskrbo s pitno vodo dejal predsednik vaškega odbora Pečke Stanislav Jan-čič. »Ko se je pred osmimi leti ustanavljala občina, je bil med temeljnimi razlogi tudi ta, da smo bili Makolčani peto kolo takratne skupne občine Slovenska Bistrica. Sedaj se počutimo peto kolo vaščani Pečk,« je še dodal Janez Sivka. Bes predvsem zaradi neobveščenosti Cesta, ki povezuje občino Makole s Slovensko Bistrico, je bila v križišču v kraju Pečke Foto: Mojca Vtič Gradnja omrežja za oskrbo s pitno vodo je razburila krajane Pečk. uradno popolnoma zaprta 14 dni. Obvoz je bil urejen, vendar je ta vodil po daljši poti, zato so mnogi iskali bližnjice, tudi čez dvorišča krajanov. »Sto avtomobilov smo zagotovo dnevno spustili čez dvorišče. Trakovi so bili postavljeni na naši cesti, a jih mnogi niso Podjetje SGP Pomgrad, ki je zadolženo za gradbena dela, je za izvajanje projekta na področju občin Makole in Poljčane določilo podizvajalca Grafist d.o.o. iz Kopra. Slednji je za dela na tem območju ponovno najel podizva-jalce, ob tem pa naj bi zamujal s poplačilom le-teh. Informacije o neplačilu podizvajalcev smo preverili na občini, kjer so odgovorili: »Tudi mi smo prejeli informacije, da nekateri podizvajalci (dobavitelji materiala) podjetja Grafist niso bili plačani v roku oz. da prihaja do zamud. Vodilnega partnerja Esotech ter podjetje SGP Pomgrad smo tako pozvali, da se mora ta problematika nujno rešiti. Dobili smo zagotovila, da bodo podizvajalci plačani,« je izjavil direktor občinske uprave Igor Erker. Podizvajalci na terenu pa so zagotovili, da imajo vse obveznosti poravnane. v v upoštevali. Nastavila sem celo star otroški voziček, povozili so ga,« je razmere v času zapore opisala krajanka. »Vaščane bi se moralo bolje obvestiti. Ste pa zelo občutljivi v primerjavi z drugimi odbori. Vendar motnje pa bodo, brez tega, da se skoplje in cevi položi, ne gre,« je odgovoril župan Alojz Gorčenko. S tem je seveda sprožil val nasprotovanja s strani vaščanov, ki so župana zavrnili, da niso občutljivi, le obveščeni bi bili radi o poteku del pred njihovim pragom. V sklopu tega projekta naj bi se na območjih preplastil asfalt, vendar se je terminski rok zaradi zamud pri izvajanju del zamaknil in tako naj bi se prve preplastitve začele sredi julija. Krajani pa so župana še opozorili, da se morajo popraviti tudi robniki, ki so jih vaščani Pečk sami financirali in so bili poškodovani pri izvedbi del. Država za makolske ceste nima denarja In ravno cestna infrastruktura je kamen spotike med občino in krajani. »Državna cesta Poljčane-Majšperk je urejana na območju občine Poljčane in Majšperk, v naši občini je ta cesta katastrofalna. Bili smo pri enem izmed poslancev, ki pa je dejal, da ni odziva obči- ne,« je našteval Jančič. Ob tem pa ga je zanimalo, kdaj bo urejeno krožišče v Pečkah, katerega izgradnja se obljublja že pet let. »Država ima ta projekt v načrtih leta 2017. Ne verjamem, da se bo to zgodilo, saj država nima denarja. Lahko le čakamo,« je odgovoril Gorčenko. Župan je vaščanom dejal, da je bila občina v osmih letih zelo aktivna na javnih razpisih, saj je glede na analizo 9.300.000 evrov porabila za investicije: »Letos se izvaja največ investicij v zgodovini občine, saj bo teh približno za tri milijone, od tega naj bi pri vseh znašal delež sofinanciranja čez 70 %. Problem pa je, ker nam je država zmanjšala proračun, tako kot drugim občinam. Trenutna zadolženost občine je pod 300 evrov na občana, vendar smo na limitu zadolženosti, ki znaša 8 % proračuna.« Zakaj so asfaltirale ceste, ki niso javno dobro? Na neasfaltiranje cest se je ostro odzval občinski svetnik iz Pečk, Marjan Gorčenko. »Asfaltirali smo tudi že ceste, ki niso v javnem dobrem. Bil sem proti v občinskem svetu, vendar sem bil preglasovan. Edini sem bil proti. Načrti za vaške odbore pa se delajo v gostilni, največkrat ravno v škodo našega kraja,« je dejal občinski svetnik. Z odgovorom pa niso bili zadovoljni niti krajani. Tako je predsednik vaškega odbora opozoril, da bodo krajani spisali peticijo in državno cesto v križišču sami zaprli, ampak ne zgolj za en dan. Mojca Vtič Ptuj • Tehcenter v stečaju Na cesti 123 delavcev Po 25 letih poslovanja se te dni za nekdaj dobro stoječe ptujsko podjetje Tehcenter piše črn scenarij. Od 17. junija je družba v stečaju. Delo je izgubilo 123 zaposlenih. Za stečajnega upravitelja je imenovan Dragan Manjulov. Upniki lahko terjatve prijavijo v roku treh mesecev, do 17. septembra. O težavah v podjetju Tehcenter smo v našem časopisu podrobno poročali pred kakšnim mesecem. V maju je vodstvo družbe delavcem odredilo koriščenje presežnih ur in starega dopusta. Ker so se pojavile govorice, da se podjetje sooča s težavami, smo takrat informacije preverili. Direktor Mitja Bregar je potrdil, da je podjetje v resnih težavah in bo v kratkem najbrž končalo v stečaju. Po Bregarjevih besedah so bili razlogi za propad podjetja prezadolženost, nezmožnost pridobivanj a novih virov financiranj a, nekonkurenčnost in padec naročil. jhz Vrata ptujskega Tehcentra so se po 25 letih poslovanja zaprla. Podizvajalci plačani ali ne? Foto: MZ 8 Štajerski Podjetništvo petek m 2l. junija. 2Q14 Ptuj • Skupina Finakos gostila kitajske poslovneže Kitajci spoznavajo in priznavajo slove Sodelavci treh družb poslovne skupine Finakos Group, Špedicija Goja, Ilkos in Plastkom so sredi maja letos gostili predstavnike kitajskih gong, s katerimi so v začetku leta 2014 vzpostavili temelje za razvoj dolgoročnega poslovnega sodelovanja. Kitajski poslovneži so jih obiskali Med svojim obiskom so se kitajski poslovneži temeljito seznanili z delovanjem poslovne skupine Finakos Group, organizacijo, delom in razvojnimi načrti Špedicije Goja, spoznali načrtovanje in potek proizvodnje sveč v Ilko-sovi tovarni v Moškanjcih in postopke zbiranja, ločevanja, razgradnje in predelave odpadkov v prostorih Eko Plast- f* Skupina Finakos podpisala pismo o nameri z družbo iz Shenzhena Ql Liang, direktorica družbe Shenzhen Sibotech Ltd., ki je specializirana za razvoj nadzornih tehnologij, Luo Linag Feng, direktor družbe King Fung Metal Electronics Recysling CO., ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo eklektronskih naprav, in Handy Han, vodja razvoja poslovanja v oddelku trženja logističnega centra družbe Shenzhen Energy Logistics, so le mesec dni po podpisu pisma o nameri o strateškem sodelovanju, ki sta ga v Shenzhenu podpisala predstavnika logistične korporacije Shenzhen Energy Logistics in Špedicija Goja, s prvim obiskom Slovenije sredi maja letos samo še potrdili izredno zanimanje za vzpostavitev trajnih poslovnih vezi med družbami širše regije, je povedal Miroslav Beg. V_J koma v Ljutomeru. Kot so sami povedali, so se prepričali, da so aduti sicer majhne Slovenije tudi v možnostih povezovanja in skupnega razvoja izdelkov in storitev manjšega obsega in dometa, ki bi ravno zaradi svoje specifičnosti lahko našli pot v globalne blagovne tokove, tudi na Kitajsko. Z veseljem so se odzvali vabilu vodstva Finakos Group za skupno pripravo novega, še številčnejšega poslovnega obiska v prihodnjih mesecih na Ptuju. Shenzhen je eno od treh oz. štirih glavnih kitajskih pristanišč, iz katerih gre blago v svet. Gre za mlado mesto, a vseeno eno najbolj razvitih kitajskih mest, ki še raste. Goja lahko skupaj z nekaterimi drugimi podjetji, s katerimi bi se povezala, prevzame oskrbovanje po celi Evropi, preko pristanišč in letališč. »Iz Slovenska Bistrica • Bistriški vinogradniki so se povezali v zadrugo Na piedestal postavljajo vino Ritoznojcan »Ritoznojčan je nežno zelenkasto vino, vonji so sadni in cvetlični, okus svež, sladek in piten. Za bolj svež in lahkotnejši napitek vam priporočamo, da si naredite špricer,« je na predstavitvi projekta Ritoznojčan PTP v Slovenski Bistrici dejala enologinja in predsednica zadruge Konzorcij Ritoznojčan Darja Bovha. Predsednica zadruge Darja Bovha s steklenico ritoznojčana Foto: Mojca Vtič Zadruga je bila ustanovljena ob koncu lanskega leta v okviru projekta Ritoznojčan - vino moje mladosti. Gre za projekt, ki je bil v 85 % podprt z evropskim denarjem; iz programa za razvoj podeželja Leader je bilo pridobljenih 26.464 evrov. 8.352 evrov je bilo lastnega denarja. Trenutno je v zadrugi 12 članov, pridelovalcev in lastnikov vinogradov iz ožjega vinorodnega okoliša Slovenska Bistrica. Med njimi je tudi v tujini odlikovana vinogradniška družina Frešer. »Pridružili smo se, delno da oplemenitimo svojo znamko in da pomagamo stalnim pridelovalcem dvigniti kakovost vina. To smo tudi uresničili s to blagovno znamko,« je pojasnil Matjaž Frešer. Sicer pa prepričevanje vinogradnikov k pridružitvi zadrugi ni bilo potrebno, je dejala Darja Bovha. »Vinogradniki smo ugotovili, da za svoj dolgoročni razvoj in trženje potrebujemo dodano vrednost in da je lahko ta dodana vrednost pove- r.sloga.si VSIogijeitlOČ ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo... ODKUP CIRKOVCE 031 572 616. Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj zovanje in ustvarjanje nečesa skupnega. Pogledali smo nazaj in se odločili za oživitev vina ritoznojčan, ki je bilo nekdaj poznano znotraj mej Slovenije kot tudi zunaj,« je dejala Darja Bovha. Osnovna prodajna enota vina ritoznojčan je 0,75 litra in ga je po ceni šest evrov mogoče kupiti pri pridelovalcih, vendar je letošnje število steklenic ritoznojčana zgolj nekaj tisoč, že naslednje leto naj bi vinogradniki začepili 20.000 steklenic. Osrednji cilj projekta je ohranitev tradicionalnega vina ritoznojčan in zaščita znamke Ritoznojčan PTP, kar pomeni priznano tradicionalno poimenovanje, nato povezovanje vinogradnikov in večja možnost uspešnega trženja vina in kraji- Zadrugo Konzorcij ritoznojčan sestavljajo naslednji pridelovalci: Vinogradništvo Avguštin, Vinogradništvo Brezovšek, Vinogradništvo Dovnik, Vino Frešer, domačija Gora pod lipo, Vinogradništvo Leskovar, Vinogradništvo Pečovnik - Martinus, vila Platana, Vinogradništvo Repnik, Vinogradništvo Škorjanc, Vino Vehovar, Trajnostno kmetovanje Zorjan. ne zaradi enotnega nastopa na trgu ter skupnega trženja. Prvi pogoj, da se lahko vinogradnik pridruži zadrugi, je teritorialni. Ob tem mora vinogradnik upoštevati tudi zastopanost 14 sort in delež teh, kot je zapisano v pravilniku. »Največji delež je laškega in renskega rizlinga, sledi sovinjon ter druge sorte, ob tem pa je zanj tudi značilno, da nobena sorta ne izstopa, ker je to zvrst več sort. Zato je pomembno, da je zastopanost aromatičnih sort, kot sta traminec in rumeni muškat, v minimalnih deležih,« je pojasnila Leonida Gregorič s KGZ Maribor. Prav tako je predpisana vsebnost alkohola (med 10,5-11,5 odstotka) in sladkorna stopnja. Nadzor nad kakovostjo vina pa bo opravljala KGZ Maribor. Mojca Vtič Benetke • S 14. mednarodne razstave arhitekture Podjetje Lumar med izbranci Lumar, tehnološko vodilni slovenski proizvajalec nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov, s svojo certificirano pasivno tehnologijo Lumar Pasiv Eko sodeluje na največji svetovni arhitekturni razstavi. K sodelovanju jih je povabil Oddelek za arhitekturo Univerze Princeton. Univerza Princeton v Benetkah v sklopu razstave Arhitekturni elementi predstavlja pregled 12 različnih stenskih in fasadnih sestavov, razvitih v zadnjih 100 letih. »Sodelovanje z univerzo takšnega slovesa predstavlja za naše podjetje nov mejnik. Je izjemno priznanje, saj so med številnimi evropskimi proizvajalci prav v nas našli partnerja, s katerim lahko prikažejo tehnološko dovršeno, inovativno, energetsko učinkovito in okolju prijazno pasivno tehnologijo gradnje prihodnosti,« je dejal direktor podjetja Lumar Marko Lukic. Konstrukcijski sistem Lumar Pasiv Eko, prvi slovenski certificiran pasivni sistem, bo v okviru razstave Arhitekturni elementi na ogled do 23. novembra 2014. Univerza Princeton je v okviru razstave Arhitekturni elementi pregledala 12 vzorcev stenskih in fasadnih sestavov, ki so bili razviti in uspešno uporabljeni v zadnjem stoletju. Lumarjeva pasivna stena Lumar Pasiv Eko v sklopu razstave predstavlja sodoben pogled na gradnjo prihodnosti. »Konstrukcijski sistem Lumar Pasiv Eko je odličen primer kakovostne pasivne gradnje, ki na eleganten in večplasten način prikazuje trend sodobne izoliranosti ovoja stavbe,« je dejal Jeffrey S. Andersson iz Univerze Princeton. M. L. petek • 27. junija 2014 Podjetništvo Štajerski 9 inske adute podjetij iz hitro razvijajočega se pristaniškega mesta Shenzhen v južno kitajski provinci Guan-samo mesec dni po podpisu pisma o nameri o strateškem sodelovanju. osrčja Evrope so poti bistveno krajše, tudi cenejše, kot če se to blago vozi na sever Evrope, od tam pa na drugi skrajni konec Evrope,« pove Miroslav Beg. Skupaj z drugimi sodelavci skupine Finakos Group se je v pogovorih s kitajskimi poslovneži prepričal, da majhnost Slovenije ni nobena ovira za sklepanje poslov, tudi ko je bilo konkretno govora o skladiščnih zmogljivostih Goje ali pa skupnih zmogljivosti družb skupine Finakosa. Konkretno gre za 3000 m2 pokritih površin na sedežu Špedicije Goja in o 8000 m2 v Moškanjcih. Z obiska kitajskih poslovnežev v skupini Finakos. Z nadaljnjim povezovanjem lahko večajo domet V Špediciji Goja na bodočnost gledajo z optimizmom, delek spravili na Kitajsko tudi preko njihovih luk, da bi pri tem Goja sodelovala s svojimi storitvami in da bi s Kitajske prišlo tudi kaj k nam. Več ko bo takšnih izdelkov z različnih področij, več storitev bomo lahko ponujali mi ali pa še kdo poleg nas, letališča, pristanišča in drugi. Usmeriti se želi- mo v pripravo dokumentacije, da bo to blago sploh prišlo do evropskih kupcev in neposredno dostavo tega blaga, to bo naš posel. Goja lahko ponudi konkurenčne cene za storitve, ki jih kitajska podjetja potrebujejo v Evropi," je še povedal Miroslav Beg. MG Foto: Črtomir Goznik Miroslav Beg, član uprave, odgovoren za razvoj poslovanja Špedicije Goja. skušajo se prilagajati, iščejo nove priložnosti, se povezujejo in mrežijo. »Gre za to, da smo kot skupina lahko še bolj povezljivi, če se nam bodo pridružila še druga podjetja, dobavitelji, kupci, drugi prevozniki, bomo svoj domet lahko povečali. Shenzen Logistics ima na primer 25.000 zaposlenih, po pretovoru v pristaniščih so 80 krat večji od Luke Koper. Gre za to, da bi kakšen slovenski iz- Poslovno skupino Finakos s Ptuja, predstavlja osem podjetij iz različnih storitvenih in proizvodnih dejavnosti, trenutno zaposlujejo skupaj več kot 150 zaposlenih. V skupino spada transportna družba Špedicija Goja, ki je priznani izvajalec storitev cestnega prevoza blaga in carinskega posredovanja, svojo osnovno dejavnost v zadnjih letih nadgrajuje z logističnimi storitvami. Svečarstvo Ilkos je največji proizvajalec sveč v Sloveniji z letno proizvodnjo preko 10 milijonov kosov. Te prodaja v 32 evropskih držav, v zadnjem letu svojo prodajo usmerjajo na trgih Azije in Avstralije. Za intenzivnejši prodor na tuje trge so ustanovili tudi podjetje Ilkos Deutschland. Svoje produkte razstavljajo na največjih svetovnih sejmih. Proizvodnjo lončkov za sveče izvaja družba Plastika Mi-maks, svečarsko dejavnost pa zaokroža predelava sveč z embalažno shemo. Eko Plastkom iz Ljutomera predeluje odpadne nagrobne sveče iz Slovenije in Hrvaške, prav tako je v letošnjem načrtu predelava ostalih vrst plastike. Ravnanje s to vrsto odpadka ureja embalažna shema Prons. Konec lanskega leta se je skupini pridružilo še podjetje Tiso servis Ptuj, ki izvaja storitve servisiranja tovornih vozil s trgovino. Podjetja poslujejo lokalno in globalno. Finakos krepi prodajne aktivnosti svojih podjetij ter se dejavno vključuje v poslovanje in s tem vsem družbam v skupini omogoča rast in razvoj ter nove posle, predvsem na tujih trgih, je povedal član uprave Finakosa ter vodja financ Sebastjan Kolednik. V_/ Rogatec • Slovensko meso na policah veletrgovca Povečan odkup prašičev za 30 odstotkov Rezultat petmesečnega poslovnega sodelovanja Mesnin Žerak, Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj in trgovske družbe Spar Slovenija je odkup 3.900 prašičev in 380 govedi od KZ Ptuj. »Odkup prašičev smo povečali za 30 odstotkov, imamo pa še nekaj manevrskega prostora,« je rezultate pokomentiral Roman Belšak, vodja odkupa živine na KZ Ptuj. Foto: Spar Od leve proti desni Igor Mervič, generalni direktor Spar Slovenija; Franci Žerak, direktor Mesnine Žerak, in Roman Belšak iz Kmetijske zadruge Ptuj. Želja po tesnejšem sodelovanju med proizvodnjo, vzrejo, odkupom ter prodajo goveje živine in prašičev je na začetku leta poslovno povezala KZ Ptuj, Mesnine Žerak iz Rogatca in trgovsko družbo Spar Slovenija. Pogodbeni partnerji so se odločili za načrtovano vzrejo govedi in prašičev ter v začetku leta podpisali dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja. Rejci za govedo in prašiče redijo živino, ki jo odkupujejo v KZ Ptuj, v Mesninah Žerak poskrbijo za pripravo mesa za nadaljnjo prodajo, v Sparovih in Intersparovih prodajalnah pa potrošniki kupujejo sledljivo meso slovenskega porekla. »To je prvi primer sodelovanja med trgovsko družbo, mesnico in kmetijsko zadrugo na Slovenskem. Pred tem tudi ni bilo zanimanja trgovskih družb, saj bi se te morale zavezati k odkupu. Tako pa raje spremljajo tržne cene in kupujejo, kjer je ceneje,« meni Belšak. Poudaril je tudi plačno disciplino trgovca, saj je z rednim plačilom v 30 dneh rejcem omogočeno načrtovanje stroškov in investicij. KZ Ptuj odkupuje meso od 15 rejcev, s katerimi ima podpisane pogodbe in odkupuje po slovenski tržni ceni, kar pomeni več zaslužka za rejce kot pred leti, ko so slovenske prašiče prodajali v druge države. »Pri prašičih lahko naredimo še več, saj je samooskrba s svinjskim mesom padla s 100 odstotkov na 35 odstotkov, medtem ko pri govejem mesu ni tako in je samooskrba še vedno visoka. Tako tržne viške govejega mesa prodajamo v sosednje države, na Bližnji vzhod. Ob tem je tudi dobre bike težko prodati na Slovenskem, saj Slovenci kupujejo predvsem rebra, medtem ko Italijani kupujejo predvsem goveja stegna. Se pa tudi odkup govejega mesa povečuje. Treba pa je še ozavestiti potrošnike, da naj kupujejo slovensko meso, ki ima za sabo manj kilometrov in krajšo verigo od rejca do trgovca,« je še dejal Belšak. Mojca Vtič Slovenija • Volitve v Obrtno-podjetnlško zbornico Slovenije Uspešni ptujski obrtniki in podjetniki V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so se končale volitve po sekcijah in za skupščino OZ Slovenije. Na skupščini, ki bo 3. julija, pa bodo izvolili še predsednika in nadzorni odbor OZS. Ptujski obrtniki in podjetniki, člani OOZ Ptuj, so se na letošnjih volitvah izkazali. Dosedanji predsednik OOZ Ptuj, Vladimir Janžekovič bo 30. junija posle predal nasledniku Milanu Ma-jerju, ki je novi predsednik sekcije elektro dejavnosti pri OZS. Slavko Šega je bil izvoljen za poslanca OOZ Ptuj v skupščini OZS, Vladimir Janže- kovič je bil v skupščino izvoljen kot poslanec sekcije elektro dejavnosti, Milan Majer je bil iz sekcije avtoser-viserjev izvoljen za člana UO sekcije avtoserviserjev pri OZS, iz sekcije ce-mentninarji, kamnoseki in teracerji je bil Zoran Žunkov izvoljen v UO sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS, sekcijo gradbincev pri OOZ Ptuj bo v UO sekcije gradbincev pri OZS zastopal Ivan Sla-ček, članica UO sekcije frizerjev pri OZS je iz sekcije frizerjev OOZ Ptuj postala Brigita Pušnik, v UO sekcije živilske dejavnosti pa se je iz sekcije živilske dejavnosti pri OOZ Ptuj uspelo prebiti Danielu Korošcu. Kot pravijo novoizvoljeni člani skupščine OZS in UO sekcij pri OZS, se bodo za interese obrti in podjetništva na posameznih področjih trudili po naj- boljših močeh. Podprli bodo vse rešitve, ki so zapisane tudi v najnovejših zahtevah slovenske obrti, da bi čim prej prišlo do zagona gospodarstva in novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. MG 10 Štajerski Kultura petek • 27. junija 2014 Ptuj • Mežanovi dnevi 2014 S pogledom v prihodnost V okviru Tedna ljubiteljske kulture je na Ptuju potekalo več aktivnosti. Zveza kulturnih društev Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož sta 19. junija skupaj vabila na odprtje razstave likovnih del Mežanovi dnevi 2014 v Mi-heličevi galeriji. Letošnji so četrti po vrsti, zastavili so jih pod naslovom Pogled v prihodnost, s čimer so sodelujočim omogočili širino in sproščenost v ustvarjanju. Nekateri so izziv sprejeli, spet drugim je delal težave. Izbor del, postavitev in podelitev nagrade trem delom je opravila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Stanka Gačnik, dipl. umetnostna zgodovinarka, kustodinja-galeristka iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, mojster fotografije Stojan Kerbler in prof. likovne vzgoje Jože Foltin, ki je bil predsednik žirije. Na razpis je prišlo skupno 70 del od 50 avtorjev, za razstavo, ki bo na ogled do 20. julija, so izbrali 40 del od 35 avtorjev, ki prihajajo iz Ptuja in okolice. To je tudi največ, kolikor jih je mogoče postaviti v Miheličevi galeriji. Izločiti so morali kar 30 del, kar pa ni bilo enostavno. Med izbiro avtorjev niso poznali, saj slike niso bile poimenovane. Odločala je vizualnost. Kot je izpostavil predsednik strokovne žirije Jože Foltin, so tudi letos lahko izbirali pred- vsem med slikami, izstopale so slike abstraktnega tipa. Pojavila pa se je tudi ena plastika oz. kiparska instalacija in en mali kipec. Slabo je zastopana tudi fotografija, sodeluje le en avtor. Fotografija se v zadnjih letih po besedah Foltina pogosto pojavlja kot enakopravno izrazno sredstvo. V prejšnjih letih so se med likovnimi deli v veliki meri pojavljale krajine, tudi tihožitja in figuralika. V natečaju je letos sodelovalo tudi nekaj likovnih izdelkov otrok. Foltin je priporočil, da otroci v bodoče na tem natečaju ne bi sodelovali, saj je pristop do teh del drugačen kot pa do likovnosti odraslih. Primerjava med takimi izdelki ni mogoča, zato je mnenja, da naj otroci sodelujejo posebej. Pohvalil je Zvezo kulturnih društev Ptuj, da v teh pogojih še vztrajajo pri organizaciji tako Foto: Črtomir Goznik Na Mežanovih dnevih 2014 je prvo nagrado prejel Bojan Lubaj (Ptuj), drugo Danila Krpič (Černelavci), tretjo pa Alja Žagar (Maribor). odmevnega likovnega dogodka, kot so Mežanovi dnevi. Odprtje razstave, ki jo je svečano otvoril ptujski župan Štefan Čelan, so s petjem po- spremili člani Komornega moškega zbora Ptuj, ki so se pred kratkim z zlatim priznanjem vrnili iz Romunije. MG Mezgovci • Od paše do sira Naprava za izdelavo masla še vedno deluje Prostovoljno gasilsko društvo Mezgovci ob Pesnici je letos v sklopu prireditev ob prazniku občine Dornava izvedlo osmo tradicionalno prireditev Od paše do sira. Prireditev so začeli s kulturnim programom. Nastopili so mladi lukarji iz Osnovne šole Dornava, ljudske pevke Lukarce iz Dornave, polenške predice, harmonikar Anej Florjanič in pevci dor-navskega okteta. Tudi letos so si lahko obiskovalci prireditve ogledali bogato in lepo pripravljeno razstavo. Na ogled so bili raznovrstni starodobni pripomočki za predelavo mleka, pridelavo sira in skute ter vrsta kulinaričnih dobrot (sirovi, skutni in mlečni izdelki, pecivo, gibanice, siri...). Kot zanimivost so na prireditvi prikazali izdelavo masla iz mleka, in sicer z napravo, ki je stara krepko čez 50 let. Isti dan, ko je v Mezgovcih potekala prireditev Od paše do sira, so pripravili še gasilsko tekmovanje v hidrantni vaji. Kot je povedal predsednik PGD Mezgovci Robert Šacer, je nastopilo 14 desetin, med njimi tudi ekipa iz sosednje Hrvaške -PGD Virje Križovljansko. Med moškimi ekipami je prvo mesto osvojila desetina PGD Moškanjci, med ženskimi pa desetina PGD Sobetinci. MZ Na Dornavskem se za ohranjanje tradicije starih običajev ni bati. Foto: arhiv PGD Mezgovci Polenšak • Odlično uspel dobrodelni koncert Zbrali so neverjetnih 10.000 evrov Dobrodelni koncert, ki so ga junija v pomoč sokrajanu Janezu Šumenjaku iz La-sigovcev uspešno izvedli Turistično društvo Polenšak, Slovenjegoriško društvo Generala Maistra Polenšak, Društvo rojaka Janeza Pucha in Kvartet Polenšak, je odlično uspel. Janez je z veseljem zapel s svojimi sopevci - Kvartetom s Polenšaka. Nastopile so številne glasbene skupine in posamezniki, med drugim je skupaj s „svojim" Kvartetom s Polenšaka na koncu zapel tudi Janez sam. Koncerta se je udeležila velika množica Janezovih sorodnikov, prijateljev, znancev in ljudi dobrega srca in namen prireditve je več kot uspel. V veliki meri so se povabilu odzvali tudi donatorji. Za rehabilitacijo se je z vstopnicami in donatorji zbralo dobrih deset tisočakov! Ob koncu se je Janez iz vsega srca s solzami v očeh zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji samega koncerta, sedaj pa je že na rehabilitaciji, od koder nam občasno pošlje pozdrave, iz katerih je čutiti globoko hvaležnost in optimizem. Martina Horvat Foto: MH Ptuj • Razstava Lučke prihodnosti Otroštvo skozi črno belo fotografijo V Zgodovinskem arhivu na Ptuju so 18. junija odprli razstavo Lučke prihodnosti - otroci na fotografijah 20. stoletja, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Njena avtorica je Katarina Jurjavčič. Pri izbiri fotografij je bila bistvena figura otroka, ki naj vstopi v ospredje, pomembno pa je bilo tudi ozadje zaradi sporočilnosti in dokumentarne vrednosti, je povedala avtorica razstave. Ideja o razstavi je nastala leta 2011, ko so zgodovinarji razpravljali o otroštvu, prispevek Muzeja novejše zgodovine pa je bila fotografija, saj si zelo želijo, da bi svoje bogastvo dveh mi- lijonov fotografij predstavili tudi širšemu občinstvu. Na ptujski razstavi je 25 izbranih portretov, cela razstava jih ima okrog 40. Galerijski hodnik Zgodovinskega arhiva Ptuj bodo do konca oktobra krasile čudovite črno bele fotografije otrok, katerih vsaka zase govori svojo zgodbo. Posnete so bile med obema vojnama do leta 1990. Avtorji so Foto: Črtomir Goznik Z razstave Lučke prihodnosti - otroci na fotografijah 20. stoletja. večinoma priznani mojstri fotografije. „Pri odločitvi, da postavimo razstavo otrok na fotografijah 20. stoletja, nas je vodila tudi obletnica, saj bo 20. novembra letos minilo 25 let, odkar je Generalna skupščina OZN sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, zato vsako leto na ta dan praznujemo Mednarodni dan otrokovih pravic. Fotografsko gradivo v arhivih in muzejih pomeni izredno pomemben vir za preučevanje preteklosti. Čeprav danes digitalna fotografija izpodriva klasično, slišimo vedno več zgodb o izginulih digitalnih posnetkih in želji fotografov, da bi pomembne življenjske dogodke raje zaupali filmskemu traku, ker vedo, da se bo pravilno razvit črno beli negativ najverjetneje ohranil do konca prihodnjega stoletja," je ob odprtju razstave Lučke prihodnosti povedala direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič. Na odprtju razstave sta zaigrala nadarjena mlada glasbenika, brata Tomaž in Kajetan Kelnerič. MG Nogomet Peter Murko odhaja, šesterica ostaja Stran 12 Nogomet Evropa tudi v nogometni krizi Stran 12 Ormoški ulični tek V dežju najboljša Madžarka in Kenijec Stran 13 Tenis Ekipa TK Terme Ptuj napreduje v 1. ligo! Stran 13 Aluminij Cup 2014 Uspeli z nesebično pomočjo staršev Stran 14 Nogomet Andrej Dukarič novi trener Tržca Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič E-mail: sport@radio-tednik.si tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si Tenis • Wimbledon 2014 Rola prepričljivo poražen, a bogatejši za neprecenljivo izkušnjo ■ Vi v ■ Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola je na praznično sredo, 25. junija 2014, izkusil doslej najmočnejšo izkušnjo v svoji teniški karieri: na »sveti travi« Wimbledona, najprestižnejšega turnirja na svetu, je v 2. krogu na igrišču št. 1 stal nasproti Andyju Mu-rrayu, branilcu lanskega naslova! Ljubljenec britanskega občinstva si je nesmrtnost izboril lani, ko je postal prvi Britanec po 77 letih, ki je slavil v Wimbledonu. Igra proti igralcu takšnega kova je vse prej kot mačji kašelj, kar je na svoji koži izkusil tudi Rola. Dodaten pritisk zanj je bilo 11 tisoč domačih navijačev, ki so od svojega ljubljenca zahtevali samo eno - zmago. Za Blaža je bila to sploh prva izkušnja igranja z igralcem iz najboljše deseterice (Murray je 5. igralec lestvice ATP, pred njim so le Nadal, Dokovič, Wawrinka in Federer), zato je ob prihodu na igrišče težko brzdal čustva 30 milijonov dolarjev 27-letni Andy Murray je v dosedanji karieri samo z nagradami na turnirjih zaslužil več kot 30 milijonov dolarjev! Med drugim je osvojil dva turnirja za grand slam (OP ZDA v New Yorku leta 2012 in Wimbledon 2013) in še 26 drugih ATP turnirjev. Precej let je sodeloval s slovitim Ivanom Len-dlom, od letos pa je njegova trenerka Amelie Mauresmo (nekdanja št. 1 na WTA lestvici, ki je leta 2006 slavila na OP Avstralije v Melbour-nu in v Wimbledonu). Andy Murray, ljubljenec wimbledonskega občinstva, je v sredo prepričljivo ugnal najboljšega slovenskega igralca Blaža Rolo. in nervozo. V podzavesti se je zagotovo zavedal, da so v njega uprte tudi številne TV kamere in s tem širno svetovno občinstvo. Vse to bi po nekaj odigranih točkah morda še lahko potisnil v podzavest, vendar je bila še večja težava ta, da je na drugi strani mreže stal izjemno razpoložen in motiviran tekmec. Škotu je uspevalo domala vse, kar si je zamislil, zato je naš igralec že od vsega začetka zelo težko osvajal točke. Murray je tekmo odprl z breakom v 1. igri in ga takoj potrdil z vodstvom 0:2. Blaž je znižal na 1:2, s čimer je sam sebi in njegovim navijačem ponudil kanček optimizma pred nadaljevanjem. A je pri tem kančku tudi ostalo, saj je domači matador v nadaljevanju popolnoma prevladoval in igral domala brezhibno. Redke priložnosti štiri leta mlajšega Ptujčana je praviloma nevtraliziral z odličnimi servisi, ki so zadevali robove servisnega polja. Resnici na ljubo je treba priznati tudi to, da je bil ptujski igralec daleč od dobre predstave. Zaradi vseh zgoraj naštetih vzrokov je naredil preveč nepotrebnih napak in s tem tekmecu lajšal delo in dvigoval samozavest. S tem je vedno bolj padal v Murra-yev »mlin«, iz katerega ni bilo rešitve. Tudi nekatere »lažje žoge« je pošiljal daleč izven igralne površine, težave pa je imel tudi s servisom. Delno je k temu pripomogla tudi poškodba kolena, s katero se je ubadal pred turnirjem, saj je zaradi opreznosti nekoliko korigiral začetni udarec. Jasno je, da bi tudi brez te podrobnosti težko pariral Ško- Wimbledon 2014, glavni turnir, rezultati: 1. krog: Blaž Rola - Pablo Andujar (Španija) 6:3, 6:1, 6:4; 2. krog: Blaž Rola - Andy Murray (Velika Britanija, 3.) 1:6, 1:6, 0:6. Blaž Rola se je v svojem prvem nastopu na igriščih Wimbledona uvrstil v 2. krog in si na dvoboju 2. kroga z Andyjem Murrayem na igrišču št. 1 pridobil neprecenljive izkušnje. tu, a je vendar olajševalnih okoliščin za neprepričljivo predstavo kar nekaj. Končno razmerje točk je bilo 42:84 v korist Škota, ki je bil boljši v vseh elementih teniške igre. Blaž je kljub prepričljivemu porazu in slovesu od Wimbledona bogatejši za neprecenljivo izkušnjo, zaradi katere bo v nadaljevanju kariere zagotovo postal boljši igralec. Prepričani smo lahko, da bo ob naslednjem podobnem srečanju reagiral bolje in bo uveljavljenim tekme- cem tipa Murray nudil boljši odpor. Da zna na travi igrati veliko bolje, je zagotovo dokazal v 1. krogu, ko je Španca Andujarja (že 32. igralca sveta, trenutno 80.) ugnal prepričljivo, s 3:0 v nizih. Vprašanje je, kako bi Rola odigral proti kakšnemu drugemu nosilcu, ki ni takšen specialist za travo, npr. Špancu Ferrer-ju. Na svetovni turneji so zadnja leta povsem prevladovali Dokovič, Nadal, Federer in Murray, ostali so bolj ali manj pobirali le drobtinice (letos je za izjemo v Melbournu poskrbel Wawrinka). Za njimi prihaja naslednja dvajseteri-ca, morda trideseterica, ki je izjemno kakovostna in lahko občasno preseneti favorite. Za njimi se zvrsti široka paleta igralcev, pri katerih v medsebojnih obračunih odločajo malenkosti ali dnevna forma. V to skupino trenutno spada tudi Rola, z nadaljnjimi nastopi na turneji pa bo vedno bolj pridobival izkušnje, ki velikokrat odločajo. Jože Mohorič Nogomet • Sestava lig v sezoni 2014/15 Drava in Podvinci v 3. ligi sever Wimbledonska kulisa je zares impresivna. Izvršni odbor NZS je potrdil sestavo lig za prihajajoče tekmovalno leto 2014/15. Uradno je potrjeno, da bodo v najvišjem rangu tekmovanja v slovenskem ligaškem nogometu prvič nastopile Radomlje, v 2. SNL pa sta se uvrstila prvaka 3. sNl vzhod in zahod - NK Tolmin in ND Dravinja. Radomlje so v lanski sezoni nastopale v 2. SNL in si na podlagi športnih rezultatov (2. mesto v 2. SNL) priborile nastop v Prvi ligi Telekom Slovenije. Novopečeni prvo-ligaši bodo domače tekme igrali v Domžalah, saj infrastruktura v Radomljah ne izpolnjuje licenčnih kriterijev za nastopanje v 1. SNL. 2. SNL bo delovala po enakem sistemu kot v prejšnjih sezonah: deset klubov se bo merilo po trikrožnem siste- mu. Novinci v 2. ligi so nogometaši Triglava (izpadli iz 1. lige), iz 3. lige pa sta napredovala Tolmin iz zahodne in Dravinja iz vzhodne skupine. V prihodnji sezoni pa bo spremenjeno tekmovanje v 3. SNL, ki bo razdeljeno v štiri skupine: Zahod (MNZ Nova Gorica in MNZ Koper), Center (MNZ Ljubljana in MNZ Gorenjska Kranj), Sever (MNZ Celje, MNZ Maribor in MNZ Ptuj), Vzhod (MNZ Murska Sobota in MNZ Lendava). Trije tretjeligaši MNZ Ptuj (Drava, Slovenska Bistrica in Podvinci) bodo uvrščeni v severno skupino, v kateri bo nastopalo 14 ekip: 4 iz MNZ Celje, 6 iz MNZ Maribor in trije iz MNZ Ptuj, eno mesto pa bo pripadlo še zmagovalcu dodatnih kvalifikacij. Sestave lig v sezoni 2014/15: Prva liga Telekoma Slovenije: Maribor Branik, Koper, Rudar Velenje, Gorica, Zavrč, Domžale, Olimpija Ljubljana, Celje, Krka, Radomlje; 2. SNL: Dob, Aluminij Kidričevo, Veržej, Ankaran Hrvatini, Šmartno ob Paki, Krško, Šenčur, Triglav Kranj, Tolmin, Dravinja; 3. SNL Sever: Drava Ptuj, Bistrica iz Slovenske Bistrice, Podvinci (vsi MNZ Ptuj), Malečnik, Radlje ob Dravi, Fužinar, Maribor B, Koroška Dravograd, Lenart (vsi MNZ Maribor), Šampion, Šmarje pri Jelšah, Mladi upi Šentjur, Mons Claudius Rogatec (vsi MNZ Celje), zmagovalec dodatnih kvalifikacij. UR 12 Štajerski Šport petek • 27. junija 2014 Nogomet • NK Zavrč Peter Murko odhaja, šesterica ostaja Nogometaši Zavrča po dveh prijateljskih tekmah nadaljujejo s pripravami na novo sezono. Dve tekmi bosta na sporedu tudi ta konec tedna, in sicer je bila že v četrtek v Rogatcu odigrana tekma z albanskim pokalnim prvakom Flamurtarijem, v soboto pa je v hrvaški prestolnici na sporedu srečanje z Zagrebom. Že v ponedeljek, 30. 6., bodo beli v Stojncih gostili ukrajinsko Za-ryo iz Luganska. Dva tekmeca za srečanji v uvodu julija beli še iščejo, predvidoma zadnji močnejši obračun pred začetkom prvoligaškega plesa pa bodo Haložani odigrali v petek,11. 7., proti češkemu pr-voligašu Slovačko. Sicer pa je v taboru halo-škega prvoligaša prišlo do novih sprememb v igralskem kadru. Tako je klub po skoraj osmih letih zapustil postavni branilec Peter Murko, ki bo svojo nogometno srečo poiskal v avstrijskem nižjeligašu Wildonu. Murko se je za ta korak odločil, ker ni več zmogel usklajevati športnih in službenih obveznosti - pri severnih sosedih bo treniral precej manj. Zavrč novega branilca Foto: Črtomir Goznik Peter Murko je barve Zavrča branil skoraj osem let, odslej bo igral v Avstriji. ne bo iskal, saj ima na tem položaju štiri igralce; to so Boris Sambolec, Marko Roškar, Alan Hočevar (ta bo kmalu tudi uradno postal član belih), po potrebi pa lahko mesto osrednjega branilca zasede tudi Dejan Kurbus. Alan Hočevar je nazadnje branil barve Šmar-tnega 1928, prav tako pa bo K-1 • Grand Fight, Varaždin Kujavec vpisal novo profesionalno zmago V soboto je v Varaždinu na »Dravskih bazenih« (gre za kopališče na prostem ob Dravi, op. a.) v organizaciji Fight Cluba Kovačič in Hrvatskega Combat saveza potekal veliki mednarodni profesionalni borilni K-1 spektakel, poimenovan »Grand Fight«, na katerem so se nastopili borci iz Hrvaške, BiH, Madžarske, Slovaške, Srbije in Slovenije. Glavne borbe večera so bile rezervirane za naslov profesionalnega mednarodnega prvaka WKU v full contactu (prvak je postal Hrvat Jurica Ško-ranec, op. a.) in prestižnemu dvoboju, v katerem se je boril svetovni profesionalni prvak v K-1 organizacije WKF Mario Agatic. Edini Slovenec, ki se je boril na tem gala dogodku je bil član Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec. Ta se je v profesionalnem K-1 dvoboju v kategoriji do 71 kg spoprijel s tekmecem iz Bosne in Hercegovine, Aleksandrom Vuruno, ki je tudi prvak BIH. Kujavec je nastopil na enem izmed štirih glavnih dvobojev večera in je svoje delo opravil več kot odlično. Takoj na začetku dvoboja je prevzel pobudo in nadziral dogajanje v ringu. Pokazal je superiorno tehniko, odlično pripravljenost in eksplozivnost. Spretno je nevtraliziral nevarno tekmečevo desnico in ga že v prvi rudi poslal dvakrat na tla. Vuruna novi član Zavrča tudi nekdanji vratar Maribora Marko Rani-lovic. V klubu od igralcev na preizkušnji ostajajo še Luka Janžekovič, Lovro Cvek, Ivan Antolek in Lovro Be-nic, ki so do sedaj pokazali največ in bodo najverjetneje prav tako ostali med Zavrča-ni. Končni odgovor bosta dali prijateljski tekmi ta teden. Istočasno lepo napredujejo tudi dela v Športnem parku: tako je parkirišče za bodočo novo tribuno že dokončano, šlo pa je za projekt občine Zavrč. Prav tako pa z veliko hitrostjo napredujejo preostala dela na stadionu. Po najbolj optimističnem scenariju bo Zavrč moral v gosteh (omenja se Ptuj) odigrati le tekmo ali dve, kajti ni večjih možnosti, da bi NZS dovolila igranje predvidenih domačih tekem v gosteh. V teh dneh pa potekajo posegi tudi na sami travnati ruši, saj je bilo z gradbenimi deli na nasprotni strani tribune omogočeno, da se bo igrišče, ki je bilo do sedaj najožje v ligi in je le za silo zadovoljevalo kriterije NZS, razširilo za pet metrov. tp se je obakrat komaj opomogel do konca sodnikovega štetja, vsega pa je bilo konec takoj na začetku druge runde. Kujavec se je držal dogovorjene taktike v minuti odmora med run-dama, takoj napadel in uvodni napad zaključil s končnim udarcem s kolenom. Tako je Kujavec slavil s knockoutom v 7 sekundi druge runde. Naš borec je vpisal novo profesionalno zmago, za katero se je intenzivno pripravljal v matičnem Kung fu klub Ptuj pod vodstvom trenerja Karla Šauperla, na sparingih v Leon Gymu v Zagrebu, za fizično in kondicijsko pripravo pa je poskrbel Boris Ciglar. Po zasluženem počitku se bo Bo- Karl Šauperl in Bojan Kujavec jan Kujavec pričel pripravljati na nove prihajajoče izzive, med drugim na vnovični nastop na FFC Futures in svetovno prvenstvo v začetku meseca novembra. David Breznik Nogomet • SP 2014 Evropa tudi v nogometni krizi V času nastajanja tega prispevka še niso bili znani vsi potniki v osmino finala letošnjega SP v Braziliji. Kljub temu pa zgodnje slovo nogometnih velesil, kot so Španija, Italija in Anglija, jasno kaže, da je evropski nogomet zašel v globoko krizo. Če velikim trem evropskim reprezentancam dodamo še nekatere preostale reprezentance s stare celine, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Portugalska, ki so se prav tako morale posloviti že po uvodnem delu prvenstva, potem je jasno, da je evropski reprezentančni nogomet v velikih težavah. Vzroki za njihov neuspeh so sila različni. Prvi in osnovni je izjemno dolga in naporna klubska sezona. Številni igralci, ki so nosilci igre v svojih reprezentancah, so na mundial prišli že popolnoma iztrošeni in brez potrebne svežine, ki je še kako potrebna pri turnirskem sistemu tekmovanja. V španski, angleški, italijanski in nemški ligi nastopajo skoraj vsi najboljši nogometaši na svetu. Zaradi prevelikega »uvoza« nogometašev iz preostalih celin, ki so po večini tudi nosilci igre in na katerih je tudi vse breme rezultatov, so posledično »domači« igralci na stranskem tiru in nesposobni za velike vloge. Če se analize vsake od treh velikih reprezentanc lotimo posebej, ugotovimo naslednje: za Španijo lahko rečemo, da se vsaka lepa zgodba enkrat konča, njihova prevlada je trajala neverjetnih šest let. In težko je od zvezdnikov, kot so Xavi, Iniesta, Casillas in druščina, pričakovati isto željo in lakoto po uspehih, ki jih je krasila na začetku njihove reprezentančne kariere. Tudi hitro slovo Italijanov je boleče, a ne tako presenetljivo. Azzurri so očitno prepozno pričeli s pomlajevanjem svoje reprezentance, Pir-lo in Buffon pa v sedanji mladi generaciji očitno (še) nimata dostojnih naslednikov. Največja napaka njihovega selektorja Prandellija, ki je medtem že odstopil, je bila v tem, da je vso taktiko gradil na temperamentnem in impulzivnem Balotel- liju, ki pa več kot očitno še ni zrel za velike vloge. Za hiter izpad Angležev pa bi lahko dejali - nič novega. Kljub izredno močni ligi in velikim finančnim vložkom je njihov največji problem v tem, da ob številnih tujih zvezdnikih, ki igrajo na Otoku, njihovi domači nogometaši največkrat dobijo le stranske vloge. Za uspeh na svetovnem prvenstvu pa je nedvomno potrebno 11 »glavnih« igralcev, ki brezhibno odigrajo svoje vloge. Janko Bezjak Skupina A: Kamerun -Brazilija 1:4 (1:2), Hrvaška - Mehika 1:3 (0:0) 1. Brazilija 7, 2. Mehika 7, 3. Hrvaška 3, 4. Kamerun 0 točk. Skupina B: Avstralija -Španija 3:0 (1:0), Nizozemska - Čile 2:0 (0:0) 1. Nizozemska 9, 2. Čile 6, 3. Španija 3, 4. Avstralija 0. Skupina C: Japonska -Kolumbija 1:4 (1:1), Grčija - Slon. obala 2:1 (1:0) 1. Kolumbija 9, 2. Grčija 4, 3. Slonokoščena obala 3, 4. Japonska 1. Skupina D: Italija -Urugvaj 0:1 (0:0), Kostarika - Anglija 0:0 1. Kostarika 7, 2. Urugvaj 6, 3. Italija 3, 4. Anglija 1. Skupina E: Honduras -Švica 0:3 (0:2), Ekvador -Francija 0:0 1. Francija 7, 2. Švica 6, 3. Ekvador 4, 4. Honduras 0. Skupina F: Nigerija -Argentina 2:3 (1:2), BiH -Iran 3:1 (1:0) 1. Argentina 9, 2. Nigerija 4, 3. BiH 3, 4. Iran 1. Skupina G: ZDA - Nemčija, Portugalska - Gana Pred zadnjim krogom: 1. Nemčija 4, 2. ZDA 4, 3. Gana 1, 4. Portugalska 1. Skupina H: Južna Koreja - Belgija, Alžirija - Rusija Pred zadnjim krogom: 1. Belgija 6, 2. Alžirija 3, 3. Rusija 1, 4. J. Koreja 1. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2014 Osmina finala Brazilija Kolumbija Nizozemska Kostarika Cile Urugvaj Mehika Grčija 28. 6., ob 18:00 28. 6., ob 22:00 29. 6., ob 18:00 29. 6., ob 22:00 Cetrfinale 4. 7., ob 22:00 5. 7., ob 22:00 Polfinale Spored tekem od osmine finala do finala Francija G1 Argentina H1 Nigerija H2 Švica G2 30. 6., ob 18:00 30. 6., ob 22:00 1. 7., ob 18:00 1.7., ob 22:00 4. 7., ob 18:00 5. 7., ob 18:00 8. 7., ob 22:00 9.7., 22:00 Tekma za 3. mesto Finale 12. 7., ob 22:00 13. 7., ob 21:00 Svetovni prvak petek • 27. junija 2Q14 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Atletika • AK Ptuj Domjanovo v Talinu ustavili veter, dež in mraz Takšen, kot je bil nastop celotne slovenske ekipe na evropskem ekipnem prvenstvu prve lige v estonskem Talinu, je bil tudi nastop Ptuj-čanke Veronike Domjan, ki je slovenske barve branila v metu diska. Slovenski reprezentanci se je večina nastopov sfižila, reprezentantje pa so večinoma tekmovali pod svojimi zmožnostmi. Po koncu dvodnevnega tekmovanja je Slovenija zasedla 11. mesto med 12. ekipami in izpadla v drugo ligo, kjer je nastopala lani. Prvo opravičilo za slabše rezultate je vsekakor vreme, saj je prvi dan tekmovanja termometer pokazal 12 stopinj Celzija, drugi dan še pol manj. Ob tem je oba dneva deževalo in pihalo, kar je atlete seveda močno oviralo pri njihovih nastopih. V metu disku je Domjanova končala na repu uvrščenih z metom 46,04 metra v zadnji, tretji seriji. V prvi je začela še bolj skromno, saj je orodje zalučala 41,77 metra, v drugi seriji pa je prestopila. Razred zase je bila Litvanka Zinaida Sendruite z odličnim metom 65,83 metra. S svojim državnim članskim rekordom, ki ga je dosegla marca letos (53,54 metra), bi bila nadarjena ptujska mladinka šesta v evropski konkurenci. »Enostavno nisem čutila diska,« je po tekmovanju povedala Domjanova in dodala, da jo je slabo vreme preveč motilo, pri metih pa ji je nagajal še »grozen veter«. Njen nastop v Estoniji je ocenil trener ' fP V- V1"......."-"-n 5M§f Foto: Črtomir Goznik Nastop na evropskem ekipnem prvenstvu v Talinu se Domjano-vi ni posrečil, enako pa velja za celotno slovensko ekipo. Gorazd Rajher: »To je bil Ve-ronikin drugi nastop za člansko vrsto. Glede na dogodke v zadnjih štirinajstih dneh in obremenitve iz šolskih obveznosti je bil met okoli 46 metrov rezultat negativnih sil, ki vplivajo na športnika. Kako bo metala v nadaljevanju sezone, bo znano z naslednjimi tekmami v začetku meseca julija, zagotovo pa bo bolje.« Načrti za najpomembnejši del sezone ostajajo isti: prvi cilj Domjanove in Rajherja ostaja finale na svetovnem prvenstvu v Ameriki za starejše mladince in mladinke. V naslednjem tednu Domjanova odhaja na skupne priprave s trenerjem iz Hrvaške Ivanom Ivančicem, s katerim sodeluje v letošnjem letu. Uroš Esih Atletika • 11. Ormoški ulični tek V dežju najboljša Madžarka in Kenijec Po tradiciji je Atletski klub Ormož s pomočjo Občine Ormož na predvečer dneva državnosti izpeljal že 11. ormoški ulični tek, ki je s startom na Kerenčičevem trgu potekal v osrčju malega mesta Ormož. Podobno kot leto poprej je športni dogodek pokvaril dež, ki je še najbolj prestrašil mlade atlete, saj se je otroškega teka udeležilo le 10 otrok. Med dekleti, rojenimi leta 2003 in mlajšimi, je v teku na 550 m zmagala Nika Kom-peršak pred Saro Brumen in Jano Slana. Med dekleti in fanti na 1100 metrov so imeli pravico nastopa rojeni leta 1999 in mlajši. Med dekleti se je zmage veselila Eva Šantič Zadravec, pri fantih pa Primož Ozmec, ki je za seboj pustil Blaža Vozliča ter Gašperja Hebarja. Družinskega teka so se udeležile tri družine: najhitrejša je bila družina Obran pred družino Milec in družino Jurčec. Teka gasilskih društev Občine Ormož, ki je potekal tretje leto zapored, se je udeležilo sedem ekip iz petih društev. Gasilci iz Ključarov-cev so nastopili s kar tremi ekipami. Po eno nastopajočo ekipo so imela gasilska društva iz Savcev, Ivanjkovcev, Miklavža pri Ormožu in Ormoža. Tudi letos je zmaga odromala z gasilci iz Ključa-rovcev, saj je bila najhitrejša njihova tretja ekipa pred ekipo iz Savcev in prvo ekipo iz Ključarovcev. Organizatorji upajo, da se bo tek gasilskih društev prihodnje leto še bolj prijel in da bo število Tenis • 2. liga (m) Ekipa TK Terme Ptuj v 1. ligo Ta teden se je končalo tekmovanje v 2. slovenski moški ligi, v kateri je letos od začetka maja naprej nastopalo sedem ekip. Med njimi je bila tudi ekipa TK Terme Ptuj, ki jo je vodil Zoran Krajnc. Ptujčani so pred začetkom lige spadali med ekipe, ki lahko presenetijo, čeprav so imeli v ekipi polovico mladih igralcev. Na začetku je manjkal tudi Urh Krajnc Domiter (študij v ZDA), ki je pozneje prevzel mesto »prvega loparja« ekipe. Kljub temu so Ptuj-čani v šestih tekmah zabeležili le en poraz (Velenje v 3. kro- Članska ekipa TK Terme Ptuj je osvojila 1. mesto v 2. ligi in si prislužila napredovanje v 1. ligo. Zoran Krajnc: »To je za to ekipo zagotovo lep uspeh, saj so veliko odgovornost nosili mladi igralci, Sven, Amadej in Blaž. Na mestu št. 1 je Urh brezhibno odigral svojo vlogo in zmagal v vseh posamičnih dvobojih, na mestu št. 2 pa smo večkrat uporabili Aljaža Cajzeka iz Rogaške, ki je za nas igral na dvojno registracijo. Naša mlada trojica je osvajala pomembne točke, nekaj jih je dodal Aleksej, piko na i pa sta po potrebi postavljala izkušena Alen Horvat in Karlo Pintarič.« gu), nanizali pa pet zmag. Za odločilno se je izkazala tista v 5. krogu, ko so v Krškem s 5:2 ugnali domačo ekipo in ji zadali edini poraz v sezoni. Na koncu so z enakim številom osvojenih kot Krško zaradi medsebojne zmage osvojili 1. mesto in se veselili napredovanja v 1. ligo. Rezultati ekipe TK Terme Ptuj: Terme Ptuj - Šentjur 6:1 Terme Ptuj - Brezina Brežice 7:0 Terme Ptuj - Velenje 3:4 Konjice - Terme Ptuj 0:7 Krško - Terme Ptuj 2:5 Spin Medvode - Terme Ptuj 2:5. Končni vrstni red: 1. TK TERME PTUJ 15 2. TK KRŠKO 15 3. ŠTK VELENJE 12 4. TK BREZINA BRETICE 9 5. TK SPIN MEDVODE 6 6. TK KONJICE 6 7. TK ŠENTJUR 0 TK PTUJ: Urh Krajnc Domiter, Bruno Babic, Aljaž Cajzek, Blaž Bezjak, Sven Lah, Amadej Goručan, Kristjan Krajnc, Alen Horvat, Aleksej Goručan, Karlo Pintarič. Kapetan: Zoran Krajnc JM 11. Ormoški tek je zaznamoval dež. nastopajočih ekip preseglo številko 10. Najboljša društva so prejela pokale. Ob 21. uri je na start ženskega teka na 4000 in moškega teka na 4800 metrov pristopilo 45 tekmovalk in tekmovalcev. V ženski konkurenci je nastopilo 12 tekmovalk, v moški pa 33 tekmovalcev. Med ženskami je suvereno slavila Madžarka Aniko Kalovics, ki je za kar 41 sekund premagala rojakinjo Zito Kacser, zmagovalko iz leta 2011 in 2013. Tretjega mesta se je veselila slovenska reprezentant-ka Daneja Grandovec. Med moškimi si je s prednostjo 2 sekund zmago pritekel Keni-jec Elisha Kiprotich Sawe pred rojakom Mathewom Ki Kibetom. Tretje mesto je drugič zapored pripadlo staremu znancu ormoških tekaških prireditev, Hrvatu Zoranu Žilicu. Med dekleti si je pet najhitrejših razdelilo nagra- REZULTATI: tek na 4800 m - moški: 1. Elisha KIprotich Sawe 14:27, 2. Mathew Ki Kibet 14:29, 3. Zoran Žilic 14:45; rekord proge: Philip Kipkurgat Yiego 13:23; tek na 4000 m - ženske: 1. Aniko Kalovics 14:16, 2. Zita Kacser 14:16, 3. Daneja Gran-dovec 14:49; rekord proge: Lisa Stublič 13.10; tek na 550 m - deklice (2003 in mlajše): 1. Nika Kom-peršak, 2. Sara Brumen, 3. Jana Slana; tek na 1100 m - deklice (1999 in mlajše): 1. Eva Šantič Zadravec; tek na 1100 m - dečki (1999 in mlajši): 1. Primož Ozmec, 2. Blaž Vozlič, 3. Gašper Hebar; družinski tek: 1. Družina Obran, 2. Družina Milec, 3. Družina Jurčec; gasilski tek - 3 x 550 m: 1. PGD Ključarovci 3, 2. PGD Sav-ci, 3. PGD Ključarovci 1, 4. PGD Ivanjkovci, 5. PGD Ključarovci 2, 6. PGD Miklavž, 7. PGD Ormož. dni sklad v višini 370 EUR, pri moških pa si je nagradni sklad v višini 580 EUR razdelilo osem najboljših. Uroš Krstič Kikboks • Državno prvenstvo - finale Ptujčani osvojili 14 prvih mest V soboto, 21. junija, je v dvorani Ekonomske šole v Murski Soboti v organizaciji domačega kluba Power kick Murska Sobota in Kickboxing zveze Slovenije potekal finalni turnir državnega prvenstva v disciplinah point fighting, light kontakt in kick light. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo 19 tekmovalcev KBV Ptuj, ki so bili zelo uspešni. V letu 2014 so potekali trije turnirji za državno prvenstvo, na katerih je skupaj sodelovalo 27 članov ptujskega kluba. Ptujčani tudi letos v disciplini point fighting ostajajo v samem vrhu v Sloveniji, uspehe pa dosegajo tudi v drugih disciplinah. Končni rezultati (po treh turnirjih): POINT FIGHTING 1. mesto so osvojili in postali državni prvaki: Tilen Re- pina (dečki do 10 let do 135 cm), Anej Pivec (dečki do 10 let nad 135 cm), Patrik Šulek (ml. kadeti nad 47 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg), Dominik Ljubec (st. kadeti do 63 kg), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 69 kg), Simon Kai-sersberger (mladinci do 79 kg), Vito Čurin (mladinci do 84 kg), Luka Vindiš (mladinci do 89 kg) in Rok Potočnik (mladinci do 94 kg in nad 94 kg). 2. mesto so osvojili: Staša Štern (deklice do 10 let nad 135 cm), Dejan Duh (st. kadeti do 47 kg), Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetkinje do 42 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 74 kg), Vito Čurin (mladinci do 89 kg) in Filip Janžekovič (člani do 69 kg). 3. mesto so osvojili: Jan Lenart (dečki do 10 let nad 135 cm), Nino Bratušek (ml. kadeti do 47 kg), Dominik Ljubec (ml. kadeti nad 47 kg), Nina Duh (st. kadetkinje do 55 kg), Patrik Šu- lek (st. kadeti do 52 kg), Nejc Popošek (st.kadeti do 57 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 84 kg) in Luka Vindiš (člani do 94 kg) LIGHT KONTAKT 1. mesto je osvojil in postal državni prvak: Vito Čurin (mladinci do 84 kg); KICK LIGHT 1. mesto sta osvojila in postala državna prvaka: Timi Pun-geršak (mladinci do 69 kg), Vito Čurin (mladinci do 84 kg), Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja, in sicer Edvard Štegar, Milan Breg, Aleš Skledar, Aleš Najdek in Franc Vrbančič. Najboljši tekmovalci KBV Ptuj v sredo potujejo v Izolo, kjer do nedelje potekajo treningi reprezentance. Po tem sledijo zaslužene počitnice. Franc Slodnjak Ptujska ekipa s trenerji Foto: Franc Slodnjak 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 27. junija 2014 Nogomet • Turnir Aluminij Cup 2014 Najboljši v posameznih kategorijah: _ Bv v^ mlajši cicibani U-7: Uspeli z nesebično pomočjo starsev 1 nš m - Ruj Sobota in nedelja, 21. in 22. 6., sta v kidričevskem športnem parku potekala v znamenju velikega, mednarodnega otroškega turnirja »Aluminij Cup 2014.« Domači NK Aluminij se je ponovno izkazal v vlogi odličnega organizatorja in je turnir izpeljal v skladu z visokimi pričakovanji. Organizacija tako velikega športnega dogodka zahteva veliko dela, znanja in tudi kanček sreče. Vreme je bilo več kot primerno, organizacijskemu odboru pod vodstvom sekretarja kluba Tonija Pernata pa je uspelo pridobiti zadostno število staršev, ki so nesebično pristopili k izvedbi turnirja in brez katerih si izvedbe sploh ni mogoče zamišljati. Zelo veliko vlogo imajo tudi sponzorji in donatorji ki so - predvsem v obliki dobitkov za srečelov - pomagali klubu izpeljati takšen projekt. Letos se je povabilo odzvalo 69 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Avstrije, skupno več kot 1000 mladih nogometašev. V soboto so se pomerili v starostnih kategorijah U-7, U-9, U-11 in U-13, v nedeljo pa U-8, U-10, U-12 in U-14. Nogometne tekme so potekale na sedmih igriščih z odlično pripravljeno naravno podlago, za spoštova- Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Aluminij - Dubravka Zagreb v kategoriji U-14 nje pravil nogometne igre pa so skrbeli sodniki MDNS Ptuj. Med podeljevalci medalj in pokalov najboljšim ekipam so bili člani vodstva in uprave NK Aluminij, organizatorji pa so z velikim veseljem med podeljevalci pozdravili Marka Drobnica, predsednika uprave skupine Talum. Ta je med nagovorom prisotnim najprej pohvali organizatorje za odlično opravljeno delo, obenem pa pou- daril pomen takšne masovne športne prireditve, ki zraven tekmovalnosti veliko prispeva k druženju mladih, sklepanju novih prijateljstev in promociji kraja, lokalne skupnosti, sponzorjev in donatorjev in nenazadnje tudi Slovenije, saj gre za mednarodni projekt. UR 2. NK Aluminij 3. ŠC Galič mlajši cicibani U-8: 1. ND Ikonos Črnuče 2. NK Aluminij 3. NŠ Poli Drava Ptuj mlajši cicibani U-9: 1. NŠ Miklavž-Dobrovce 2. NŠ Poli Drava Ptuj 3. NK Maribor Tabor starejši cicibani U-10: 1. NŠ Poli Drava Ptuj 2. NK Celje 3. NK Krka starejši cicibani U-11: 1. NK Aluminij 2. NK Rače 3. NŠ Poli Drava Ptuj mlajši dečki U-12: 1. FK Željezničar Sarajevo 2. NŠ Miklavž-Dobrovce 3. NŠ Mura mlajši dečki U-13: 1. NK Aha Emmi Bistrica 2. NŠ Miklavž-Dobrovce 3. NK Aluminij starejši dečki U-14: 1. NK Celje 2. NK Aluminij 3. NK Dubrava Zagreb —» ■B Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Zavrč - NŠ Poli Drava v kategoriji U-8 Toni Pernat, vodja organizacijskega odbora: »Izredno vesel sem, da nam je tudi letošnji turnir v celoti uspel. Najprej se moram zahvaliti najpomembnejšemu členu organizacijske verige, to so starši naših otrok, ki so kar nekaj dni namenili pomoči pri realizaciji turnirja in ki so v krog svojih družin nesebično sprejeli mlade igralce iz Sarajeva in bili njihovi gostitelji. Zahvala gre vsem našim trenerjem, sodelavcem, posebno zahvalo pa namenjam vsem sponzorjem in donatorjem, katerim se zahvaljujem za vsak najmanjši dobitek. Izredno sem vesel, da se nam je kot donator prvič in upam ne zadnjič pridružilo podjetje Panvita. Pogled na zelene površine našega športnega parka je bil fantastičen: ko se za okroglim usnjem podi 1000 otrok, ko je na vsakem koraku moč opaziti zadovoljstvo, razposajenost in prijeten nasmeh, je to neverjeten občutek. Seveda pa nikoli ni vse tako, da ne bi bilo moglo biti še boljše. Kot resni organizatorji smo že določili termin turnirja Aluminij Cup 2015 - ta bo potekal 6. in 7. 6. 2015. Neskromno lahko izjavim, da bomo vse napore usmerili k prisotnosti vsaj 100 ekip iz šestih držav. Za kaj takšnega pa bo potrebno nekoliko spremeniti miselnost v klubu in se udeleževati turnirjev tudi v tujini, seveda v skladu z možnostmi kluba in staršev. Smo na dobri poti.« Nogometni novički w Andrej Dukarič trener Tržca Nogometaši Tržca imajo novega trenerja - to je postal Andrej Dukarič. 40-letnik, ki je kot trener vratarjev dolga leta deloval v Zavrču, nazadnje pa je asisti-ral Miranu Ljubcu v Podvincih. Člansko ekipo Tržca je prevzel od Igorja Levstika, ki se je po treh letih delovanja med rde-čo-belimi odločil za nove izzive. Prva resnejša preizkušnja čaka Dukariča in njegove varovance že v soboto, ko bodo na sporedu dodatne kvalifikacije za uvrstitev v Superligo. Tržec se bo pomeril z Bukovci. Povratna tekma bo prihodnjo sredo. Veterani Tržca v Cazinu Veteranska ekipa Tržca se je v soboto, 14. 6., mudila v BiH, kjer se je v predmestju Cazina pomerila z domačo veteransko ekipo Mutnice. Poznanstva in prijateljstva na relaciji Tržec-Mutnica so se naključno stkala 2008, od takrat pa ekipi negujeta dobre odnose, ki jih občasno začinita z medsebojno tekmo. Letos je bila ta v Mutnici, naslednje leto pa bo odigrana v Tržcu. Po dokaj izenačenem srečanju se je tekma končala z zmago domačih s 4:2. Veterani Tržca, ki se ob tej priložnosti zahvaljujejo donatorjem, ki so jim omogočili pot v BiH, so imeli glasno podporo s tribun. Še bolj pomembno od same tekme je bilo druženje vseh prisotnih dolgo v noč. MUTNICA (VETERANI) -TRŽEC (VETERANI) 4:2 (2:1) STRELCA ZA TRŽEC: Mišič, Hliš TRŽEC (VETERANI): Mišič, Bedrač, Zajšek, Pavlica, Emer-šič, Podpečan, Bratušek, Kir-biš, Hliš, Šeliga, Fideršek Dr., Fideršek Da., Krajnc, Bračič, Šeruga. Trener: Franci Novak tp Veterani Tržca so gostovali v Cazinu Športni napovednik Nogomet • Prijateljski tekmi Nogometaše Zavrča čakata v naslednjih dneh dve prijateljski pripravljalni tekmi: v soboto ob 18. uri bodo v Zagrebu igrali z domačo ekipo Zagreba, v ponedeljek, 30. 6., pa bo ob 18. uri v Stojncih tekma Zavrč - Zarya Lugansk (Ukrajina). Nogomet • Kvalifikacije za Superligo V naslednjih dneh bosta odigrani kvalifikacijski tekmi za obstanek/napredovanje v Superligo: nedelja, 29. 6., ob 17.00: Tržec - Bukovci; sreda, 2. 7., ob 18.00: Bukovci - Tržec. DB Zdrav življenjski slog Dodatne športno-rekreativne vsebine za osnovnošolce Septembra 2010 se je začel na osnovnih šolah v Sloveniji izvajati projekt Zdrav življenjski slog, za katerim stoji Zavod za šport Republike Slovenije Planica in na lokalnem nivoju Zavod za šport Ptuj. Ta je imel v šolskem letu 2013/2014 v projekt vključena dva profesorja športne vzgoje, ki sta programe izvajala po različnih osnovnih šolah. V sklopu teh programov sta učencem pokazala široko paleto športov. Osnovni namen projekta je namreč bil navajanje otrok v starosti od 6. do 15. leta na zdrav življenjski slog s pomočjo dodatne športne aktivnosti. Že četrto leto zapored je Zavod za šport Ptuj pripravil zaključno prireditev, ki je minulo sredo potekala na Mestnem stadionu na Ptuju. Na njej je sodelovalo okrog 300 otrok iz OŠ Mladika, OŠ Breg, OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajeno. Učenci so se pobližje spoznali z nogometom, rokometom, tenisom, atletiko, karatejem, plavanjem, namiznim tenisom, planinar-stvom in košarko. Te športe so predstavili NŠ Poli Drava Ptuj, NK MS M Ptuj, TK Terme Ptuj, AK Ptuj, Karate Do klub Ptuj, PK Terme Ptuj, NTK Ptuj, PD Ptuj in KK Drava Ptuj. Športi so se predstavljali na svojih točkah, na katerih so udeležence s športi seznanjali športniki, športni delavci in trenerji. Ob tem je bila pripravljena posebna točka, kjer so otroci lahko igrali hokej na travi, prav tako pa so bili organizirani tudi različni poligoni. Zaključna prireditev je trajala slabo uro in pol ter je dobro uspela. Po končanih aktivnostih so vsi otroci in njihovi spremljevalci dobili manjše darilo. S tem se je zaključil letošnji Zdrav življenjski slog. Sam program dokazano predstavlja izredno učinkovito, predvsem pa delujočo sistemsko rešitev pri zagotavljanju dodatnih ur športne aktivnosti vsej zainteresirani osnovnošolski populaciji. David Breznik Boks • Mednarodni dvoboji BK Ring v Celovcu Člani BK Ring iz Ptuja so v nedeljo gostovali v Celovcu, kjer so nastopili na mednarodnem klubskem dvoboju proti BK Klagenfurt. V Avstriji je rokavice prekrižalo pet mladih ptujskih boksarjev, medtem ko so imeli v ekipi še dva gostujoča boksarja. Luka Štolekar je v svojem drugem dvoboju proti Sifu Mah-moudu pokazal izjemen napredek glede na prvi uradni dvoboj in se je boril z boljšim tekmecem od sebe. Ne glede na izkušenost je Štolekar dobro opravil svoj nastop in je bil enakovreden tekmec. Leon Lovrec se je pomeril z eno kategorijo težjim boksarjem Tonyjem Bennewi-tzem, ki ima za sabo več kot dvajset dvobojev. Tudi Lovrec je korektno oddelal svojo borbo in je glede na sodniške listke dobil eno rundo. Timotej Pučko je po dveh mesecih ponovno vstopil v ring. Mladi ptujski boksar sila težko najde primernega tekmeca - tokrat se je pomeril s Florianom Azirajem. Borca sta prikazala enakovredno in kvalitetno borbo. V Celovcu sta Robert Šimončik in Nejc Nedelj-ko boksala brez čelad. Njuna nasprotnika sta bila ena izmed najboljših boksarjev Avstrije v teh kategorijah, Sali Mukaev in Hamidi Mashal. Oba nadarjena ptujska tekmovalca sta borbo izgubila z rezultatom 28:29, kar po novem točkovalnem sistemu pomeni, da sta eno rundo dobila (10:9), dve pa izgubila (9:10). David Breznik petek • 27. junija 2Q14 Prireditve Štajerski 15 Ptuj • Pita navdušila Začelo se je ... in se bo tudi nadaljevalo! Četudi se je 21. junija na Ptuju dogajalo izjemno veliko, so bili vsi dogodki zelo dobro obiskani. Poletna muzejska noč, Ribiška noč in Pita v gradu Turnišče s kar tremi predstavami v enem večeru, s trikrat po dvesto in več obiskovalci. Pozitivni duh ustvarjalcev projekta in igralcev Pite se je globoko naselil tudi v vse tiste, ki so že dolgo razmišljali o tem, da je treba grad Turnišče oživiti, mu dati vsebino, ki bo pritegnila. Četudi je v tem trenutku zaživel samo za kratek čas s projektom Pita, so pretekli dogodki in aktivnosti pustili take sledi, da poti nazaj ni, in da je mogoče verjeti, da se bo končno tudi za grad Turnišče pričelo dogajanje v pravi smeri. Ko so zaspale uradne institucije, ga je prebudila iniciativa ljudi. Zagotovo pa bo nekaj k temu pridalo že samo leto 2014, ki je volilno leto tudi za lokalno okolje. Ne glede na to, kdo bo novi ptujski župan in kako bo sestavljen novi mestni svet, projekta obnove turniškega gradu ne bo mogel obiti. Igralci so bili navdušeni nad Ptujem, gledalci, Ptujčani, nad sprejemom. Bili so presenečeni, da so danes še okolja, mladi in prostovoljci, ki lahko stopijo tako skupaj. Na nek način so Foto: Črtomir Goznik Pita je navdušila z igralsko zasedbo. „Iz malega bo zraslo veliko," tako je verjetno prepričan darovalec drevesa v lončku, ki je pristal na glavi izjemno zadovoljnega režiserja in producenta Pite Sama M. Strelca. vsi skupaj pokazali, da se za „to zidovje" da nekaj narediti, da ni nujno, da bi vedno in povsod čakali na vlado, Evropo in župane... Tudi Sama M. Strelca je kot pobudnika tega dogajanja presenetilo, ni pričakoval, da bo vse skupaj doseglo tako širino. Če bi dosledno upoštevali vse, kar je od njih pri uporabi objekta zahtevala kulturnovar-stvena stroka, odkrito priznavajo, ne bi bilo nič. „Zavedamo se, da smo hodili po tankem robu. V pogojih za uporabo objekta je tudi pisalo, da se ne smemo dotikati materiala, torej ne bi smeli niti očistiti objekta. Obešati slik, transparentov, tudi drevo je zaščiteno, pa smo naj obesili kabel. Zdaj smo vse to odstranili, konec dober, vse dobro, nikomur se ni nič zgodilo. Na drugi strani pa je objekt v razsulu, tudi CI Turnišče je posegala vanj, a se ni zgodilo nič," je na glas razmišljal Strelec, ki je prepričan, da je mesto imelo idealno priložnost, da bi objekt obnovilo v okviru EPK 2012 - Ptuj par- Juršinci • Ob 100. obletnici smrti Janeza Puha Odkritje doprsnega kipa Zadnji teden v mesecu juniju Društvo rojaka Janeza Puha že tradicionalno obeležuje obletnico smrti velikega mojstra Janeza Puha. Vrhunec letošnjih prireditev bo odkritje doprsnega kipa pred muzejem in predstavitev nove pridobitve muzeja, kolesa Veliciped (Hohrad). Paleta prireditev se bo zvrstila te dni, od četrtka do sobote. V tridnevno dogajanje v čast 100-letnici smrti velikega rojaka Puha bodo stopili v četrtek, s položitvijo venca v Zagrebu, kjer je Janez Puh umrl. Venec bodo položila društva starodobnih vozil Ljutomer, Juršinci, Čakovec, Gradec in Zabok. Naslednji dan, v petek, bo sledil ogled Puhovega muzeja v Gradcu, zvečer pa zabavno druženje pod šotorom v Juršincih, in sicer s skupino Kingston in ansamblom Napev. Vrhunec prireditev pa bo v soboto, ko se bo zvrstilo več dogodkov. Zjutraj se bodo na športnem igrišču zbrali Društvo rojaka Janeza Puha za zadnji teden v mesecu juniju v počastitev 100-letnice smrti Janeza Puha obljublja pester program. Vrhunec prireditev pa bo v soboto, 28. junija. ljubitelji starodobnih koles in vozil, ki se bodo opoldne odpeljali proti Ptuju. Vrhunec dneva bo malo pred 14. uro, ko bo v Sakušaku pred muzejem odkritje doprsnega kipa Janeza Puha in predstavitev nove pridobitve muzeja: kolo Veliciped (Hohrad), letnik 1875. »Zelo smo ponosni, da so nam ga zaupali iz ptujskega muzeja, kajti na ta način želimo v Puhovem muzeju vsem obiskovalcem prikazati, kakšno je bilo izhodiščno kolo, kako moderno je bilo Puhovo kolo za tiste čase,« je ob tej priložnosti dejal član društva Stanko Vršič. Organizatorji obljubljajo še velik srečelov, turistične vožnje s konjskimi vpregami in starimi kočijami po okolici Juršincev ter degustacijo vrhunskih juršinskih vin, seveda pa bo poskrbljeno tudi za glasbeno zabavo. Monika Levanič Mrtvec pride po ljubico Ptujski gledališčniki so se ta teden na povabilo prijateljev iz Rusije in slovenskega veleposlaništva mudili na gostovanju v Moskvi. S predstavo Svetlane Makarovič, Mrtvec pride po ljubico, ki so jo uprizorili v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, so se v torek uspešno predstavili občinstvu v moskovskem gledališču Kukol. Poetična drama, ki jo je režiral Jernej Lorenci, je bila pri ruskih gledalcih deležna dobrega odziva in številnih pohval. Po besedah avtorice Svetlane Makarovič je bila to ena najboljših uprizoritev njenega dela doslej. Predstavo si je ogledal tudi slovenski veleposlanik v Moskvi Primož Šeligo. Dejal je, da si želi še več tovrstnih dogodkov in meddržavnega sodelovanja tudi na kulturnem področju. Upa, da bo v prihodnje v Moskvi začel delovati tudi slovenski kulturni center. AK tner, če je že v vseh letih bilo bolj osredotočeno na posege v starem mestnem jedru. Ideja Muzej uspehov Slovenijo zanima, tudi ministrstvo za kulturo je navdušeno in bo projekt podprlo, če bo mesto kot lastnik uredilo vse papirje in vse drugo, kar je vezano na začetek prenove, pove Strelec. Greh je, da se mimo odpelje toliko turistov, ki bi se lahko ustavili v tem okolju. „Po vsem tem, kar se je zgodilo na Turnišču in okrog njega, sem optimist. V ljudeh se je zasidralo, da se v Turnišču da nekaj narediti!" Tudi Milena Zupančič je pri- pravljena prijeti za orodje pri obnovi. Novi župan bo moral delati na tem projektu, podpisovati papirje, jaz sem pa pripravljen delati, je po predstavi Pite povedal Samo M. Strelec, ki se bo tudi sam preizkusil na letošnjih lokalnih volitvah. MG Kidričevo • Ob občinskem prazniku Priznanja najboljšim učencem Na slovesnosti ob 17. občinskem prazniku je županove čestitke in knjižne nagrade prejelo 11 nadpovprečno aktivnih učencev iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ Cirkovce. Foto: M. Ozmec Zupanove čestitke in knjižne nagrade prejelo 11 nadpovprečno aktivnih učencev iz OS Borisa Kidriča Kidričevo in OS Cirkovce. Župan Anton Leskovar je skupaj z ravnateljicama OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, Alenko Kutnjak, in OŠ Cirkovce, Ivanko Korez, osebno čestital ter izročil knjižne nagrade enajstim učenkam in učencem iz obeh šol, ki so v času šolanja posebej izstopali z odličnimi dosežki na učnem, športnem ter interesno-tekmovalnem področju. Županove čestitke in knjižne nagrade so si prislužili učenke in učenci: Lara Draškovič, Kristina Golub, Aljaž Jabločnik, Marko Mitro-vič, Žiga Napast, Luka Sagadin, Nina Slanič, Eva Smolinger, Špela Šilak, Nina Travnikar in Sandra Žumer. -OM Hajdina • Sprejem za najboljše učence Generacija, ki se je izkazala Hajdinski župan Stanislav Glažar je 12. junija pripravil sprejem za najboljše učence OŠ Hajdina in OŠ Breg. V vseh razredih so imeli najboljši učni uspeh Timotej Cebek, Nina Ekart, Nuša Petek, Barbara Toplak in Nika Vukovič iz OŠ Hajdina ter Davorin Furek, Eva Menhart in Tjaša Rajh iz OŠ Breg. Manja Gabrovec iz OŠ Hajdina pa je imela najboljši učni uspeh v 9. razredu. Sprejema sta se udeležila tudi ravnatelja obeh šol, Vesna Me-sarič Lorber in Milan Fakin. V občini Hajdina se trudijo, da bi imeli tako učenci kot učitelji kar najboljše pogoje za delo. Rezultati, ki so jih dosegli najboljši učenci, potrjujejo pravilnost te usmeritve. Niso se izkazali samo z učenjem, bili so uspešni tudi na drugih področjih.. V občini Hajdina se bodo še naprej trudili, da bi imeli mladi vse, kar potrebujejo za svoj razvoj, je povedal župan. V spomin na srečanje je najboljšim v generaciji devetošolcev obeh šol podelil knjige z naslovom Slovenija danes, v kateri je predstavljeno Spodnje Podravje. MG Foto: Črtomir Goznik S sprejema najboljših učencev pri hajdinskem županu Foto: ML 16 Štajerski Nasveti petek • 20. junija 2014 Kuharski nasveti Por Zelenjava sodobnega domačega vrta, ki omogoča bistveno več, kot za kar jo običajno uporabljamo. Pora je tako kot čebule veliko različnih sort. Na okus, barvo in velikost pora veliki meri vplivajo pogoji, v katerih por raste. Por spada v veliko družino čebulnic, s^j blagi okus pora rahlo spominja na čebulo. Pri nas ga gojimo kot enoletno zelenjavo, ki je priljubljena predvsem zaradi obeljenih stebel-nih listov in dejstva, da prenese zmrzal, kar pomeni, da je zraven brstičnega ohrovta in motovilca zelenjava, ki jo tudi te dni še vedno najdemo na vrtovih. Zdravstveni nasveti Zaščita pred soncem (2) Sonce omogoča življenje na Zemlji; pod vplivom sončnih žarkov smo bolje razpoloženi in imamo več energije, prav tako pa se tvori za zdravje nepogrešljivi D-vitamin. Za sintezo D-vitamina telesa ni treba posebej izpostavljati soncu. Zadošča že nenamerna izpostavljenost z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pretirana izpostavljenost soncu nič ne pomaga za zimske mesece, saj se vitamin D ne skladišči za toliko časa. Pred škodljivimi posledicami Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. UV-žarkov nas ščitijo oblačila (naj bodo lahka in zračna), pokrivalo, sončna očala in zaščitni pripravki (kreme, geli, losjoni). Posebej skrbno naj se o izbiri izdelka posvetujejo osebe z občutljivo kožo. Osebe s tipom kože I in II (zelo svetla polt, rdečkasti do svetlo rjavi lasje, modre ali sive oči, velika nagnjenost k opeklinam) ter osebe s suho in seboroično kožo so posebej občutljive na sonce. Z leti koža izgublja maščobo in vlago. Tu so še različni zunanji vplivi, ki stanje kože še poslabšajo. Vsem tem svetujemo dermatološko testirane pripravke za občutljivo kožo. To so pripravki z visokim zaščitnim faktorjem, brez PABA in konzervansov, vsebujejo organske in anorganske filtre. Uporaba nepravilnih izdelkov za zaščito pred soncem lahko zelo poslabša stanje aken, saj večina teh izdelkov zamaši pore. Ob pravilni zaščiti in kratkotrajni izpostavljenosti izven najbolj nevernega dela dneva lahko sonce celo izboljša stanje kože (modra svetloba). Osebam z aknasto kožo svetujemo dermatološko testirane izdelke, ki so označeni kot nekomedogeni. V primeru preobčutljivosti na sonce bomo svetovali uporabo gelov z zaščitnim faktorjem, in sicer tistih, kjer je bila s kliničnimi študijami dokazana učinkovitost in da ga koža dobro prenaša. Pri otrocih je koža praktično brez lastne zaščite. Večja izpostavljenost kože soncu v mladosti lahko bistveno poveča tveganje za nastanek kožnega raka tako v mladosti kot tudi v kasnejših letih. Zato je ustrezna zaščita otrok še posebej pomembna. Strokovnjaki odsvetujejo uporabo pripravkov za zaščito pred soncem pri otrocih pod 6 mesecev starosti. Dokler se otrok ne giblje samostojno, ga je bolje zaščititi z obleko in senco. Za otroke, ki so starejši od šest mesecev, uporabljajte zaščitne pripravke z zaščitnim faktorjem 15 ali več, da bi s tem preprečili tako opekline kot tudi porjavelost kože. Pri izbiri ustreznega pripravka bodite posebej pozorni na to, da ima ta tako UVA kot tudi UVB zaščito (t. i. zaščita za širok spekter žarkov). Da bi se izognili tudi alergičnim reakcijam kože, pa se izogibajte tudi uporabi pripravkov, ki vsebujejo PABA (para amino benzojsko kislino), dišave, konzervanse in emulgatorje. Priporočljiva je uporaba pripravkov, ki vsebujejo fizikalne UV filtre, kot sta titanov ali cinkov dioksid. Pri izbiri varovalnih pripravkov za otroke je pomembna tudi njihova vodoodpornost in to, da jih je mogoče z lahkoto nanesti na kožo. Pripravek nanesemo na kožo 30 minut pred sončenjem, po vsakem kopanju, čeprav je pripravek označen kot vodoodporen. Po močnejšem znojenju ali brisanju z brisačo je nujen ponovni nanos. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj Tačke in repki Muca ima težave z odvajanjem blata Gospod Boris je lastnik 8 let stare muce, ki živi v stanovanju v bloku. Vsa leta ni imela težav z zdravjem, v zadnjem času lastnik opaža, da ima pogosto težave z odvajanjem blata. Muca dolgo čepi na pesku, se napenja, vendar konkretnega rezultata ni. Blato, ki ga z muko odvaja, je trdo in razdeljeno v majhne koščke. Pogosto je blato tudi obdano s sluzjo, ki je včasih tudi krvava. Lastnik muce sprašuje, kako lahko pomaga svoji muci. Spremenil je že prehrano, tako da muca uživa pretežno konzerve oziroma mehko hrano iz vrečk in občasno še briketirano hrano. Por je cenjena zelenjava tudi zaradi velike količine kalija in železa, ki ga vsebuje, prev tako vsebuje manjšo količino provitamina A in vitamina C, tega najdemo največ v zelenih listih pora. Dolgo belo steblo mladega pora je več kot primerna zelenjava, ki jo narežemo na tanke rezance ali kolobarje za solato. Čeprav ga po večini toplotno obdelamo, je primeren za samostojne solate, sploh če ga prelijemo z vinegretsko omako. Por je primeren za številne jedi, tako ga uporabimo kot samostojno živilo in iz njega pripravimo tople in hladne jedi ali ga kombiniramo z drugo zelenjavo pri pripravi mešanih zelenjavnih prilog ali je ena izmed sestavin enolončnice. Por uporabljamo tudi kot jušno začimbo, kar pomeni, da bodo številne čiste juhe še oku-snejše, če jim dodamo por. Por pogosto ponudimo tudi kot prilogo zraven mesnih jedi in rib. Okusen je tudi kot priloga, mariniran z oljčnim oljem. Pri toplotni obdelavi pora pazimo, da ga ne skuhamo preveč, saj s tem zgubi na vi- Normalno oziroma fiziološko je, da gre muca vsaj enkrat dnevno na blato. Sam akt defekacije mora biti končan hitro in brez močnejšega napenjanja in blato mora biti kompaktno, rjave do temno rjave barve in v obliki klobase in take konsistence, da ga lahko brez težav poberemo z roko. Vsako odstopanje od zgoraj omenjenega lahko pomeni, da nekaj ni v redu, najverjetneje s prehrano, lahko pa tudi z zdravstvenim stanjem živali. Vrsta prehrane ima velik vpliv na peristaltiko črevesja. Briketirana prehrana lahko ob sočasnem premajhnem pitju vode privede do simptomatike zaprtja, oziroma do prepočasnega odvajanja blata, ki se nabira v črevesju in ga žival le težko izloči. Ma- dezu in okusu, v tem primeru je bolje, da iz njega pripravimo porov pire, ki je prav tako okusen dodatek pečenim mesnim jedem. Pred toplotno obdelavo je pomembno, da stebla temeljito opremo in očistimo. Odrežemo konice listov, po možnosti pustimo čim več zelenega dela. Zunanje liste odluščimo in odrežemo zadebeljeni nastavek korenine. Nato poro-vo steblo vrežemo na polovico po dolžini. Polovici razstavimo in pod tekočo vodo temeljito operemo. Pri tem tudi ugotovimo, ali je por prezrel, saj je sredina pora v tem primeru trda ali izsušena. Iz pora lahko pripravimo res številne jedi, od juh do prilog ali porovih jedi, ki jih ponudimo kot samostojne jedi. Posebej okusna je porova juha s proseno kašo ali porova kremna juha. Iz pora lahko pripravimo okusno polivko, ki jo prelijemo čez testenine ali kuhani krompir. Por se po okusu ujema tudi s krompirjem, zato veliko jedi s porom vsebuje tudi krompir. Tako lahko pripravimo okusno musako s porom in krompirjem. Samo- čja hrana iz konzerv oziroma vrečk naredi blato mehkejše in bolj pastozno, čeprav lahko zaradi svoje mehke konsi-stence prav tako privede do počasnejšega izločanja blata in s tem do zaprtja živali. Določene vrste hrane imajo dodane snovi, ki stimulirajo peristaltiko črevesja na aktivnejše delovanje, prav tako stimulirajo želodčne in črevesne prebavne sokove k aktivnejšemu delovanju. To je pomembno predvsem pri živalih, ki niso več najmlajše in pri katerih se motorika oziroma peristaltika črevesja pogosto poleni. Lastniki živali, ki imajo težave s preredkim odvajanjem blata ali celo zaprtjem, lahko uporabijo kar nekaj preizkušenih naravnih dodatkov k hrani, ki stimulirajo prebavo stojno kuhano porovo solato pripravimo tako, da skuhamo enako količino pora in krompirja. Por že surov narežemo na široke rezance. Kuhani krompir narežemo na kolobarje, dodamo ohlajen in kuhan por ter začinimo z osnovnim solatnim prelivom. Od olja lahko uporabimo nekaj kapljic oljčnega olja, lepo pa se poda tudi okus bučnega olja. Kot prilogo por pogosto za-pečemo tako, da ga blanširane-ga prelijemo z bešamel omako in v pečici zapečemo. Bešamel omako lahko zamenjamo tudi z mešanico sladke smetane in jajc, za boljši okus pa lahko dodamo še poljubna zelišča ali parmezan. Za prilogo pa lahko por tudi ocvremo, tako da ga po blanširanju ponovno sestavimo, narežemo na debelejše kolobarje in te pomočimo v gosto žvrkljano testo in na hitro ocvremo. Lahko pa rahlo kuhanega odcedimo in ohladimo, mu dodamo namočene drobtine, jajčni rumenjak, začinimo s soljo, po želji po-pramo, dodamo na kocke na- k večji aktivnosti. Polnoma-stno mleko, ki ga ponudimo živali za pitje, deluje zelo odvajalno in privede pogosto do driske, za to ga veterinarji odsvetujemo v prehrani ma- Foto: Črtomir Goznik rezano slanino in oblikujemo zrezke, ki jih prav tako lahko paniramo ali samo opečemo na vroči maščobi. Por pa lahko tudi nadevamo, tako da por najprej narežemo na 8 do 10 centimetrov dolge kose in ga razdelimo tako, da dobimo cevke. Cevke napolnimo z mesnim nadevom, ki ga pripravimo iz mletega mesa, ga začinimo s soljo, peteršiljem, mleto kumino in česnom. Por previdno napolnimo s pripravljenim nadevom, ga damo v manjši pekač, prilijemo malo juhe in ga v pečici dušimo. Ko je meso do polovice zdušeno, izparimo vodo. Po poru prelijemo mešanico, ki jo pripravimo iz skute, jajc, kisle smetane in parmezana. Por damo nazaj v pečico in zapečemo. Tako pripravljeni por ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato. Napolnimo pa ga lahko tudi z zelenjavnim nadevom, nadevom iz riža ali nadevom, ki ga pripravimo iz prosene kaše. Vlado Pignar lih živali. Vendar ta odvajalni učinek mleka lahko s koristjo uporabimo pri zaprtih živalih. Moramo pa biti previdni, da ne pretiravamo z mlekom in ne pahnemo živali v dru- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. go skrajnost, v drisko. Zaprti muci lahko ponudimo tudi ribe v olju iz konzerve, ki prav tako stimulirajo prebavo. Uporabimo lahko dva do tri krat dnevno čajno žličko portalak, oziroma prorektal sirupa, ki ga dobimo v lekarni brez recepta in je namenjen lajšanju zaprtja pri ljudeh. Sirup damo muci direktno v gobček. Tudi dodajanje balastnih snovi, npr. lanenih semen k mačji hrani se pokaže kot zelo koristno, problem je le v tem, da so muce zelo izbirčne živali in tako hrano pogosto odklonijo in je ne jedo. V veterinarskih lekarniških postajah in specializiranih trgovinah za male živali lahko kupimo tudi probiotično pa- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. sto za mačke, ki pomaga pri pravilni prebavi, dietno prehrano, ki je proti zaprtju, in dodatke k hrani, ki povečajo peristaltiko črevesja. Če kljub temu, da smo uporabili katero od zgoraj opisanih metod, ne dosežemo želenega učinka pri naši živali, je najbolje, da jo peljemo k veterinarju, saj je ponavljajoče se zaprtje lahko tudi znak določenih sistemskih bolezni oziroma bolezenskih stanj v trebuhu živali. S pravočasno in pravilno diagnostiko pri-pomoremo k čim hitrejši rešitvi težave. Gospodu Borisu svetujem, da pripelje muco na pregled v ambulanto, kjer bomo ugotovili, ali je vzrok zaprtju njegove muce nepravilna prehrana ali bolezensko stanje in seveda rezultatu primerno ukrepali. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: ES petek • 27. junija 2014 Zanimivosti, Tednikove akcije Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje . Konec tedna v znamenju srednjega veka Obeta se nov konec tedna s številnimi prireditvami. Prejšnjo soboto so se na Ptuju prireditve vrstile. Vabila je Ribiška noč, Poletna muzejska noč, v sklopu nje pa najnovejša predstava MG Ptuj, v gradu Turnišče tri predstave Pite, v prostorih OŠ Ljudski vrt pa plesni produkciji Mamba. To soboto, 28. junija, bo dogajanje še zlasti bogato, saj bodo mesto preplavile grajske igre. Foto: Črtomir Goznik Ribiška noč je tudi letos privabila številne obiskovalce. Nasploh je na Ptuju premalo prireditev na vodi in ob vodi. Mesto svojo lego ob reki premalo izkorišča. Njeni udeleženci se bodo zbrali že nocoj. Društvo Cesarsko kraljevi Ptuj je tudi za 12. grajske igre, potekale bodo na turnirskem prostoru, pripravilo pester program srednjeveškega dogajanja z domačimi udeleženci in gosti iz tujine. To bodo par-tersko mesto Burghausen, slovensko-avstrijske mreže štajerskih gradov Ritterzeit Štajerska - Slovenija, več skupin iz Avstrije ter skupini iz Slovaške in Hrvaške (Koprivnica - mušketirji). Pričakujejo več kot 250 udeležencev, oblečenih v avtentična oblačila 16. in 17. stoletja. Sobotno dogajanje se bo pričelo s povorko na Slovenskem trgu, ki bo krenila po Prešernovi ulici proti turnirskemu prostoru ptujskega gradu, kjer se bo program začel ob 14. uri s srednjeveškimi plesi, turnirjem v mečevanju, posvečenemu kneginji Brigiti, nastopom glasbene skupine iz Burghausna, bogatim programom za otroke, lokostrelstvom. Obiskovalcem na voljo bodo dvorne vedeževalke, svoje umetnine in dobrote bodo ponudili rokodelci in tržničarji. Z najboljšimi vini pa se bodo predstavili vinogradniki in vinarji iz VTC 13. Na pokušino bo tudi letošnje knežje vino. Srednjeveško dogajanje se bo zaključilo v nedeljo z lokostrelskim turnirjem, srednjeveški tabor pa bo odprt še do 12. ure. Turistična zveza Slovenije letos organizira že 23. tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev pod geslom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Projekt, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom pred- sednika RS Boruta Pahorja in v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS - Direktoratom za turizem in internacionalizacijo, spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Je pomembna sestavina celovitega upravljanja Prejeli smo Štajerski Tednik je dne, 10. junija 2014 objavil prispevek novinarke MG z naslovom Ptujske »kockarske« težave, kjer navaja kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in enostransko podaja zaplet glede naročila ustreznih kock za tlakovanje historičnega mestnega trga. Pogoj št. 5. (št. 2525/11-MH) navaja, da je za tlakovanje potrebno uporabiti naravne materiale, v skladu z materiali in teksturo primarnega tlakovanja: kamen-rečne oblice, kocke,... Naročnik, ki je tudi izvajalec rekonstrukcije Mestnega trga Javne službe Ptuj d.o.o. je zbiral ponudbo preko javnih naročil, vendar v razpisni dokumentaciji ni upošteval kulturnovarstvenih pogojev. V razpisni dokumentaciji pa je v točki 3. Pogoji za priznanje tehnične in/kadrovske sposobnosti ponudnika, ki pravi: Naročnik bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila in se nadaljuje z točko 3. 1. kot pogoj zastavil Ponudnik je v zadnjih treh letih že izvajal storitve, ki so predmet tega javnega naročila, na spomeniških objektih (podčrtano v tekstu s turistično destinacijo kot celovitega turističnega proizvoda. 23. tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev bo tudi letos potekalo v devetih kategorijah: večja mesta nad 20 tisoč prebivalcev, srednja mesta od 5 do 20 tisoč prebivalcev, manjša mesta od 2000 do 5000 prebivalcev, zdraviliški kraji, turistični kraji, izletniški kraji do 2000 razpisne dokumentacije). Na javnem spletnem portalu Uradni list RS - Portal javnih naročil (http://www.enarocanje. si/?podrocje=pregledobjave& IzpObrazec=332551#), pa je v poglavju Dodatna pojasnila naročnika na vprašanje z dne 11.3. 2014, ki navaja člen 3.1 z omenjenim pogojem, da je ponudnik v zadnjih treh letih že izvajal storitve, ki so predmet tega naročila na spomeniških objektih predstavnik naročnika odgovoril, da se za priznanje referenc štejejo tudi drugi objekti in da se pogoj v točki 3.1. vezan na besedno zvezo »na spomeniških objektih« črta oz. ne zavezuje ponudnikov. Potem ko je zavod opozoril na neupoštevanje pogojev v razpisni dokumentaciji in si ob očitkih , da dajemo prednost zgolj najdražjemu, pridobil obsežnejše podatke o poteku razpisa je ugotovil, da je (žal) le eno podjetje s ponudbo ustrezalo kulturnovarstvenim pogojem tako po materialu kot delu na spomenikih in dalo ponudbo za avtohtoni material (pohorski tonalit), ki ustreza »materialu in teksturi primarnega tlakovanja,« pri čemer je bila ponudba najdražja. Ostali ponudniki prebivalcev, kampi, mladinska prenočišča in tematske poti. Do danes lahko občine podajo tudi predloge za izbiro najlepše urejenega starega mestnega, vaškega in trškega kraja. Rok za oddajo predlogov za regijske nosilce tekmovanja, ki pokrivajo do 10 občin, od 11 do 20 občin ter več kot 20 občin, pa je 7. julij 2014. Z območja Spodnjega Podravja se lahko letos za priznanja Turistične zveze Slovenije potegujejo dve srednji in dve manjši mesti ter dva izletniška kraja. Tudi letos je Ptuj uvrščen med zdraviliške kraje. Javna agencija Spirit Slovenija pa je te dni razpisala natečaj za izbiro 11. sejalca, ki pomeni priznanje agencije Spirit za ustvarjalne in inova-tivne dosežke na področju so namreč podali ponudbe za neavtohtoni granit, katerega tekstu ra ni strukturi rana, zaradi česar deluje monolitno. Smešno (tragično) se zdi, da mora Zavod v mestu kot je Ptuj, ki bi moralo živeti iz kulturne dediščine opozoriti na dejstvo, da kulturnovarstveni pogoji v razpisni dokumentaciji niso bili upoštevani in da naročnik, torej Javne službe Ptuj d. o.o. v lokalnem časopisu sam poda izjavo, da je šele po opozorilu Zavoda natančneje pregledal pogoje in ugotovil, da bi jih bilo možno upoštevati le, če bi v javni razpis napisali natančno, kdo sme biti dobavitelj, kar seveda ni res. Če posplošimo ali banaliziramo, razpisna dokumentacija bi tako lahko po načelu »najcenejšega ponudnika« lahko izbrala tudi nekoga, ki je ponudil betonski tlak. Bliže resnici se namreč zdi, da so hote spregledali kulturnovarstvene pogoje in ob tem sami črtali svoj razpisni pogoj, da so zagotovili posel svojemu dobavitelju, saj je le-tega dobilo ptujsko podjetje. Treba je vedeti, da tovrstna dela kot je rekonstrukcija trga v historičnem jedru niso in ne smejo biti kratkoročna rešitev novih proizvodov, procesov in trženjskih pristopov v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, katere po vrsti bodo letošnje Rimske igre, sedme po vrsti, bo nagrado prejela Amalija Gostan, Zgornja Haj-dina 174. Danes sprašujemo, na katerem svetovnem tekmovanju v urejenosti okolja je bil Ptuj doslej najuspešnejši. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o obrti na Ptujskem, ki jo je OOZ Ptuj založila ob svoji 40-letnici uspešnega delovanja. Odgovore pričakujejo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojni-kova 3, Ptuj, do 5. julija. in še manj kratkega veka trajanja. Gre za dela, ki bi morala biti premišljena, dolgoročno zastavljena in v jedru mesta kot je Ptuj upoštevati najvišje strokovne standarde, prezenta-cija pa najodličnejša, saj bi le tako našim zanamcem pustili in celo nadgradili podedovano od preteklih rodov. Tako cena seveda nikakor ne bi smela biti edina odločujoča (kar očitno tudi ni bila) pri izbiri materialov, izvajalcev itd., saj bi Ptuj moral krepiti zavest, da je njegova najmočnejša gospodarska panoga turizem, ki v odličnih lokacijah ne prenaša tretjerazrednih ali cenenih odločitev. Če je temu tako, je bolje počakati boljše čase in posege izvajati takrat, ko bodo ti lahko podvrženi najvišjim strokovnim standardom. In če vendarle ostanemo pri ceni, še vprašanje, ki je bilo s strani Zavoda zastavljeno tudi na enem izmed koordinacijskih sestankov: kje so kocke, ki so jih odstranili s trga in zakaj niso bile te vnovič uporabljene ali vsaj prodane za morebitno pokrivanje razlike v ceni do naj-odličnejšega, kar si Ptuj po našem strokovnem prepričanju in zagotovo tudi tamkaj od nekdaj s ponosom živečih meščanov gotovo zasluži?! Srečko Štajnbaher Vodja OE Maribor Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Lenart • Začel se je festival Len-Art Tudi letos bogat kulturni program Sredi meseca se je pričel že osmi festival Len-Art z izborom najrazličnejših prireditev, od koncertov rock, klasične in etno glasbe, gledaliških predstav in folklornih prireditev do ustvarjalnih delavnic za otroke in srečanj s tujimi kulturami. Vse do 6. septembra se bo tako zvrstilo kar 15 prireditev. Letošnji festival Len-Art, ki ga organizira občina Lenart, bo izveden s sredstvi številnih sponzorjev.Tudi letos organizatorji obljubljajo pestre poletne kulturne prireditve, ki poleg zabave prinašajo tudi duhovno obogatitev. Otvoritev festivala je potekala v torek, 17. junija, in sicer s koncertom zasebne glasbene šole Muziklub. Na odru se je zvrstilo več kot 40 učencev, ki so preigravali slovenske in svetovne hite. V sredo, 18. junija, pa se je odvijal koncert učencev Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart. Ta petek, 27. junija, bo potekal Folkart v Lenartu, ko bosta nastopili skupini iz Japonske in Srbije. Sicer pa bodo nastopili še številni drugi - od Bilbi, Nejca Kurbusa, Aleksandra Živka pa do Vokalne skupine II divji, Neishe in drugih. Monika Levanič Foto: Jure Recek Takole je nedavno v okviru festivala Len-Art na odru Doma kulture Lenart nastopil Baletni oddelek Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart. Ptujske »kockarske« težave (2) 18 Štajerski Na sceni petek • 27. junija 2014 C eSETi D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. ALMA MERKLIN - Z MANO GREŠ 4. TABU-MALE VOJNE 3. SEVERA GJURIN - ALI JE ŠE KAJ PROSTORA TAM NA JUGU 2. PERO LOVŠIN - TKO ZLO BOLI 1. MI2 - STARA DUŠA VAŠIH TOP POP 5 5. NINO - POLETJE 4. SKATER & AVION & DJ TIME- VEDNO OB TEBI 3. VLADO KRESLIN - KDO SI 2. VESNA - KOMAJ ČAKAM, DA BO PETEK 1. DEJAN VUNJAK - O, SLADOLED NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel. Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Filmski kotiček 9 mesecev šoka 9 mesecev šoka je film o ženski, ki ugotovi, da je feminizem slepa ulica, v katero se je pusti- 9 mois ferme Igrajo: Albert Dupontel, Héctor Cabello Reyes in Olivier Demangel Režija: Albert Dupontel Scenarij: Albert Dupontel, Sandrine Kiberlain, Bouli Lanners, Yolande Moreau, Nicolas Marié, Philippe Uchan, Philippe Duquesne Žanr: komedija Dolžina: 82 minut Leto: 2013 Država: Francija la zapeljati v dobri veri, da dela prav. Še več, zanjo se izkaže, da je edina prava pot že stoletja in tisočletja utrjena pot, torej moški, otrok in družina. Zgodba se vrti okoli samske 40-letnice, ki moškim že v mladosti obrnila hrbet, ker je bila prepametna zanje in nasploh prepametna, da bi se ji dalo ubadati z njimi in svojo morebitno družino. Življenje je posvetila službi, kjer kot novodobna sužnja dela 10 do 15 ur na dan kot družinska in ločitvena sodnica, zato seveda vidi le najslabše plati družinske 'sreče'. Vse lepo in prav, a njen življenjski nazor se sesuje v tre- Domcičci rasi Milan Novak Besede o avtorju Milan Novak se je rodil leta 1965 v Mariboru. Tam je končal šolanje za elektrikar-j a in se hitro zaposlil. Ob delu je končal fjL srednjo šolo, uspešno zaključil višješolski V-a.-^HEhi študij in nazadnje pridobil visokošolsko diplomo s področja elektrotehnike. Objavlja v literarnih revijah: Vpogled, Poetikon, Apokalipsa, Otočje, v spletni reviji Locutio in v reviji Potapljač ter v zbornikih revije Mentor (V zavetju besede) in na spletnem portalu www.pe-sem.si. Soustvaril je Knjigo užitkov, julija 2011 pa je izšel njegov prvenec Vdih in izdih. Leta 2012 je izdal elektronsko pesniško zbirko Zvezda, ki je avgusta 2013 izšla tudi v tiskani obliki. O svojem pesništvu je med drugim dejal: »V pesmih gre za poglobljena razmišljanja o bivanju, povezanosti z naravo in tistim nekaj, kar omogoča videti svet okoli sebe drugačen in predvsem zelo majhen, glede na razsežnosti duhovnega. Pesmi izražajo dvojnost človeške narave in večni boj med dobrimi in zlimi mislimi. Velika pozornost pa je v mojih pesmih posvečena tudi čustvu ljubezni do ljudi, vode, zemlje in svobode.« O objavljeni liriki Novakove pesmi prinašajo temo, ki vznemirja mnoge literarne ustvarjalce. V ospredju je namreč vprašanje pesnika in njegovega družbenega pomena. Čeprav gre torej za tematsko področje, ki je bilo že mnogokrat upesnjeno in obdelano, njegov pesniški eros prinaša nekaj presežkov, na katere je potrebno biti pozoren. Lirski izpovedovalec, ki je obenem projekcija pesnika samega, je namreč zasukan vase, njegovo pesnjenje je omejeno zgolj na njegov prostor. In na »norost«, s katero se posrečeno združi pesnikova beseda. Je pa zanimivo - in v tem je tudi svojstvenost objavljenih pesmi - da gre za popolno ugreznitev v lastno pesniško osebnost in postopek nastajanja pesmi. In tudi zaznavanje simptomatike prej omenjene »norosti«, se zdi, je zgolj njegovo. Nikjer ni »vdora« zunanjih esenc ali drugih človeških silnic; celo v trenutku, ko morda zaznavamo tiho in oddaljeno prisotnost ženske silhuete, kaj hitro ugotovimo, da gre zgolj za spretno zastavljeno pesnikovo taktiko zavajanja, saj je njeno telo v resnici telo pesmi. Ob vsej silovitosti gre celo tako daleč, da se odceplja od lastnega tkiva, od telesa, kar zapiše v verzu: »zrahljane vezi s telesom«, ko mu pesniški duh napolni lastno bivanje po dolgem in počez. Pred nami sta pesmi, ki navdušujeta z eruptivnostjo in ritmičnim zanosom, obenem pa prav skozi slednje opravičita tudi vzrok, zakaj se jih je avtor odločil zapisati povsem brez ločil. David Bedrač NASLOV NAJ SE NE SLIŠI A GOVORIM O PESMI kar pride kot dih skalne razpoke kot trepet pomladnega listja izvije se iz morskega vala in vstopi v čas objamem njeno mokro sveže telo podarim ji svoje izbrane misli vem spretno jih bo sestavila v najžlahtnejše besede odhaja v zvokih najzgodnejše zarje brez besed ker je že vse povedano zapozneli koraki negotovosti so glasni a zmorejo le še odmevati ostajajo sami brez moči puhasto leti v tavajočih temnih sanjah da bi se zapisana ostro zarila nekam v nas nekam v nas PESNIŠKA NOROST bistrina pogleda v prelivajoči se otipljivosti zrahljane vezi s telesom povezanost z nevidnim zgolj slutenim odnos do materije in sporazumevanje je vedno večnivojsko sestavljanje slik okolice je nepredvidljivo in često presenetljivo zapisi pesnika so neorganizirani a so izjeme vsak pesnik je izjema pesnjenje odpira poti do črnih in belih svetov in vseh barv vmes pesnik je vedno iskalec iskalec špranj med besedami iskalec žarkov med pogledi iskalec dlani med dotiki iskalec svoje duše zmeden je ob rožah ki mu nepričakovano padejo v naročje a pesnik se hrani z vonjem in kontrasti pesnikova duša želi plesati vsako gibanje je vrtenje in krožnice se spletajo da pesnik pleše v paru z norostjo David Bedrač nutku, ko na službeni zabavi za novo leto spije kozarček preveč in čez pol leta ugotovi, da je noseča, čeprav se sploh ne spomni, da bi seksala. Na tej točki film pokaže, da to ni film o ženski, temveč o konservativnih družbenih vrednotah, ki trdijo, da ženska ne more biti ženska, če nima otroka. Film gre korak dlje in ponavlja več tovrstnih manter. Recimo, biti samostojna, neodvisna ženska pomeni potlačiti svoje spolne želje. Seks je namreč zelo nevaren za takšen življenjski nazor, saj vemo (tako pravi film), da en seks avtomatsko pomeni nosečnost (kazen za žensko) in da vsaka še tako izrazita feministka v resnici sanja o vlogi cipe in razuzdanem, pohotnem seksu z neznancem za eno noč. Film se, zanimivo, tu ne ustavi, in nosečo žensko ter kasneje mamico dodatno kaznuje tako, da v službi izgubi že zagotovljeno napredovanje in trenutno delovno mesto, saj jo degradijo na nižje mesto na karierni lestvici, čeprav za to ni prav nobene pravne podlage. Feministka, ki si v trenutku slabosti privošči hip uživanja (kajti to v resnici pač vse hočejo, a ne), tako ni 'kaznovana' le z nosečnostjo, ampak tudi z izgubo kariere. Ko glavna junakinja želi s splavom rešiti, kar se rešiti da, jo pri tem seveda v zadnjem hipu ustavi moški, za kar mu je na koncu hvaležna. Zdaj torej vemo, patriarhat je torej odrešitev za zafrustrirane feministke. Toda vse te misli film predstavi v lahkotni komični maniri, zato nam njegova (nevarna?) sporočilnost zleze pod kožo, ne da bi to sploh opazili. Film je tako kljub nekaj simpatičnim komičnim trenutkom nekakšna čudna mešanica zgrešene sporočilnosti ter nepotrebnega žanrskega preigravanja gravžljivke in romantične komedije, zato deluje bolj kot CV in priporočilo za avtorja, ki trka na vrata Hollywooda. Matej Frece j OVEN (21.3. - 20.4.) Konec meseca junija bo minil v znamenju povečane diplomacije, prijetnih odnosov in skladnosti. V 9 vec varnosti in zanesljivosti, partnerjevi namigi se bodo ojačali. Nevidna nit prijateljstva se bo nadaljevala in tako boste spoznali zanimive ljudi. Srečen dan: sreda. BIK i (21.4. - 20.5.) * Romantični izzivi se bodo nadaljevale in junijske noči, ki prihajajo, bodo primerne za zabavo in zabavno življenje. V komunikaciji bo nekaj več odločnosti in temperamentnosti. Spoznali boste, da bo potrebno na delovnem mestu kovati še vroče železo, rezultati bodo briljantni. h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Pričakovati je teden, v katerem boste imeli veliko pričakovanj in skladnosti. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Znali si boste vzeti čas zase in za vse tiste reči, ki vam bodo pomembne. Močno bo izstopala trma, ki bo imela pozitiven učinek v službi in nekoliko slabšega v ljubezni. i \ DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) v RAK (21.6. - 22.7.) fTr W LEV (23.7. - 22.8.) Simbolika tedna bo v metulj, ki zvedavo leta s cveta na cvet. Tudi vas bo privlačila narava, sprehodi in športne aktivnosti. Nekaj večprilaganja bo potrebno v ljubezni, postali boste tudi nekoliko neučakani. Izzivi se bodo nadaljevali v pogledu službe in odpira se vam paleta priložnosti. Za trenutek boste pokazali svoje pravo bistvo in dokazali ranljivost. Veliko časa boste namenili pogovoru in komunikaciji. Pravzaprav boste ugotovili, kako malo je potrebno za srečo in prijateljstvo. Z roko v roki bodo šle priložnosti in tako boste sami uvideli, Drugi ljudje bodo razmišljali o dopustu, vi pa boste naredili obračun, kaj je pomembno za vas. Zelo pionirski čas bo na delovnem mestu in ob uspešnih rezultatih vam bo rasla samozavest. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli, seveda bo resnica ta, da bosta plula po nemirnem morju. DEVICA (23.8. - 22.9.) V oazi hrepenenja boste spoznali, kaj vas veseli in vam je blizu. Tudi sami boste spoznali, da je zelo pomembno razvajanje. Kljub vsem modrostim srca boste opazili tudi podrobnosti. Vsekakor bodo v samopomoč zeliščni recepti vaše babice. V ljubezni bo zabavno, na delovnem mestu pa nekoliko stresno. s: C' (24.10. - 22.11.) Teden, kije pred vami, bo kot skrinja, ki nosi v sebi zaklad. Iz globine svoje duše boste črpali modrosti in rasli tako na duhovni kot osebni ravni. Skupinska dela in opravila bodo balzam za dušo in spoznanje o prilaganju. Odločili se boste in naredili korak naprej, tega bo poleg vas vesel vaš partner. STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.) ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) VODNAR (21.1. -18.2.) Ky Odločili se boste in uvedli oazo sprememb in novosti. Vsekakor bodo zadeve odšle po bolj počasni poti in dogodkov ne boste smeli prehitevati. V mislih boste imeli potovanje in s tem pridobili moč in energijo za vnaprej. Narava bo tista oaza sreče in priložnosti, da se sprostite v popolnosti. Uvideli boste, kaj morate še spremeniti in pokazati svoj pravi obraz. Na delovnem mestu boste uporabilijekleno voljo in tako doživeli uspehe. Dokazali boste, da ste že dalj časa na pravi poti in da je moč ljubezni tista, ki vas greje. Partnerjevi namigi bodo odločni in vzpodbudni. Zdelo se bo, da vas bo poletje razveselilo. Toplo sonce bo tisto, ki vam bo pokalo pravo pot. Svež vetrič bo popihal na področju ljubezni. Določene stvari se bodo zaključile in odprlo se bo tisto, kar bo novo in drugačno. V komunikaciji uvidite, kaj morate še spremeniti in varujte se trme. RIBI (19.2. - 20.3.) Vnašali boste svetle barve in sledili svojim sanjam. Notranji pogum bo zelo izrazit na področju komunikacije in pri intelektualnih izzivih. Omenjeno vam bo koristilo na delovnem mestu in tako boste našli izzive. V ljubezni bo več časa za premislek in romantična a v d petek • 27. junija 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S PRVI, NAJSTAREJŠI OCEAN ATOMSKA PEČ OLGA BAN VAS PRI TREBNJEM VAS PRI LJUTOMERU KRAJ PRI STRMCU PRI VOJNIKU LOVSKO TROBILO STOJALO S POLICAMI HRUSTLJAVA JED KEMIJSKI ELEMENT EDI DEŽMAN IZRAELSKA LUKA ŠKAFEC PARIZ (IZVIRNO) NAS FIZIK JARH DACIJIN DŽIP SOLSKA OCENA TLA POD VODO ASKERČEVA PESEM IZ LETA 1883 SRBSKA PESNICA RIBNIKAR UPOSTEVANJE SPOSTOVANJE POTREBA, SILA PISKOT VROČI VODNI HLAPI KIRURG BRECELJ DELOVA ŠP. NAGRADA ZAJČJI IZTREBEK NOČNO ZABAVISČE KISELKAST OKUS VINA UVELOST MAJHEN OBROČ NIKELJ ČOPIČ HENRIK 3,14 NAVAL, NAPAD, ATAKA NAS APLINIST (BOJAN) MAJHEN KIP, KIPČIČ GLAVNO MESTO KAZAH-STANA IZDELOVALEC IRHOVINE IZ BESEDE RIHAR ZAČASEN NAČRT UGANKARSKI SLOVARČEK: ASTANA = glavno mesto Kazahstana, EON = Delova športna nagrada, KEBLIČ = škafec, KRISPI = hrustljava jed, POČKAR = slovenski alpinist (Bojan), PROSEN = slovenska plavalka (Pia), RADNA VAS = kraj pri Trebeč, RAZDELJ = pri Strmcu pri Vojniku- .V3WS | ^30d 1N -33aoao 1S013N -3AO 'dva ">i3aoa 'y\m 'vdvd 'vrnN 'aizo 'vdvr 'onq 'sidvd 'onaavi 'vw 'Q3 'vd3zvi3 'ood 'raazvd Iv» raad 'Nvsoovdd 'dVNVz3da ">13S3S Vi3iAio 'd3a3d 'ysoid :ouabjopoa imnvzihm ai Aausaa Preseži svoje meje" Skupaj so izgubili 24 kilogramov Poletna preobrazba družbe Radio-Tednik Ptuj se je v preteklih dneh zaključila. V dobrem mesecu dni je šest udeležencev skupaj s profesionalnim osebnim trenerjem Tomažem Pivcem iz podjetja T-FIT pridno treniralo, pazilo na prehrano, predvsem pa so skušali živeti čim bolj zdravo. Foto: Črtomir Goznik Kandidati naše akcije so družno ugotovili: zmagovalna kombinacija je zdrava prehrana in gibanje. V začetku je bilo premagovanje določenih vaj težko in naporno, nato pa so postopoma krepili mišice in pridobivali kondicijo ter jih izvajali brez večjih težav. Redna vadba jim je tako zlezla pod kožo, vsak pa je pri sebi opazil prve pozitivne učinke, kot so izguba teže, boljše počutje, več energije. Redno in z veliko veselja so se udeleževali treningov, ki so potekali trikrat na teden, na različnih lokacijah. Nekateri so z velikim navdušenjem tekali ob sedmi uri zjutraj na mestnem stadionu in pozdravljali prve sončne žarke, drugi so imeli raje vaje za moč v kombinaciji s tekom na trim stezi v Ljudskem vrtu, tretji pa razgibavanje v telovadnici Campus. Po besedah trenerja Tomaža Pivca so imeli za vadbo veliko motivacije, v tem času so pridobili rutino, ki jim bo pomagala v nadaljnji preobrazbi. „Pri izvajanju vaj sem bil predvsem pozoren na pravilno izvedbo. Spodbujal sem jih tudi h gibanju izven naših terminov. Veliko smo se pogovarjali o pre-hranskih navadah, pripravil sem jim primerne jedilnike in svetoval glede izbire zdrave hrane." Med njimi so se stkale prijateljske vezi in postali so odličen tim. Kot je povedal udeleženec Tadej Strmšek, je z velikim veseljem obiskoval treninge, pridobil je veliko smernic za nadaljnje športne aktivnosti. „Z ostalimi kandidati smo se dobro ujeli, smo kot mala družina, ki si med seboj pomaga, zaupa in spodbuja." Tadej je od začetka maja izgubil šest kilogramov. S Poletno preobrazbo je bil zelo zadovoljen tudi Srečko Krajc, ki je v petih tednih za šest kilogramov lažji, kar pripisuje gibanju in pitju vode. Vanja Kirbiš je kljub napornim treningom vztrajala do konca, pridno izvajala vaje in pazila pri prehrani ter uspešno izgubila štiri kilograme Redno se bo gibala tudi v prihodnje. V skupino se je odlično vključila Nataša Urlep, ki je vaje izvajala z veliko dobre volje in pozitivne energije. Z vztrajnostjo in odrekanjem je v času akcije shujšala za dobre tri kilograme. Uspelo je tudi Tadeji Golob, ki se je odrekla sladkarijam in sladke pijače nadomestile z vodo. Prav to je po njenem mnenju kombinacija uspeha, saj je domača tehtnica ob koncu akcije pokazala več kot tri kilograme manj. Svoje prehran-ske navade je spremenila Suzana Bezjak, ki je v dobrem mesecu dni grešila le enkrat, ko je pojedla majhno čokola-dico. Upoštevala je Tomaževe jedilnike in ugotovila, kako dobri so lahko brokoli, cveta-ča in ostala zelenjava. Naučila se je dan začeti z zajtrkom in postopoma se je njena telesna teža znižala za štiri kilograme. Skupaj so tako kandidati v enem mesecu izgubili kar 24 kilogramov, z zdravimi prehranjevalnimi navadami in redno telesno aktivnostjo pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Jeseni bodo najverjetneje znova začeli vadbo skupaj s Tomažem, nad katerim so bili vsi navdušeni. Pobudnica akcije Mateja Arnuš, novinarka Radia Ptuj, je prepričana, da so bili izbrani pravi kandidati, saj so presegli vsa pričakovanja, bili vztrajni in trdno verjeli v svoj uspeh. Ob zaključku so kandidate pogostili v gostilni Ribič na Ptuju, kjer so jih razvajali z zdravim in slastnim vegetarijanskim obrokom, ki bo v njihovi ponudbi v tem poletju in ga lahko preizkusite tudi sami. Družba Radio-Tednik Ptuj jim je podarila kopalne brisače, majčke in karte za kopanje v Termah Ptuj. Ves mesec pa so jim ob strani stali tako njihovi družinski člani kot tudi delodajalci, ki so jim brez težav prilagodili delovne urnike. Estera Korošec 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 20. junija 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (22.) Od tod in tam Med misijonarji Iz Cordobe, ki me ni navdušila, sva se odpravila proti Posadas, kjer se začenja regija Misiones. Imenovana je po jezuitskih misijonarjih, ki so na tem območju delovali v 17. stoletju, seveda v času španske kolonizacije, tu pa so živeli prvobitni prebivalci, ljudstvo Guarani. V namen pokristjanjevanja so v tem delu Argentine in na jugu Paragvaja gradili mogočne in megalomanske samostane, ki pa niso obsegali samo ene stavbe, ampak so izgledali kot celotna naselbina. Najbolj znani so Santa Ana, Santa Maria la Mayor, midva pa sva si šla ogledat ruševine samostana San Ignacio Mini. Pot proti Posadas je bila nadvse zabavna, saj s Carolino nisva sedela skupaj. Zraven mene je sedel možakar, ki je bil inženir v nekem rudniku in se je za nekaj tednov vračal domov. Po severnem delu Argentine, delih južnega Paragvaja in po Boliviji se nahajajo bogata območja rudnin in mineralov, zato jih ni malo takih, ki si kruh služijo ob več-tedenski odsotnosti od doma. Bil je zelo zgovoren, vendar je govoril v narečju, ki sem ga komajda razumel. Po dolgem času na terenu se mu je 'zaluštal' viski in čeprav je naš strežaj na avtobusu najprej zanikal, da ga ima, ga je moj sosed naposled prepričal, da je pričaral eno flaško, ki jo je lepo počasi cuzal. Še mene je napetnajstil za nekaj kozarčkov in kmalu sva bila najglasnejša na avtobusu. Še vse ženske so utihnile... V Posadas sva v stanovanju imela celo bazen in takrat res ni bilo lepšega, kot da si se vsako jutro že v sončni pripeki vrgel malo namakat, da si lahko normalno začel dan. Nama se je malo mudilo s časom, zato sva si ogledala zgolj center, zvečer pa sva si šla ogledat tudi cerkveni obred, ki je potekal ob božičnem času. Južnoameričani so zelo religiozni, čeprav obstaja kar nekaj verskih ločin ali celo sekt. Marsikdaj naletiš na množico ljudi, ki posluša novodobnega misijonarja, ki glasno in kar po filmsko razlaga novo zavezo. Tudi cerkve so vedno polne, ne pa kot pri nas, ko se hram napol- Foto: Dani Zorko Glavni vhod v samostan ni le ob večjih praznikih, pa še to samo do pobiranja prostovoljnih prispevkov. Naslednji dan sva že spakirala in se odpravila proti samostanu San Ignacio. Večkrat sem že pohvalil transportne povezave v Argentini in tudi zdaj sva imela prevoz do eno uro oddaljene naselbine praktično vsakih 10 minut. Torbe sva pustila kar v trafiki na avtobusni postaji, saj sva se kasneje namenila naprej proti tromeji Iguazu. Pogled naokrog mi je povedal, da se nahajam na območju 'terarose', rdeče zemlje, ki je že tradicionalno polna nahajališč kovin, predvsem sre- Foto: Dani Zorko Krasno urejena mestna hiša Foto: Dani Zorko Okrašeni vodometi v Posadas bra. Vroče pa je bilo kot v peklu in res nikjer ni bilo žive duše. Za pot do samostana sva si omislila kar taksi, ker bi mojo sopotnico pobralo na tem soncu, mene pa kmalu za njo. Morali bi videti osebje, ki je skrbelo za varnost in karte, kako jim je pot tekel po uniformah, saj so morali nositi dolge rokave. Ko sva midva prišla pomanjkljivo oblečena, so naju kar prebadali s pogledi. Če je bil kdo prelen, da bi se potegnil v senco ali v klimatizirano kabino, pa res ni bil najin problem. Če me je ta njihova situacija po tihem zabavala, pa mi je padel mrak na oči, ko sem zagledal cenik vstopnic. Foto: Dani Zorko Ruševine se raztezajo na več kot hektarju površine. Ne vem, če imajo kje v Evropi tako različne cene za isto zadevo, ampak tu si lahko to privoščijo. Vstopnina za upokojence iz province Misiones je znašala zavidljivih 10 pesov, lestvica pa se je nato nadaljevala preko rezi-dentov province, državljanov, La-tinoameričanov pa vse do tujcev na splošno, ki smo morali seči v žep po 70 pesov. To je predstavljalo kar sedemkratnik najnižje cene. Omenil sem že, da so bile tudi pri nekaterih vstopninah v nacionalne parke drugačne cene za tujce, a takšne razlike ni bilo še nikjer. Tu in tam sem se še pretihotapil s kakšnim popustom, tu pa je bilo preprosto preveč prisotnih ljudi, da bi mi to uspelo. Kaj sem hotel, pa naj imajo zadovoljstvo. Takoj ob vhodu je stal majhen muzej o jezuitskih aktivnostih in o prvotnih prebivalcih, čigar zgodovina sega daleč v predko-lumbovo dobo. Najlepše pri tem je bilo, da je bil prostor ne samo zanimiv za oglede ampak tudi klimatiziran. Krajši sprehod je vodil do ruševin in res si imel kaj videti. Kompleks je bil ogromen, ne samo centralna stavba ampak tudi vsa naselbina. Ker nas je obiskovalcev bilo takrat malo, nas je vodnik zbral in nam pripovedoval o zgodovini teh krajev. Teh informacij ne moreš dobiti v nobeni evropski literaturi in prav ko je zgodba nanesla na aktivnosti duhovnikov pri vaških ženicah, sem moral na stranišče. Kot da bi zavrteli reklame pri filmu, nikoli ni pravi čas ... Nadaljevanje prihodnjič Minimaturanti iz vrtca Najdihojca Foto: Črtomir Goznik Hajdina * V veselem sprevodu so 12. junija pred PSC Haj-dina prišli minimaturanti iz vrtca Najdihojca. V zdaj že tretji generaciji, se od hajdinskega vrtca poslavlja 23 malčkov, ki bodo že jeseni sedli v šolske klopi. Vsi se tega zelo veselijo, so povedali. Po zapeti pesmi, jih je nagovoril hajdinski župan Stanislav Glažar. Zaželel jim je lepe počitnice, vesel vstop v šolo in veliko uspehov kamorkoli jih bo zanesla pot. Že po tradiciji pa jih je povabil na pico, sladoled in sok. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Letošnji pohod minimaturantov ptujskega vrtca se je po ptujskih ulicah in trgih vil 19. junija. Otroci so se ustavili na ptujski tržnici, kjer sta jih pozdravila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž in ptujski župan Štefan Čelan, ki je zanje tudi letos pripravil sok in bombone. Zaželel jim je uspešno pot v izobraževanje in življenje nasploh, da bi bilo povsod, kjer bodo, brezskrbno in srečno. Od Vrtca Ptuj se bo letos poslovilo 212 otrok. Njihovo zaključno rajanje so spremljali tudi starši, babice in dedki, bratje in sestrice. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Že sam naslov letošnje poletne revije oblačil Sanje Veličkovič je obetal neponovljiv dogodek. Modna pista so bile ulice in trgi starega mestnega jedra. Manekenke Sanela Pišek, Mirjana Drumlič, Jana Dobrijevič, Ana Haložan in Tjaša Sterle so nosile udobna, pisana in nosljiva poletna oblačila kreatorke Sanje Veličkovič kot sprehajalke po ulicah. Bile so sestavni del sobotnega mestnega utripa, ki je bil tudi po njihovi zaslugi bogatejši. Pomešale so se med vse tiste, ki so se 21. junija podali na Slovenski trg in v Prešernovo ulico. Modni dogodek je tudi tokrat pritegnil, saj je pokazal, da je tudi mimo urejene modne piste mogoče uspešno prikazati modne novosti, povrhu pa še razgibati življenje v starem mestnem jedru. MG Videm, Repišče * Letošnja ročna košnja trave pri bratih Vidovič v haloškem naselju Repišče je bila že osemnajsta po vrsti. »Gre za tradicionalen dogodek, ki združuje prijetno in koristno, saj se s prijatelji poveselimo, hkrati pa opravimo veliko delo,« je povedal Benjamin Vidovič. Izurjeni kosci, letos se jih zbralo devet, so se zbrali že ob peti uri zjutraj in s košnjo zaključi ob deseti uri. Za dober zajtrk je spet poskrbela soseda Lojzka Kmetec, malico pa so pripravile domače gospodinje. »Bomo pa kmalu potrebovali mlade kosce, ki bodo nadaljevali našo tradicijo, saj je naša povprečna starost že dobrih 58 let in vprašanje je, kako dolgo nam bo še služilo zdravje,« je zaključil gospodar Vidovič. BV petek • 27. junija 2014 Iz naših krajev, poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Prlekija • Mobilni internet v naselja ljutomerske občine Širokopasovni internet v Ljutomeru na območju z belimi lisami Družba Simobil bo v treh letih z najsodobnejšo tehnologijo LTE, ki omogoča širokopasovni internet, zajela 95 odstotkov slovenskih gospodinjstev s signalom, ki zagotavlja prenos podatkov s hitrostjo 10 Mb/s. Hkrati mora Simobil v enakem časovnem obdobju širokopasovni mobilni internet omogočiti na najmanj 225 lokacijah na ruralnem območju, ki danes veljajo za t.i. bele lise in so povsem brez širokopasovnega interneta. Kot prvo takšno območje z belimi lisami je Simobil izbral ljutomersko občino, kjer bo prebivalcem določenih naselij na voljo širokopasovni internet. »Pokritje prvih belih lis napoveduje obdobje intenzivnega vlaganja v razvoj infrastrukture in zagotavljanje najsodobnejših storitev na ruralnih območjih,« je v Ljutomeru povedal vršilec dolžnosti predsednika uprave Simobila Boštjan Škufca Zaveršek in poudaril, da bodo v letošnjem letu zagotovili dostop do najboljšega širokopasovnega interneta 75 odstotkom ljudi, že do konca leta 2017 pa bo ta na voljo domala vsem prebivalcem. Na območju občine Ljutomer bodo signal LTE dobili v Ljutomeru, Stročji vasi, Podgradju, Radomerju, Radomerščaku, Noršincih, Cezanjevcih in na Spodnjem Kamenščaku. Družba Simo- Zabovci • Stoletnica kapele Sv. družine Sto let prošenj, zahval in povezovanja Ob stoletnici kapele Sv. družine so vaščani Zabovcev, skupaj z občino Markovci ter na pobudo domačina Janeza Krajnčiča pripravili slovesnost. Ta je vključevala blagoslov obnovljene kapele, sveto mašo pred gasilskim domom in vaško druženje po njej. Blagoslov in mašo je ob somaševanju domačega župnika Janeza Maučeca daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Predsednik vaše skupnosti Jože Cimerman, ki si je prizadeval za obnovo, je ob sklepu izrazil zadovoljstvo, da je do tega prišlo, župan občine Markovci Milan Gabrovec pa dodal, da se občina zaveda pomena znamenj, zato tudi vlaga v njihovo obnovo. Domačinka Karolina Pičer-ko je ped blagoslovom kapele opisala njeno zgodovino, se ustavila pri nekaterih pomembnih mejnikih ter omenila tudi vsakoletni blagoslov velikonočnih jedil. Uradni del slovesnosti se je sklenil z nastopom otrok iz vasi pod vodstvom Helene in Silvije. Med pesmijo in Del zbranih ob slovesnem junijskem dogodku v Zabovcih. plesom je bilo čutiti ne zgolj povezanost otrok, ampak celotne vasi, kar se je še po- sebej potrdilo ob pogostitvi, ki so jo skupaj z vaško skupnostjo pripravile članice V.d. predsednika uprave Simobila Boštjan Skufca Zaveršek in iju-tomerska županja Olga Karba bil je dala na voljo občanom Ljutomera nekaj brezplačnih dostopnih točk, sicer pa so zgolj za gospodinjstva v ljutomerski občini pripravili poseben promocijski paket, ki vsebuje 45 GB prenosa podatkov in bo celotno poletje brezplačen. NŠ www.tednik.si I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10 - brezplačni pregled brez čakalnih dob - bela zallvka že od 25 € - prevleke že od 140 € - proteza že od 350 € - brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material Foto: Jana Janžel PVC okna, vrata, senčila Društva podeželskih žena iz vasi Zabovci. Alen Salihovič ASFALTIRANJE CESTf DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: viiko.gerecnik@sioi.net ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Foto: NS Podgorci • Blagoslov Kovačeve kapele Kapelica v čast Božji Materi Mariji Že pred leti se je družini Mar iz Bresnice, po domače Kovačovi, ideja, da na domačem dvorišču zgradijo kapelico v čast Božji Materi Mariji. Kaj hitro so prešli iz besed na dejanja in nastala je čudovita kapelica, ki nekoliko spominja na brunarico. Kip device Marije je Marovim podaril prijatelj Nikica iz Medžugorja, kamor Vlado in Zdenka Mar večkrat poroma-ta in romanja tudi organizirata. Zadnjega maja letos pa je sledilo še sklepno dejanje, blagoslov kapele, ki ga je okronalo somaševanje šestih duhovnikov. Somaševanje je vodil minorit pater Martin Gašparič, zapel pa je domači cerkveni pevski zbor. Po maši pred sklepno pesmijo je sledil nagovor hišnega gospodarja Vlada, ki nam je povedal, da ima blagoslov prav poseben pomen, saj je zraven praznika Marijinega obiskanja ta dan tudi god nji- hove pokojne matere Angele. Spomnili smo se tudi gospodarjevega brata Slavka, ki je umrl letos januarja. Sledile so zahvale za vse, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi in blagoslovu kapele. Zapela sta še povabljena pevska zbo- ra - MeCPZ Sveti Marko in MeCPZ Magnificat iz župnije Sveta Marija na Polenšaku. Martina Horvat I i,I '.. . Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 Foto: Martina Horvat 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 16. praznik Občine Cerkvenjak 12:30 Utrip iz Ormoža 13:30 Polka in Majolka 14:30 Ujemi sanje 18:00 izbor Županovega vina Lenart 2014 20:00 Gorišnica - iz naših krajev SIP 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Folklorni večer na Vidmu 13:00 Za Janezov ponovni korak 15:00 Gorišnica -1 z naših krajev 17:00 15. let MoPZ Jezero 18:30 Izbor Županovega vina Lenart 2014 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Koncert MoPZ Rogaznica 10:00 Izbor Župan, vina Lenart 2014 11:00 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 18:00 Markovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 50. let NK Stojnci 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; lnfo@slptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 11. praznik Občine Videm 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Folklorni večerna Vidmu 20:00 50. let NK Stojnci 21:20 Koncert MoPZ Rogoznica 23:00 Video strani 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. junija 2Q14 AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M z 9kl=\ m I d J11 ! IV« \X I MtT J : M 91 ÏÏI5P O ODKUP, PRODAJA 0 MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.990 1.LAST,VLKL1UKA KOV. ČRNA AUDI A4 2.0TDI NAVIGACIJA SLO 2009 13.890 1.LAST, ODUČEN KOV. SIVA BMW318 DTOURING LUXE NÄVI USNJE 2011 15.990 VSA OPREMA, ODLIČEN KOV. SIVA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1.LAST.,0DUČEN KOV. ČRNA BMW 3200 TOURING 2010 12.990 1.LAST., ODUČEN K0V.BR0NZA CITROEN 04 GRAND PICASS01.6 HDI 2011 10.490 1.LAST, VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5T0URER1.6 DIESEL HDI 2011 10.390 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 55.000KM 2008 5.990 ODUČEN, MALO KM KOV. RDEČA FORD C MAXTDCI DIESEL 2010 8.990 1.LAST., KLIMA KOV. SREBRNA FORD C-MAX 1.6 DIESELTDQ 2006 5.490 ODUČEN, AVT.KUMA VEČ BARV FORD C-MAX1.6 DIESEL TDC1 NOV MODEL 2011 10.490 1.LAST., ODUČEN KOV. SREBRNA OPEL ASTRA GTC COUPE 2010 8.490 1.LAST., SLO KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDT1 2011 12.990 1.LAST.,T0P OPREMA VEČ BARV RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UMO 2010 9.290 1 .LAST., ODLIČNA KOV. SREBRNA TOYOTA COROLLA VERSO NA PLIN SLO 2005 4.990 ODUČNA KOV. SIVA VW LUP01.2 TDI 1999 1.490 2.LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenf> Oprema Barva peugeot «6 2.016v coupe pack 1999 1.990,00« servisna knjiga kov. siva citroen berling01.616v elegance plus 2006 4.650,00* prvi lastnik kov. srebrna ford fiesta 1j>5 fresh 2006 3.500,00« servisna knjiga 0v. srebrna opel corsa 1.216vtwinp0rt cosmo 2006 4.150,00« prvi lastnik k0v.crna ford fiesta 1j sv ambiente 2004 2.500,001 klima kov.ouvna volvo co 2.4 05 avt summum aixam cr0ssline 2007 14.500,00« servisna knjiga kov. sv. modra aixamcr0s5une 2008 5.990,00« servisna knjiga kdv.srebrna opel astra1.616v ehj0y 2004 4.500,00« klima kov. siva peugeot 3071.6 16v break 2002 2.590,00« klima kov. srebrna ford focus c-max 1.8 tdcitrend 2005 5.250,00« servisna knjiga k0v.1emn0m0dra audi limuz1na a41.9tdi avt. tiptronic 2003 4.550,00« avt.deuenakuma k0v.sv.m0dra peugeot 807 2.2 hdist 2006 5.700,00« avt. deljena klima k0v.siva peugeot 2061.4isx 2000 1.500,00« klima rdeča ford f0cusc-max1.6ti-vct trend 2009 7.250,00« prvi lastnik kov. Črna skoda fabia1.2 tsi ambiente 2011 7.500,00« prvi lastnik kov. zelena citroen picasso 1.816v sx 2001 1.750,00« avt. klima kov. srebrna peugeot 2061.416v style 2006 3.390,00« servisna knjiga kov. sv.m0dra Skoda octavi a i .9 tdi slx 2000 2.650,00« nov model kov. srebrna citroen g 1.4 sx 2004 2.999,00« prvi lastnik kov. srebrna renault cli01.21gv authentique 2005 4.280,00« servisna knjiga kov. srebrna avtohiSa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL FTNIK CENA BARVA OPREMA FORD DW1ND 1,611 CTTRDEM DS41,6 HD1110 SD CHICK MERCEDES-BENZ C RAZRED C 220 cdi SMARTFOHTWOFCoupeCDi RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTOM., I PEUGEOT 508 SW 1.6 HDI ACCESS PEUGEOT207 allure 1.6HDI VWTOURAN 1.6TDI CONFORTUNE RENAULT G. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE VW GOLF VI COMFORT 2.01 □1/2012 9.199 BELA 1.LAST., NAR. SERVIS.SERV. KNJIGA 11/2011 12.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS.SERV. KNJIGA 7/2009 12.999 ČRNA IM,NAR. SERVIS 9/2010 7.199 T. SIVA 1.IASI, NAR. SERVIS 09/2010 8.999 SVETIO MODRI 1.IASI, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 02/2011 » ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS 04/2008 4.499 BELA IM, NAR. VELIKI SERVIS J/2010 8.499 ČRNA IM,NAR. SERVIS 10/2007 M T.MODRA IM, NAR. SERVIS, PRED.NAPUN 09/2011 11.999 ČRNA IM, NI SERVIS, 1/2012 7.299 BELA IM,NAR. SERVIS 08/2011 12.999 «NOSIVA IM,AÏÏ.KUIIIA, 10/2009 7.599 ZLATO RJAVA IM, AVT.KUMA 2/2009 7.999 T.MODRA 1M,AVT.KUMA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. Štajerski X; POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^N^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE s sopotnikom. ^■¡Jzbirate lahko med nagradama: 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. ; NAROČILNICA ZA [OBIRANJE. mm Štajerski Želena nagrada (označi): [f| ¡2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. ..... ¿i* poTovfiLnflflGEnaifi V [MM REKE IMEuVE taman»« m 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. w* S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov Sodelujte na prireditvi tekmovalne narave: ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) * ~ • * « .* » ' _* * T" .- ■ . ' - ■ • . Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO RADIOPTUJ 89,8*98,2*I04¡3 INFORMACIJE o prireditvi: 031 331 979. Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si petek • 27. junija 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 PTUJSKA TELEVIZUA Petek 27.06. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, jion. 9:50 Evropa moja dežela: Upokojenec, pon. 10:00 Ptujska kronika, pon. 10:35 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (tuja) - 26. oddaja, pon. 11:30 Modro. pon. 12:00 Rejm Iv Ormož 13:00 In« kanal 16:30 Kuhinjica 17:10 Poletni utrip: Zvezdana Novakovič, pon. 18:00 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 18:30 to bo moj poklic: Tehnik..., pon. 19:00 Hodim, torej sem: Krška kulinar 19:15 Povabilo na Darko, pon. ■ PROGRAMSKA SHEMA PeTV 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Nedelja 29.06. 9:00 rajska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro. pon. 0:15 Sola. na se ti zrola -non. 1:00 Glasbena 8 (tuja) - 26. oddaja, pon. 1:30 Info kanal s Minoritj, premiera a in mi: Festival sivke, pon. ¡anal 85. oddaja 19:30 Glasbena 8 (slo.) - 26. oddaja, pon. 20:00 /tujska kronika, pon. 20:20 Široko oko: Dan državnosti 20:40Ptujske odrske deske: Mbhael Kohlhaas 21:10 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 21:40 Regi TV Gorišnica, pon. 23:001$ kanal 8.0 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 0:15 Sola. da se ti zrola, pon. 0:55 Glasoena 8 (slo.)-26. oddaja, pon. 1:30 Zemlja in mi: Festival sivke 2:00 Ptujska kronika 2:20 Široko oko: Dan državnosti, pon. 2:4013. RegataPtujčanka, pon. 3:00 Progleotedna 3:20 Povabilo na kavo z Darjo Gavez, pon. 4:00 Regi TV Ormož, pon. 5:00 In« kanal 6:00 Ptujska kronika, pon. 6:35 Kuhinjica 7:00 Poletni utrip: Zvezdana Novakovič, pon 7:30 Ptujske odrske deske: Michael Kohlhaas, pon. 1:00 Ptujska kronika, pon. 1:20 Cista umetnost - 32. oddaja, pon. J:55 Film CampuS: Sladic ne maram..., pon. 9:00 Pregled tedna, pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja) itski, pon. 20:iiii rajska KrSrpoiTH 20:20 Koncert Mia Zmdarič, pon. 21:20 Poletni utrip: Grad Turnišče, pon. 26. JC^i. ič, pon 4:00 Gostilna »Pri Francet« -5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:30 Info kanal 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Po zdravjeMo obvladati stres, pon. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Glasbena 8 (slo.) - 26. oddaja, pon. 9:50 Tek m ru, pon. !!0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Ptujske odrske deske: Michael Kohlhaas. non. 20:50 Kimavčevi večeri 2013, pi 21:15 Motoscena: Z motorji po S 21:4512. Poli maraton, pon. 22:00 Info kanal Ponedeljek 30.06. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Info Kanal 11:00 Glasbena 8 (slo.) - 26. oddaja, pon. 11:30 Modro, pon. 12:15 Info kanal 15:55 Film gimnazije Ptuj, pon. 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica 17:00 Široko oko: Dan državnosti, pon. 17:20 Film CampuS: Moderno delde, pon. 17:30 Pregled tedna, pon. 17:50 Povabilo na kavo z Darjo Gavez, pon. 18:30 To bo moj poklic: Tehnik..., pon. 19:0013. Regata Ptujčanka. pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) - 26. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Zeleno, pon. 20:40 Sport(no): Teniški klub Term Ptuj, pon. 21:15 Motorno» faMtorji ¡MrStcotshk poo. 22:05 Info kanal Mali oglasi O OMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AUDI A6 2.0 TIIIE DPF 2010 15.780 KOV. ČRNA BMW SERUM: 116D 2010 10.970 KOV. ČRNA FIAT 500 1.28V POP 2012 8.700 BELA FORD FIESTA TREND 1.2516V 2012 8.550 KOV. SREBRNA MERCEDES-BENZ C 200 CD129 T AVANTGARDE 2005 6.990 ČRNA OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTI COSMO 2005 3.680 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI EDITION 2010 12.780 BELA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1.6 HDI16V 2011 12.250 BELA PEUGEOT 508 SW 1.6 E-HDIFAP ACTIVE AVT. 2012 13.650 BELA RENAULT CLI01.5 DCI EXPRESSION 2010 5.690 BELA RENAULT MEGANE BERLINE 1.5 DCI AUTHENT10UE 2010 6.980 BELA SEAT ALTEA XL STYLANCE 2.0 TDI 2007 6.780 BELA SKODA 0CTAVIA C0MB11.6 CR Till DPF ELEGANCE 2011 11.200 ČRNA VW GOLF VARIANT C0MF0RTLINE 1.6 TDI 2011 10.580 BELA VW PASSAT VARIANT 4M0TI0N 1.9 TDI TRENDLINE 2004 4.980 KOV. SIVA VW PASSAT CC 2.0 TDI DPF PREMIUM DSG 2010 15.990 KOV. SIVA VW SHARAN 1,9 TDI BASISUNE 2004 4.300 ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Štajerski TEDNIK ■-»•■J^............. DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI DO PONIDIUKA ZJUTRAJ DO S. URI STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. Karl Horvat, s.p., nudi: sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelava toplotno-izolacijskih fasad, su-homontažni gradbeni sistemi, barvanje oken in vrat. Delamo kvalitetno, hitro in poceni! Inf.: 040 253 343 ali 02 787 7316 ali horvat.romana@amis.net. VUZEM... Prerad 48, 22S7 Poleniak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Urejamo subvencije. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA, kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. Ü3U roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. 0590 73 000. Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina. V SPOMIN 28. junija 2014 mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi brat, stric in svak Anton Mlakar IZ SEL 24 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji, ki te pogrešamo KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041767 760. Prodamo več jagenjčkov. Telefon 041 397 837. Kupimo Deutz, lahko je tudi Zetor, IMT, Univerzal, Ursus ali Štore. Telefon 031 851 485. Prodam plemensko telico simentalko. Telefon 745 77 11. Prodam črno belega bikca za nadaljnjo rejo. Telefon 031 658 661. PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a. Tel. 758 1021 in 041 206 444. PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 423 636. DOM-STANOVANJE V KRAIGHERJEVI ulici oddam v najem opremljeno 1-sobno stanovanje, v pritličju. Tel. 030 999 155. V NAJEM oddajo popolnoma opremljeno stanovanje v Gorišnici, vselji-vo takoj ali najkasneje s 1.9. 2014. Pri prvi najemnini 50 % popust. Informacije: 031 744 413. ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346. V NAJEM damo enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju, samski ženski. Tel. 779 52 51. NEPREMIČNINE PRODAMO štirisobno obnovljeno stanovanje v centru Ptuja, 120 m2, z lepo teraso ter kamnito hišo na Ogljenu. Tel. 070 270 130. Moje solze najine ljubezni nikoli ne bodo potopile, ker te vedno v srcu bom nosila. SPOMIN 27. junija mineva leto žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, tast in dedek Ivan Mlakar NOVA VAS PRI PTUJU 108 Hvala vam, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob grobu in prižgete svečo. Žalujoči: žena, sin Albert z družino in hčerka Bianka z družino Spomini... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 26. junija je minilo pet let od kar nas je zapustil Jožef Slodnjak IZ DORNAVE 82 Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš. V mislih s teboj vsi tvoji PRODAM notranja vrata, lužen hrast, 9 kosov za 50 €, starejše gostinske mize po 20 € / kos, letne pnevmatike s platišči 155x13x70, cena 50 € in starinsko restavrirano spalnico. Tel. 070 270 130. UGODNO prodamo: AJM plastična okna, stara 8 let, zaradi novogradnje; dve plastični okni z roletami, znotraj bele zunaj rjave mahagoni barve, velikost 1760 cm x 1655 cm in 1 kom kopalničnega okna, velikost 95 cm x 75cm. Tel. 051/305-091 RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. RADIOPTUJ 89,8«98,e-l04i3 Skorišnjak • Še ena zgodba s srečnim koncem Hvaležni donatorjem in vsem dobrim ljudem V Skorišnjaku je bilo prejšnji konec tedna nadvse veselo. Skupaj so se zbrali ljudje, ki so pomagali Janezu Hvalcu do novega doma, ker mu je prejšnji pogorel 14. oktobra lani ob pol eni uri zjutraj. Ker je v peči še gorelo, je na ogenj naložil še eno poleno in trdno zaspal. Tega, da mu je med razpihovanjem ognja padla žerjavica na papir, ki ga je imel v zaboju pod pečjo, na žalost ni opazil. Prebudil se je, ko je ogenj že zajel hišo, ognjenim zubljem je kom^j ušel. Medtem, ko je reševal golo življenje, ni našel telefona, zato je prosil soseda, da je poklical gasilce. Ti so sicer uspeli nekaj rešiti, a stara lesena hiša z letnico 1862 ni bila več primerna za bivanje. V njej je najprej živel z mamo, po njeni smrti pa je ostal sam. Leskovški Župnik Edi Vajda je takoj zaznal njegovo stisko, vzel ga je v župnišče, kjer so mu opremili eno sobico. Tam je ostal sedem mesecev. Na noč požara je župnik poklical Ano Vindiš, vodjo župnijske Karitas Sv. Andraž v Halozah, ki se je klicu nemudoma odzvala. Na pobudo župnika je Ana Vindiš poklicala sovašča-ne. Deset dni po požaru so se v župnišču srečali svetniki s tega območja, župan občine Videm, predsednik Krajevne skupnosti in nekateri drugi ter se dogovorili, da mu bodo pomagali zgraditi novi dom. Janez je že pred tem zgradil ploščo in kupil nekaj opeke. Župnik Edi Vajda, ki je v vseh akcijah, kjer je potrebno pomagati ljudem, tudi sam zelo aktiven, je naročil, da mora biti hiška do zime pod streho. Sedmega novembra so začeli odstranjevati ostanke pogorele hiše, kmalu zatem pa so pričeli z gradbenimi deli na novi hiški. Gradbena dela so bila zaključena 14. novembra, 23. in 24. novembra so postavili ostrešje in pokrili streho. Skupaj so stopili domači mojstri iz Skorišnjaka in Leskovca, vsa dela so opravili prostovoljno. „Vesel sem, da lahko grem domov..." Janez Hvalec in Ana Vindiš sta povedala, da so se izkazali zidar Janko Vidovič iz Repišč, Erni Belšak in Franc Podgoršek z ekipo za fasado, Brane Orlač, ki je poskrbel za napeljavo vodovoda in elektrike, Jože Kozel je opravil vsa dela z lesom, Franc Emeršič, prvi Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nova hiška Janeza Hvalca, ki so jo pomagali zgraditi številni srčni ljudje. Janez Hvaleč, ob njem Ana Vindiš: „Hvala vsem, ki ste mi pomagali, da imam ponovno dom." sosed, je imel tudi ključe od hiše, in skrbel, da so mojstri posamezna dela lahko opravili. Naredil je načrt za hišo in bil navzoč pri vseh delih. Pomagala je tudi občina Videm, ki je prispevala kritino in oprostila plačilo komunalnega prispevka. Glavni donatorji so bili Mercator z 2000 tisoč evri, dekanijska Karitas s 1500 evri in Območno združenje Rdečega križa Ptuj z 800 evri ter prevoznik Janez Krajnc, ki je doniral gramoz, pesek, mivko ter tudi vse prevoze. Na pomoč so priskočili tudi številni vaščani Skorišnjaka in Leskov-ca. Izjemno so se izkazale tudi gospodinje s pripravo hra- ne. Četudi je hiša majhna, je krasna. Skupnih materialnih stroškov za njegov dom je bilo 8.514,36 evra. Od tega so bile donacije 4.194,36 evra, Janez pa z obročnim odplačevanjem prispeva 4.320 evrov. Več kot polovico stroškov investicije je pokril sam," je humanitarno akcijo v Skorišnjaku 19 predstavila Ana Vindiš. Janez Hvalec ne najde besed, s katerimi bi se zahvalil vsem, ki so mu pomagali do novega doma, v katerem živi od 4. junija. „Vesel sem, da lahko grem domov, da imam svoj dom. Ne vem, kako bi bilo, če se ne bi mogel več vrniti v Skorišnjak 19, kjer živim že celo življenje Srečen sem, da je okrog mene toliko srčnih ljudi." MG Majšperk • Ogenj uničil gospodarsko poslopje Odzivnost gasilcev in sosedov preprečila še večjo katastrofo »Če bi gasilci prišli zgolj pet minut kasneje, bi ostali še brez strehe nad glavo,« je dejal Darko Korošec iz Lešja pri Majšperku, ki so mu ognjeni zublji v noči s ponedeljka, 23. junija, na torek uničili gospodarsko poslopje. Klicu na pomoč se je odzvalo devet gasilskih društev oziroma 113 gasilcev. llIUl i^l^^HHrai? t Foto: Simon Dolenc Klicu na pomoč se je odzvalo 113 gasilcev. »Bil sem še pokonci in delal v hlevu. Sprva sem mislil, da pada toča, nato pa stopim ven in vidim, da je vse v plamenih. Najprej smo rešili 15 glav živine in traktorja, ostale mehanizacije nismo uspeli, saj se je požar prehitro razširil,« je še dejal Korošec. Živino Darka Korošca je v hlev vzel sosed, znanci, sosedje in prijatelji pa so mu ponudili tudi krmo za živino, katero mu je pogoltnil ogenj. »V nesreči res spoznaš prijatelje. Zahvaljujem se vsem, ki so se nemudoma odzvali in mi obljubili pomoč,« je ganjen dejal Korošec. Kakšen bo njegov naslednji korak, še ne ve. »Živeti je treba naprej,« je še dodal. Da so ognjeni zublji v zgolj nekaj minutah zajeli gospodarsko poslopje v izmeri 26 x 15 metrov in ga povsem uničili, je potrdil tudi poveljnik PGD Majšperk in vodja intervencije Andrej Vrabič. Požar je poškodoval tudi stanovanjsko hišo, a zgolj sleme hiše, večjo škodo je s hitrim odzivom preprečilo 113 gasilcev iz društev PGD Majšperk, Majšperk-Breg, Ptujska Gora, Stoperce, Makole, Lovrenc na Dravskem polju, Apače, Mihovce-Dragonja vas in Medvedce. Gasilci so uspeli požar pogasiti v dobrih dveh urah, a s čiščenjem in odstranjevanjem sena in drugih nevarnih delov objekta nadaljevali vse do torkovega jutra. »Kljub obsežnosti intervencije ni prihajalo do težav in mislim, da je bilo sodelovanje med društvi na zavidljivem nivoju,« je ocenil Vrabič. Policisti PU Maribor so po ogledu kraja požara ugotovili, da je zagorelo zaradi samovžiga sena. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša 100.000 evrov. Mojca Vtič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO OKNA-VRATAJGAR.VRATA IV/tl IO IiS„„, Hardek 34g, 22 70 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO Napoved vremena za Slovenijo Rožnik deževen, viničar reven. 12/23 Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megleno. Popoldne lahko v zahodni polovici Slovenije nastane kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do 27 stopinj C. Obeti V soboto bo dokaj jasno, nekaj več oblačnosti bo v hribovitem svetu. Pihati bo začel jugozahodni veter. Popoldne bo možna kakšna ploha ali nevihta. V nedeljo bo v alpskem svetu spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Drugod bo še večinoma sončno. Pihal bo okrepljen jugozahodnik.