SELITVENI TOKOVI V SR SLOVENIJI

3. Zvezek: LOKALNE SELITVE

Avtor: Dr. Dolfe Vogelnik

Priredil: Raziskovalni center Ekonomske fakultete

v Ljubljani - Demografski inštitut in Urba¬
nistični inštitut SRS

Izdal in založil: Biro za regionalno prostorsko planiranje
SR Slovenije

Redakcija: Vinko Mlakar, dipl econ. ,

Biro za regionalno prostorsko planiranje
SR Slovenije

Ljubljana, februarja 1969

Hi 83634

O ms/j0

KAZALO

Str.

1. Pojem in pomen 2/1

2. Velikost lokalnih selitev 2/1

3. Primerjava z Jugoslavijo 2/2

4. Delež lokalnih selitev v vseh

selitvah 2/3

5. Občine po velikosti lokalnih selitev.

Intenzivnost lokalne selitvenosti 2/5

Tabela 2.1-  Ranžirna vrsta občin

SRS po velikosti koeficienta lokalnih
selitev 2/6

Tabela 2.2-  Frekvenčna distribucija
občin SRS po koeficientu lokalnih

selitev 2/7

Slika 3.1-  Frekvenčna distribucija
občin SRS po koeficientu lokalnih

selitev 2/8

6. Teritorialna variacija lokalne selit¬
venosti po občinah 2/9

7. Lokalna selitvenost in stopnja urba¬
niziranosti 2/9

Tabela 2.3 - Stopnja urbaniziranosti

občin in višina koeficienta lokalnih

selitev v SR Sloveniji 2/10

Povzetek v angleškem jeziku

Drugo poglavje
LOKALNE SELITVE

a) Splošno. Pregled za vso Slovenijo.

1. POJEM IN POMEN. O pojmu in pomenu lokalnih selitev
smo govorili v prejšnjem poglavju. Pri našem sistemu re¬
gistracije selitvenega gibanja gre za selitve med nase¬
lji  v okviru dane občine. Zato lahko imenujemo lokalne
selitve tudi mednaseljčne ali internaseljčne selitve. Ker pa
ne registriramo selitvenega gibanja izpod nivoja naselja
(selitve med hišami istega naselja niso upoštevane in regi¬
strirane kot selitve), tako da predstavljajo mednaseljčne se¬
litve najnižji selitveni nivo, lahko enačimo int e r-naseljč-
ne selitve z int ra - občinskimi (t.j.  z notranje-občinski¬
mi) selitvami.

Mednaseljčne pri-selitve so po številu enake mednaseljč-
nim odselitvam,  zakaj vsak selivec , ki se odseli iz
enega naselja iste občine se obenem v okviru te kategorije
selitev priseli v drug kraj iste  občine. Če pa bi se po¬
stavili na nivo naselja,  potem bi morali število med-
naseljčnih selitev v okviru občine pomnožiti z dve, da bi
dobili celokupno število selitev, ki zadevajo naselja v občini.

2. VELIKOST LOKALNIH SELITEV. Srednje letno število
lokalnih, to je mednaseljčnih selitev v razdobju 1959/63 v <r
vsej Sloveniji smo izkazali že pod 1. 2. Povzemamo:

2/1

UGOTOVITEV: V razdobju 1959/63 je bilo v Sloveniji
lokalnih-mednaseljčnih selitev vsako leto povprečno
nekaj pod 24 500 (24 462) ali 15,4 na 1000 prebival¬
cev. Vsak petnajsti od tisoč prebivalcev se je torej
v letu povprečno preselil iz enega naselja v drugo
iste  občine.

Od celokupnega števila vseh selitev (t.j. od frekven¬
ce totalne mobilnosti v iznosu od 82 626 selitev) od¬
pade na lokalne selitve malo manj kot 30 odstotkov
(29, 6%).

3. PRIMERJAVA Z JUGOSLAVIJO. Z rezervami, ki smo
jih nakazali v prejšnjem poglavju, dajemo spodaj podatke
o deležu (v odstotkih) lokalnih-mednaseljčnih selitev med
vsemi selitvami (prvi stolpec) ter o intenzivnosti lokalnih
selitev (drugi stolpec) na 1000 prebivalcev danega območ¬
ja) po republikah odn. avtonomnih območjih:

Ze preje smo naglasili, da je delež lokalnih selitev v vseh
selitvah v veliki meri odvisen od razprostranjenosti območ¬
ja občin ter števila naselij v občinah (malo velikih ali veli¬
ko malih). Čim bolj razprostranjene so občine in čim manj-

2/2

ša so naselja, tem večji bo ceteris paribus delež lokalnih
selitev v vseh selitvah in obratno. To je nedvomno osnov¬
ni razlog, da se javljata Črna gora pa Kosmet z najvišjim
deležem, Vojvodina pa z najnižjim. Slovenija ima primero¬
ma visok delež, čemur je iskati glavni vzrok prav gotovo
v izredni razbitosti naših naselij ter v njihovem velikem
številu (Slovenija ima med vsemi republikami zdaleka naj¬
večje število naselij).

Po intenzivnosti lokalnih selitev je Slovenija med republi¬
kami na prvem mestu, kar je predvsem posledica poleg
omenjene majhnosti in številnosti naših naselij relativna
gospodarska razvitost Slovenije.

UGOTOVITEV: V jugoslovanskem merilu ima

Slovenija primeroma visok delež lokalnih seli¬
tev v vseh selitvah (takoj za Črno goro in Kos-
metom), obenem pa zdaleka najvišjo intenzivnost
lokalnih selitev. Eno in drugo je v pomembni
meri posledica prav posebne razbitosti naših na¬
selij (veliko število majhnih naselij v občini), vi¬
soka intenzivnost lokalne naselitvenosti pa je obe¬
nem izraz relativno visoke gospodarske razvito¬
sti Slovenije.

b) Lokalne selitve po občinah.

4. DELEŽ LOKALNIH SELITEV V VSEH SELITVAH. V
tabeli 1.3 ter grafikonu 1.3 iz prvega poglavja so bili da¬
ni in grafično prikazani podatki o deležu lokalnih selitev
v vseh selitvah po občinah. Na prvi pogled moremo ugo¬
toviti izredno nizek delež lokalnih selitev v naših dveh naj¬
bolj urganiziranih območjih, to je ljubljanskem in maribor-

skem. Glavni razlog je nedvomno v tem, da gre tu za naši dve
največji mesti, ki imata izven mestnega naselja samo malo
število samostojnih naselij. Radi tega se selitve med posa¬
meznimi bloki in soseskami sploh ne evidentirajo kot selitve
- najboljši primer je občina Ljubljana - Center, kjer lokal¬
nih selitev sploh ni, ker spada celotna aglomeracija tega ob¬
močja k enemu samemu naselju - Ljubljani.

Podobna je situacija tudi v trboveljski in piranski občini; šte¬
vilo naselij izven glavnega mestnega naselja je izredno majh¬
no.

Visoki deleži lokalnih selitev z druge strani ne pomenijo nuj¬
no visoke intenzivnosti lokalnih selitev. Ponekod je temu tako,
kot v občinah Lenart, Ravne, Zagorje, Tržič, Kranj. V dru¬
gih primerih (Idrija, Škofja Loka, Novo mesto) pa gre za ob¬
čine, ki imajo srednjo ali nizko intenzivnost lokalnih selitev,
vendar je pri njih splošna mobilnost zelo nizka, tako da se
na splošnem nizkem nivoju selitvene mobilnosti iz raznih raz¬
logov (velikost površine, številnost naselij, konfiguracije po¬
vršine) realizira relativno visok delež lokalnih selitev.

Globlji vpogled v razloge razlik v deležu lokalnih selitev bo¬
mo dobili, če se obrnemo k vprašanju intenzivnosti lokalnih
selitev, ki jih merimo s številom lokalnih selitev na 1000
prebivalcev.

2/4

5. OBČINE PO VELIKOSTI LOKALNIH SELITEV. INTEN¬
ZIVNOST LOKALNE SELITVENOSTI. Razvrstitev vseh ob¬
čin po velikosti lokalne selitvenosti je računana kot števi¬
lo lokalnih selitev v občini na 1000 prebivalcev občine.

UGOTOVITEV: Iz tabele 2. 1 sledi, da se giblje
lokalna selitvenost občin Slovenije v razponu od
3,7 (Trbovlje) do 32,4 (Gornja Radgona) na 1000
prebivalcev s srednjo (medijansko) vrednostjo o-
koli 15 promile (med Trebnjami 14,6 in Radov¬
ljico 15,6).

Frekvenčna distribucija (glej tabelo 1.2 in grafikon 2.1)
kaže najpogostejšo vrednost v intervalu 9 do 11,9  promi¬
le, aritmetična sredina leži dosti višje od medijanske in
najpogostejše vrednosti, kar pomeni, da je distribucija
močno desno asimetrična: občin, ki imajo višjo mero lokal¬
ne selitvenosti od najpogostejše, je dosti več od onih, ki
imajo nižjo mero.

Glede na pogostost pojavljanja različnih mer lokalne selit¬
venosti se občine dovolj prirodno porazdele na pet osnovnih
velikostnih kategorij. Kategorijo srednje lokalne selitveno¬
sti bomo razmejili z vrednostmi 12 in 18 promile. Občine
z nižjo od srednje ter občine z višjo od srednje lokalne
selitvenosti razpadejo zopet zelo očito vsaka na dve podsku¬
pini, tako da pridemo na kraju do pet osnovnih velikostnih
kategorij lokalne selitvenosti občin:

2/5

Tabela 2. 1

RANŽIRNA VRSTA OBČIN SRS PO VELIKOSTI KOEFICIENTA
LOKALNIH SEL.

Povprečno stanje 1959/63. Na 1000 prebivalcev. Vsak x pomeni
en promil.

1. Ljubljana-Center -

2. Trbovlje 3, 7

3. Ljubljana-Bežigr. 6, 4

4. Izola 6,6

5. Lj. Vič-Rud. 7,9

6. M. Sobota 8,3

7. Lendava 8,5

8. Mar. Tabor 8,6

9. Logatec 9, 2

10. Ribnica 9, 5

1 1 . Litija 10, 2

12. Ajdovščina 10,4

13. Grosuplje 10,5

14. Črnomelj 11, 1

15. II. Bistrica 11,1

16. Cerknica 11,5

17. Lj. Šiška 11,6

18. Sevnica 11,6

19. Kamnik 11,7

20. Tolmin 11,7

21. Vrhnika 12,2

22. Idrija 12,8

23. Metlika 13, 1

24. Postojna 13,2

25. Slov. Konjice 13,2

26 . Jesenice 13,5

27. Mozirje 13,5

28. N. Gorica 13,8

29. Lj. Moste-Polje 14,0

30. Sežana 14, 4

31. Trebnje 14,6

32. Radovljica 15, 6

33. Marib. Tezno 15,8

34. Tržič 16, 1

35. Domžale 16,5

36. Ormož 16,5

37. Krško 16,7

38. Šentjur 16,7

39. Kočevje 17, 0

40. Kranj 17, 5

41. Šmarje 17,5

42. Ljutomer 18,3

43 . Laško 18,8

44. Zagorje 18, 8

45. Brežice 19, 5

xxxx

xxxxxx

xxxxxxx

xxxxxxxx

xxxxxxxx

xxxxxxxxx

xxxxxxxxx

xxxxxxxxx

xxxxxxxxxx

xxxxxxxxxx

xxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

2/6

Tabela 2. 2

FREKVENČNA DISTRIBUCIJA OBČIN SR SLOVENIJE
PO KOEFICIENTU LOKALNIH SELITEV

Srednje letne vrednosti razdobja 1959/63. Na 1000 prebivalcev

Kategorija

Vrednosti Število

koeficienta občin

2/7

Slika 3.1 FREKVENČNA DISTRIBUCIJA OBČIN SR SLOVENIJE
PO KOEFICIENTU LOKALNIH SELITEV

Srednje letno stanje 1959/63.

Na 1000 prebivalcev

število

občin

Koeficient lokalnih selitev na 1000 prebivalcev

2/8

a) Kategorija zelo nizke lokalne selitvenosti:

0-5, 9%% (2 občini)

b) kategorija nizke lokalne selitvenosti:

6.0- 8, 9%% (6 občin)

c) kategorija srednje lokalne selitvenosti:

9.0- 17,9%% (33 občin)

d) kategorija visoke lokalne selitvenosti:

18.0- 23,9%% (15 občin)

e) kategorija zelo visoke lokalne selitvenosti:

24,0%% in preko (6 občin).

6. TERITORIALNA VARIACIJA LOKALNE SELITVENOSTI
PO OBČINAH.

Ce pazljivo motrimo teritorialno distribucijo občin po veli¬
kosti lokalne selitvenosti, kot nam jo kaže kartogram v sli¬
ki 2.2,  lahko pridemo do sledeče ugotovitve:

UGOTOVITEV: Srednjo likalno selitvenost kaže vsa
osrednja in zapadna Slovenija. Pomembni izjemi
predstavljata Koprščina z visoko in zelo visoko lo¬
kalno selitvenostjo ter Škofja Loka - v eno smer,
v drugo pa Ljubljana - Center, Vič - Rudnik ter
Izola.

7. LOKALNA SELITVENOST IN STOPNJA URBANIZIRANOSTI

Pri analizi lokalnih in tudi ostalih kategorij selitev, ki jih
bomo obravnavali v naslednjih poglavjih, smo vselej preiz¬
kusili, ali obstoji vidnejša povezanost med intenzivnostjo se¬
litev ter stopnjo urbaniziranosti občin. Kot najbolj primerno
in občutljivo merilo stopnje urbaniziranosti občine se je po-

2/9

Tabela 2. 3

STOPNJA URBANIZIRANOSTI OBČIN IN VIŠINA KOEFICIENTA
LOKALNIH SELITEV V SR SLOVENIJI

Srednje letne vrednosti razdobja 1959/63

2/10

kazalo po nekaj poizkusih, ki smo jih napravili z različni¬
mi indikatorji, absolutno število prebivalstva v mestnih na¬
seljih dane občine. Splošna hipoteza, ki smo iz nje izhajali,
je bila, da takšna medsebojna povezanost obstoji in da je po¬
zitivna: večji stopnji urbaniziranosti naj bi odgovarjala večja
intenzivnost selitev in obratno. V tabeli 2.3 smo vse občine
razdelili glede na velikost urbaniziranega prebivalstva na
tri velike kategorije, na ruralne, ruralnourbane ter urbane;
kot ruralne so vzete občine, ki imajo pod 5000 urbanizira¬
nega prebivalstva, kot ruralno-urbane občine tiste, katerih
urbanizirano prebivalstvo se giblje od 5000 do 2000, ostale
(kranjska, celjska, mariborska in ljubljanska) so štete kot
urbanizirane. Za vsako kategorijo smo izračunali srednjo me¬
ro lokalne selitvenosti. Odkriva se presenetljivo dejstvo, da
pri največjem delu vseh občin, ki gredo v prvi dve kategori¬
ji, neke vidnejše povezanosti med stopnjo urbaniziranosti in
stopnjo lokalne selitvenosti ni. Obstoji le zelo rahla tendenca
k povečanju lokalne selitvenosti pri naraščajoči stopnji urba¬
niziranosti, ki se kaže v primeroma majhnem povečanju sred¬
nje mere lokalne urbaniziranosti pri prehodu iz ruralne na ru-
ralno-urbano kategorijo. Korelacijski diagram, ki smo si ga
narisali, je pravtako pokazal, da je povezanost izredno ohlap¬
na. Iz tega bi mogli sklepati, da je pretežni del ruralnih in
ruralno-urbanih občin v družbeno-ekonomskem pogledu zelo ne¬
homogen, da se pri njih križajo različne in deloma nasprotu¬
joče si tendence, tako da se nobena od njih ne more razloč¬
no uveljaviti.

2/11

Pač pa se javlja določena tendenca k padanju lokalne se-
litvenosti, ko preidemo od ruralnih ter ruralno-urbanih ob¬
čin na urbane; v še večji meri se tendenca negativ-
n e povezanosti med stopnjo urbaniziranosti in lokalne se-
litvenosti ustvarja v okviru urbanih občin, pri prehodu od
kranjske in jeseniške občine na mariborske in na koncu na
ljubljanske mestne občine. Mera lokalne selitvenosti pade iz¬
redno močno od 21,6 na 15,8 in na koncu na 8,0.  Na ozad¬
je takšne, same po sebi nepričakovane negativne povezano¬
sti smo že opozorili. Osnovni razlog je nedvomno ta, da se
pri naših največjih urbaniziranih naseljih naraščajoči del lo¬
kalnih selitev odvija med posameznimi deli (zaselki, soses¬
kami, ulicami) ter se statistično sploh ne evidentira.

UGOTOVITEV: V okviru ruralnih ter ruralno-urba¬
nih občin se kaže le zelo ohlapna pozitivna pove¬
zanost med stopnjo urbaniziranosti občin ter stop¬
nje njihove lokalne selitvenosti. Pri prehodu od
ruralnih ter ruralno-urbanih na urbane občine in
še prav posebej v okviru urbanih občin pa se jav¬
lja močna negativna povezanost med stopnjo urba¬
niziranosti ter stopnjo lokalne selitvenosti.

2/12

Chapter II. - Local Migrations.

Changes in the plače of residence from one settlement to
another within  the same commune are called, in this
study, the local migrations.

During the observations period (1958/1962) there were on
the average, 24.462 local migrations registered every year
in Slovenia. The number of migrants would correspond about
30% of ali migrations during that period (29,6% to be exact).

It is considered that local migrations in Slovenia are more
common than in other parts of Yugoslavia. The particular
reason for higher local mobility is that there are, in Slo¬
venia so many small  settlements.

Local mobility varies widely in different communes. The
highest was in the commune of Gornja Radgona (3, 23%) and
the lowest in the commune of Trbovlje (0,36%) while the me¬
dian was between 1,46 (commune of Trebnje) and 1,56 %
(commune of Radovljica). Total variance of local migrations
by communes is represented in the rank order in table 2. 1
and, in a condensed form, by the frequency distribution in
table 2.2 and fig. 2.1.  The spatial distribution is illustra-
ted on the map in fig. 2.2.  Ali central and western part of
Slovenia is characterized by a mean local mobility, but the
Koper region along the coast shows very high local mobility,
which can be explained by strong inmigration of labour-force
to quickly developing town of Koper.

Eastern part of Slovenia shows, on the whole, higher local
mobility than central and western parts of the country. Ve-
ry low local mobility in two largest urban agglomerations
of Slovenia, those of Ljubljana and Maribor, is largely due
to the fact that there are only few statistical "settlements"
in the respective communes. The major part of the popula-
tion in the two cities lives in the large contiguous area of
the urban "settlement" and changes of plače residence from
one Street or section to another within the city are not con -
sicered as migrations.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

Sl. 2.2

TERITORIALNA VARIAC13A LOKALNE SELITVENOSTI PO OBČINAH

SR SLOVENIJE

Srednje letno stanje razdobja 1959/63. Število lokalnih selitev na 1000

prebivalcev občine

/

Priredil: Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani,
Demografski inštitut in Urbanistični inštitut SRS
Založil in obdelal: Biro za regionalno prostorsko planiranje
Izdelava in tisk: IGF Ljubljana