Viničarski red za Štajarsko vojvodstvo. Letos pride prvi krat nova postava z dne 2. meseca maja 1886 v življenje. Ker je ona za večino naših bralcev imenitna, treba jim je znati jo dobro, da se ne zakopljejo brez potrebe v sitnobe ali celo v škodo. Da jim torej ustrežemo, podamo jim vao postavo v naslednjih vrstah. Dobro bode, ako 3i naši bralci shranijo liste ,,Slov. Gosp.", v katerib ae natiane postava. Ona pa 8e glasi tako-le: Napredlog deželnega zbora Mojega yojvodstva Stajarskega nkazujem, kakor sledi: § 1. Osebe, ki se jemljejo v službo za placilo v denarjib ali v cem drugem ali pa v obojem skupej posebno za to. da vinograde obdelujejo, in ki za se hišujejo, iinennjejo se viničarji a!i vinogradniki. § 2. Pravice in dolžnoati, ki jili imata posestnik vinograda in pa viničar med seboj, se razsojujejo po postavi viničarski, ee kaka med njima narejena pogodba ne odlotuje drngače. Ce ae niso dogovorila pri najetju viničarja posebna določila o medsebojnib. pravicah in dolžnostib, prejema novi viničar službo pod istimi pogoji, pod kateritni jo je opravljal njegov neposrednji prednik, ako temu ne ugovarjajo pogoji viničarskega reda. Viničar se tudi more zavezati pomagaeev in domače živine preskrbeti. Od pismenib pogodeb se mora narediti viničarju prepis, če ga tirja. § '6. Kjer se govori v tem viničarskem redu o poaestniku vinograda, veljajo dotične določbe tudi o hjegovem nameatniku; določila o dolžnostih viničarjev veljajo tudi za njihove dogovorjene pomagače, gostaee in za domače, če živijo z viničarjem v družini. § 4. Viničarji se najemljejo po navadi za eno leto, katero se začenja z 2. februarjem (a svečnico) in se imenuje viničarsko leto. Cas za odpoved viničarske pogodbe od obeb etrani je odločen od II. novembra (Martinovega) do konca novembra, za selitev pa od 15. januvarja do 2. februvarja (svečnice.) Ako ne da nobena stranka v tem odločenem casu odpovedi, velja službena razmera molče na eno viničarsko leto za ponovljeno. § 5. Vsak vinogradnik se mora preskrbeti s knjigo viničarsko. To knjigo izročuje domovinska občina viničarjeva, izdati jo pa more tista občina njegovega novega bivaliača, če se izkaže zaatran svoje domovinske pravice, če mu v službo stopiti kaj ne brani ali če ni kakega drugega zadržka. Pod zadnjima dvema pogojema more izdati viničarjem, ki prihajajo iz dežel, v katerih viničarske knjige niso v navadi, in onim, katerih domovinska pravica ravno še ni doguana, viničarsko knjigo občina, v kateri prebivajo, na podlagi potnega liata. V vinioarsko knjigo se morajo zapisati predelki po obrazcu A, najem v službo, čaa vstopa vanjo in izstopa iz nje, atorjena odpoved in zadržanje viničarjevo po občinskem predstojniku ali pa ima ta potrditi, če je bil vpisal to lastnik vinograda. Ako je gospodar z viničarjem nezadovoljen, pa se ne zapiše v dotični pridelek ničeaar. Viničarske knjige, v katere se viničarska postava mora aprejeti, imajo biti narejene v nemškem, in za slovenske okraje tudi v slovenskem jeziku. § 6. Viničarska knjiga se mora dati hraniti laatniku vinograda, kateri je dolžen jo dati vinirarju nazaj, če jo po storjeni odpovedi tirja, da zamore sprejeti drugo elužbo. § 7. Vini(':arske knjige so javna piama. Kdor jib ponareja, ali prenareja, ali kdor se poslužuje tujili vinioarskib knjig, da bi h krubu prišel, ali kdor svoje viničarske bukvice v ta namen komu drugemu prepusti, z njim se bo ravnalo po kazenakem zakouiku. § 8. Da ima slnžbena pogodba veljavo, je treba. da d;i posestnik vinograda viničarju aro in viničar poseatniku vinograda viničarsko knjigo. Are se daje, kolikor je navadno v kraju, in ne sme presegati uikakor zneaka 5 gld. Ara ae more zaračuniti v plaoilo, i-e ae ni dogovorilo drugaie. Posestnik vinograda je dolžen zapisati aprejem vinioarja v njegovo viničarsko knjigo s tem. da izpolni predelke št. 1, 2, 3 in 4. (Dalje prih.)