JULIJ
-LLlW^kri Q 5 g 5. Poking
4 T n60" \ i ®an neodvfc.
« ? Anton M. Z.
° £ BoKomiln
8 Š S?1 'n Met. * Elizabeta Port.
?? S Amalija
H S Pij 1
1 Marjeta'0 F°rt-
Hsfcentora +
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SL«V. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., PETEK, 14. JULIJA — FRIDAY, JULY 14, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII,
Most dela vladi ralavice - Nova 'os' na Balkanu
^res odklonil predsednikovo zahtevo, da se sedanji *evtralnostni zakon odpravi in se dovoli prodaja »rozja proti gotovini. — Predsednik se pripravlja za Ponovni nastop. - Sedanji zakon v pomoč Nemčiji in
jfrc !ngton' D- c- — Kon' nikS ^ J'e te dni uprl predsed-ku Rooseveltu in njegovi ad-jninistraciji v zadevi, ki je * med najbolj važnimi,' lGt v . Je obravnavalo tekom v 0snjega zaisedanja, namreč Pisanju, na kako stališče naJ Postavijo Zed. države
V Slucr • i
bi-kar
a.iu, ako v tujeze'mstvu
^•uhne vojna. Gre za to, alj p naj Amerika popolnoma za-b sama vase, da ne bo v no-or0°- državo dovolila izvoza Cl* in drueril* vojnih podov p ali se naj" bi ta izvoz 0111 pod določenimi pogoji.
Rooseveltova vlada se je za-'emala^ za t0,da se dovoli iz-izi Orožja vsaki državi brez
Se T?6' t0da pod	da
Jlaeo naprej plača in, da
.. kupec odpelje na svoji lad-v|'aH tej zahtevi pa je bila sicaa temeljito poražena, in UicT najprej v Poslanski zborna t' r se ,ie sPreJe^ ravno se P,*0tni Predlog, namreč da Rtvu Služaju vojne v tujezem-"m	vsako dostavljanje
&e JlrUneea orožja" bojujočim nat rZavam' in Potem' še v se-•/-e U' ^Jer je odboa za tuje-ske odnošaje odglasoval, neine razprava o nevtralnostmi predlogu sploh ne pripu-celokupno senatsko Seda»!C0 tekom letošnjega za-
Na J+a"
Ho p nacp je, kakor reče-
cela °Seveltova zahteva do-l<lj . Pobita, toda predsednik a6 neugodnim okoliščinam ^g^merava odnehati. Kake 8pra. Se bo poslužil, da bo ]{0 aV)1 Predlog še enkrat pred gel ^reS' in' da bo tudi dose-, kair hoče, ni znano. da | 0 k* pritisnil na senat, w a Vzame predlog omenje-odboru iz rok in ga sam Pa v• obravnava; ta proces tojj.1 ne bil varen, kajti sena-je . So ljubosumni na tradiciji zamerili, ako bi se bo/ vpKvni in mogočni od-2a tujezemske odnošaje fra v Prezirati' ter bi že iz te-'-iti	utegnili predlog po- do zavesti in
* k" ?ruga' pot bi bila, da bi" dVaU 8 a 1 predsednik pridobiti °<lb Senat°rja v omenjenem šnji°U'' da Pobijeta svoj prej-tla* 4 in
tako pripomoreta, ^o?Pride predlo& Pred senat. s Je pa tudi, da bo pred-* Pustil zadevo pri miru
S5aSeJno-ter bo sklical izredn0 ,anje kongresa v slučaju, fes« v Evropi nastale kake J6 zmede. a Se Predsednik poteguje n6vt Pra)Vo sedaj obstoječega
^ater n°stnega zakona> P° drža 0m v vse bojujoče se ja VePrePovedan izvoz orožja ® to ima globok vzrok. n0 n 011 -ie naimreč v direkt-v*m	totalitarnim drža-
nju^iji in Italiji, ter » morebjtnim zavezni-j?ljja lučaju vojne bi An-<rolir SVojim brodovjem kon-ni (j v a Atlantik in bi fašistič Da flZay{ sploh ne imeli dosto-
ao Amerike
Voz
ZAGONETNI Č1NJTALIJE
Iz južne Tirolske dala izgnati
vse tujce.
Rim, Italija. — Zastopniki raznih držav so v sredo zahtevali od italijanske vlade pojasnila, kaj je povod nenadnemu ukazu, da se morajo iz južne Tirolske nemudoiha odpraviti vsi tujezemci. Ta ukaz je bil izddn dan prej in je povzročil številna ugibanja v tu-iezemstvu. Iz nekaterih krogov se celo trdi, da ta korak z gotovostjo kaže, da namerava Italija v kratkem nastopiti proti Franciji. Italijanska vlada pa je na vsa poizvedovanja dala kratko pojasnilo, s katerim ni nič povedala, namreč, da se je izgon odredil "iz vojaških ozirov."
STAVKA WPA SE ŠIRI
Administratorji WPA trivajo položaj.
razmo-
NEPRIJETNA ZABAVNA VOŽNJA
Stokholm, Norveška. — 20 potnikov se je odpravilo zadnji torek na zabavno vožnjo s parnikom mimo bližnjih otokov. Bila pa je ta vožnja vse prej kakor zalbavna. K'apitana 'adje je namreč med vožnjo prijela hipna blaznost in v tem položaju je bilo njegovo' drčala navzdol, so se vrvi, na
Chicago, 111. — To sredo se je otvorila v tukajšnjem mestu važna konferenca. Iz vseh 48 držav so prispeli namreč semkaj pokrajinski WPA administratorji, na čelu jim glavni administrator, F. C. Harrington iz Washingtona. Ta konferenca je bila sprva namenjena, da se bo na njej razpravljalo o splošni preureditvi WPA, toda med časom, odkar je bila sklicana, se je pa pojavila stavka med WPA delavstvom in to vprašanje zavzema zdaj prvo mesto, ker postaja čimdalje bolj akutno: Namesto namreč,da bi se stav-karji zbali grožnje z odpustitvijo in prišli nazaj na delo, se njih število od dne do dne množi širom cele dežele.
-o-
VZNEMIRLJIV DOŽIVLJAJ NA RAZSTAVI
New York, N. Y. — Neki par, namreč Mr. in Mrs. J. C. Rathborne iz Old Westbury, N. Y., bo imel dosti vzroka, da si bo zapomni! newyorško razstavo za celo življenje. Imel je namreč doživljaj, ki ga ne bo pozabil. Za zaibavo sta si privoščila vožnjo z umetnim padalom. Med te'm pa, ko sta
AEROPLAN IN AVTO KOLIDIRALA
Alhambra, Cal. — Do nenavadne kolizije, namreč med aeroplanom in avtomobilom, je prišlo tukaj zadnji torek. Pripetilo se je to, ko je neki pilotski učenec zgrešil razdaljo do letališča, kjer je mislil pristati, ter je na cesti prišel na tla. Pilot je bil pri tem le latžje ranjen, dočim je ženska, ki je vozila avto, zadobi-la resne poškodbe.
vedenje tako, da je postavilo živce potnikov na skrajno preizkušnjo. Tako je najprej ukazal, da je morala ladja voziti s polno hitrostjo naprej, jo dal nato obrniti in voziti z enako hitrostjo nazaj. Ko je storil to ponovno in ponovno, ga je prvi mornar skušal pregovoriti, da bi njemu oddal poveljstvo ladje; kapitan pa ga je v odgovor pobil na tla. Napadel je nato nekega potnika, skoraj zadavil neko služkinjo in, predno ga je mogla posadka s pomočjo potnikov ukrotiti, je imel še priliko, da je oddal na sireno SOS alarm. Izkrcali so ga nato na nekem otoku; kmalu je prišel zopet tedaj se je izrazil, da nič ne ve, kaj je delal.
-o-
katerih je padalo viselo, nekako zamotale in par je ob-visel 125 čevljev visoko v zraku. Celih pet ur je moral prestati v tem neprijetnem položaju, predno so ga mogli rešiti in dogodek je privabil do 30,000 gledalcev.
•-o-
400 RELIFNIH USLUŽBENCEV ODPUŠČENIH Chicago, 111. — Zaradi znižanja razpoložljivih skladov se je mestna relifna administracija odločila, da bo znižala število svojih uradniških u-felužb.encev za 15 odstotkov. S tem bo moralo biti odpuščenih okrog 400 oseb.
KRIŽEM SVETA
—	London, Anglija. — V parlamentu se je zadnji torek sporočilo, da se vodijo med Anglijo in Bolgarsko trgovinska pogajanja, in sicer z namenom, da se dosežfe večji izvoz iz Bolgarije v Anglijo in (ja se splošno pospeši trgovina med obema deželama.
—	Tallinn, Estonija. — Tukajšnja vlada je izdalla v torek odredbo, s katero je naročila prebivalstvu, naj se pripravi na možno vojno. Ljudstvu je naročeno, da se preskrbi za dve meseca z najbolj potrebnimi živili.
—	Šanghaj, Kitajska. — Iz Pekinga se poroča, da je bil zadnji teden postavljen pred japonsko vojaško sodišče angleški vojaški ataše C. R. Spear pod obdolžbo špijonaže. Obdolžen je, da je prišel do vojne linije brez dovoljenja.
--o-
KAT. LETALSKO ŠOLO VODI GEN. NOBILE
Chicago, 111. — Italijanski general Nobile, .znan kot letalec ifi kot znanstvenik, je postavljen za načelnika letalskega oddelka v katoliški Holy Name tehniški šoli blizu Lock-porta. Kakor znano, je imel ta general nesrečo, ko je skušal z zrakoplovom prepluti preko severnega tečaja v 1928, in tedaj je padel pri fašistih v nemilost. Bil pa je ožji prijatelj pokojnega papeža P i j a XI. in ta je baje tudi posi*edo-val pri kardinalu Mundeleinu, da se Nobilu nakloni omenjeno mesto.
ZVEZA DVEH SLOV. DRŽAV
Med Jugoslavijo in Bolgarijo se deluje za tesno medsebojno zvezo.
Belgrad, Jugoslavija. —
Končno so se pojavili dobri izgledi, da pride med obema slovanskima državama na Balkanu, Jugoslavijo in Bolgarsko, do tesne politične in gospodarske zveze. Prve dni tega tedna se je mudil tukaj bolgarski m i n. predsednik Kiosseivanov in i'mel več konferenc s princem Pavlom; kakor se ugotavlja, se je pri tem sprejel program za enotno ca-linsko zvezo obeh držav, dalje, za njuno skupno tujezem-sko politiko. ?.a sodelovanje1 v tujezemski trgovini in končno za morebitni odstop 990 kvad. milj ozemlja Bolgariji od strani Jugoslavije, katerega je zadnja dobila po svetovni vojni.	: ^ ** V«* Da je prišla pobuda za to združevalno delo iz Berlina, je več kakor jasno, zlasti še, ker se deluje na to, da se priključi tej zvezi tudi nazijska zaveznica Ogrska. Qba* omenjena slovanska naroda se celih 20 let nista mogla; sporazumeti za sodelovanje; pritt so morale kritične raz'm'ere in direktni pritisk od tujca, Nemca, da sta se zbližala. Za združevanje Slovanov gre torej zasluga — Hitlerju. Oči-vidno je seveda, da bo ta skušal tako združena naroda izrabiti v svoje lastne namene.
-o-
POSNETEK FORT DEAR-BORNA BODO PODRLI
Chicago, 111. — Še izza. svetovne razstave je stal ob jezeru na 26. cesti posnetek zgo-vlovinskega Fort Dearborna. Oblasti, ki imajo v oskrbi nestne parke, pa so zadnjo sredo sklenile, da se ta gradba podre, češ, da nje vzdrževanje stane na leto skoraj $20,-000, kar je preveč.
-o- %
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Iz Jugoslavije
Beogradska policija je prijela nevarnega pustolovca večjega kalibra, ki je bil obenem spreten vohun. — Nesreča priljubljenega športnika, ki je z avtom zdrknil v Savo. — Razne druge vesti.
POLJA lA ODLOČENI. DA BRANIJO GDANSK
ŽENSKA IMELA NENAVADNO SREČO 1
Chicago, 111. — V svojem stanovanju na 6107 Dorchester avei se je 23 letna Mrs. Jean Lake vsedla zadnji torek na okno in se naslonila na mrežo. Ta pa se je vdala in ženska je padla tri nadstropja globoko. Ko je njen mož v skrbeh prihitel do nje, jo je našel stoječo na dvorišču skoraj popolnoma, nepoškodovano. Imela je le praske na obrazu in na kolenih.
sPr,
GJme
Ako se torej Predsednikova zahte-
va, da s6 lahko prodaja orožje brez izjeme vsem, bi imeli dostop do nakupa le Anglija in Francija. Tudi Ne"mčija in Italija bi ga lahko kupili, toda do njega bi ne mogli priti. Po sedanjem zakonu pa bi ga tudi Anglija in Francija ne mogli dobiti.	i
Prizor s parade, ki so jo pred kratkim priredili v Varšavi poljski armadni letalci, ko je država praznovala takozvani Pomorski dan. Napis, ki so ga nosili med parado in ki se vidi na sliki, se glasi: Gdansk je bil, je, in bo poljski.
Zanimivo odkritje ojudu-vohunu ^
Beograd, 23. junija. — Pustolovca večjega kalibra je spravila za zapahe tukajšnja policija. Je to po celem mestu dobro poznani neki Alfred Grauer, ki je nastopal kot fo-toreporter neke angleške slikovne agencije. Mož je živel pa preveč razkošno in policija je tudi zasledila, da je imel skrite lokale in v njih igralnice, zato so ga prijeli. Sedaj prihajajo na dan razne podrobnosti iz življenja tega moža, ki so ga v Beogradu videli na vsaki politični svečanosti s fotografskim • aparatom v lokah. Grauer je dnevno sedel v kavarni pri Ruskem carju, in ljudje danes govore, da je bil tam' neke vrste kontrolor nad tujci. Dejansko so se vsi bali kaj govoriti, če je stopal Grauer mimo njih. V času, ko se je. pokojni Stjepan Radič mudil v Belgradu v hotelu Post, se je Grauerju posrečilo podkupiti portirja, da je odstopil svoje mesto njemu. Kot tak je nadziral vse delo Stje-1 ana Itadiča. ^ Tako se mu je posrečilo priti v posest originalnega brzojava, ki ga je Radič poslal MacDonaldu ob priliki sestave njegove vlade. Grauer je original pridržal zase ter ga! prodal tistemu, ki je zanj vohunil, a brzojav je napisal sam in ga odposlal. Znan pa je Grauer tudi zaradi vloma v hotel "Esplanade" v Zagrebu, kjer ga je odkril pokojni Svetozar Pribiče-vič. Znana je tudi vloga Grajuerja pred sodiščem za zaščito države. Vse Grauerje-vo življenje je roman pustolovca, za katerega se nikoli ni moglo vedeti, za čigav račun dela. Pa so prišle na dan porazne ugotovitve. Grauer je bil po svojem očetu madžarski državljan, čeprav je bil rojen v Nišu. Kot j ud se je znal takoj okoristiti z neumnostjo drugih. Pred vojno in med vojno je goljufal na Dunaju, odkoder je tudi dobavljal lepa dekleta za javne lokale na Vzhodu. Ko je tam presedel lepo število let v ječi, jo je potegnil v Zagreb, kjer je skupaj s policijskim šefom prodajal tujcem potne liste. Kmalu nato se je pojavil v Belgradu in dobil lepe zveze pri visokih gospodih. Na ta način se je zaščitil in odprl več rajnih igralnic. Zaradi svojih dobrih zvez je bil varen, pa je zato o njem krožil glas, da se mu ni dobro zameriti. Nazadnje, ko so njegovi zaščitniki izgubili vajeti oblasti iz rok, se je policiji le posrečilo, da ga je zgrabila za vrat.
-o-
Smrtna nesreča športnika
Ljubljana, 26. junija. — V noči od so'bote na nedeljo se ,;e peljal iz Bleda v Bohinj daleč znani ljubljanski športnik
Boris Jenko. V Soteski je prezrl da zavije nova cesta čez most in je vozil kar naprej po stari. Ko je to ugotovil, je hotel obrniti avto, pa se mu ni posrečilo, zato je vozil nazaj tako, da je skozi odprta vrata gledal nazaj. Ker je opuščena cesta brez prometa, jo je ob robovih zarastla visoka Jrava in tako ni videl, da mu je avto z zajdnjimj kolesi že prišel čez rob ceste. Takoj nato se je avto zazibal in prevrnil 15 m globoko v strugo Save. Avto je obležal napol v vodi in napol na suhem. Boris Jenko pa je pri padcu odletel iz avtomobila in udaril z glavo ob skale v strugi. Zlomil si je dvakrat tudi desnico. Pri padcu je Borisu Jenku počila lobanja in je bil najbrž na mestu mrtev. Spremljevalka, ki se je vozila z njim, je po .srečnem naključju odnesla sa!mo nekaj prask in hitela po pomoč v bližnjo železniško čuvajnico, odkoder so telefonirali po reševalni avto na Bled. Delavci iz bližnje žage, ki jih je železniški čuvaj poklical na pomoč, niso mogli ničesar pomagati, ker je bila vsaka pomoč zaman. V temni noči je bilo kaj čudno videti, kako iz struge šumeče Save sveti močan reflektor, ki je kljub velikemu padcu ostal nepoškodovan.
Splašeni konji
Konji so se splašili in vrgli z voza 45 letnega hlapca Franca Turka iz Sv. Florijana pri Rogatcu, da si je revež zlomil nogo pod kolenom. Kolo je šlo čezenj in mu prizadejalo hude poškodbe po vsem telesu.
■-o-
Smrtna kosa
V	Koroški Beli je umrl Jože Jurca, ki je podlegel sončarici, katera ga je prijela ko je bil na izletu ob Jadrajiu. Star je bil 13 let. — V vasi Vrzdenc pri Horjulu je na poti v cerkev umrla Marija Logar, rojena Rožnik, po domače Kmetova mama. Stara je bila 79 let.
-o-
Z lipe je padla
V	Predoslju pri Kranju je 41 letna žena tovarniškega delavca Antonija Štefe, obirala lipovo cvetje. Stopila je pa preveč na konec veje in je zdrsnila na tla. Pri padcu si ie nalomila več reber in dobila tudi hujše notranje poškodbe, radi katerih so jo odpeljali v ljubljansko bolnico.
Avto se je prevrnil
Iz Rakeka proti Cerknici je vozil avtoteksi dve potnici. Po nesrečnem naključju se je avto prevrnil in ena izmed potnic, žena upokojenega strojnika iz Cerknice Ivanka Parmoser, si je pri tem zlomila ključnico. /
^LjNO-) 134.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Dogodki
Prvi in najstarejši eloyenslei The first and the Oldest Slovens Met v Ameriki.	Newspaper in America
Ustanovljen leta itSU.	Established 1891,
Ichfc}a Vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-Veljkov to doevov po wwtnijdh,	day and the day after holiday!.
Izdaja In tiska:	Published by i
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniška in uprave i	Address of publication office:
J849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago SJelefOnt CANAL 5544	Fhene: CANAL 55«
Naročnin*)	Subscription:
2a ftlo Wo , .,. .......$5.00	For one year ■ ■ ■ $5-00
Za pol leta............. .,„■■>■.....2.50	For half a year __ 2.S0
ga cctrt leta----1.50	For three months____l.St)
2a Chicago, Kanado to Evropo: _ Chicago, Canada aad Europe:
Za celo leto	........$6.00	For one year _„$6.00
Za pol leta ____ 3.00	For half year _ 3-00
Za četrt leta_________________________1.75	For three months___1.75
JPosameena številka _ , , 3c	Single copy___3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlara tu uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, i— Rokopisov ured-niitvo ne Vrfača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at .Chicago, Illinois, under fhe Act of March 3. 1879.
i med Slovenci po (Ameriki •,
V staro domovine
Cleveland, O. — Mr. in Mrs-Frank Jakšič sta se odpeljala zadnji ponedeljek na obisk v staro domovino. S seboj sta vzela tudi avto, s katerim se bota vozila od Trsta naprej proti Jugoslaviji in še morda drugod po Evropi, nazaj grede bota prevozila vso ltalti0 in stopila na parnik šele v N%plu. Mr. Jakšič je bil letP star, ko je s svojo m'amo pr'" žel v Ameriko, dočim je bila Mrs. Jakšič rojena tukaj v Clevelandu.	>
Piknik
Chicago, 111. — V nedelj0 16. julija bo v Lemontu na hri' bu velik piknik, ki ga prireja društvo "Three Stars" ZS& ob enem z društvom Svoboda ZSZ. iz So. Chicage. Oba društva vabita prijatelje in znan* ce, da se tega piknika v velikem številu udeleže. Ta piknik bo nekaj posebnega, zato ne zamudite ga!
Smrtna kosa v Penni
Homer City, Pa. — TuM je umrla rojakinja Mrs. Frfl>,!i Ferenčak, v starosti 62 lctl Rodom je bila iz Pudloga, ra Leskovee na Dolenjsken1' Umrla je v nedeljo 2. julij"' Pogreb je bil v četrtek 6. if lija. Pokojna zapušča žaluj0-čega soproga Mr. Frank renčaka in več sorodnil£°v' Vsem naše sožalje, pokojni P11 R. I. P.
RAZNE NOVICE IZ LA SALLE
La Salle, HI.
Četrti julij je šel v naši naselbini prav lepo mirno mimo nas in ni bilo nikakih nesreč od razstrelb in umetnih oghjgv. — Umrla je rojakinja Mrs. Mary Savrich in sicer dne 3. julija. Žena je dočakala lepo starost 86 let. Pogreb pokojne se je vršil dne 6. julija s sv. mašo in po opravljenih obrednih molitvah, so pokojno odpeljali pokopališče sv. Vin-cencija. — Naj počiva v miru.
Dne 25. junija so obiskali rojaki iz Jolieta č. g. Vincenc Šolarja v Peru, Illinois in več drugih prijateljev. Bili so: Mr. John Trlip, jolietski trgovep, Mr. in Mrs. Williams, in Frank Rogell. — Dne 2. julija se je •mudil tukaj tudi rojak Mr. Joe Hrovat, in hčerka, ki so naši stari prijatelji. — Tudi dne 4. julija so se rojaki in rojakinje mudili na obisku in sicer Mr. in Mrs. John Jarc in sin ter Mrs. Mary Marenčič, ki je Clevelandčanka, drugi pa iz Gary, Indiana. Pomudili so se pri naših prijateljih Mr. in Mrs. Ld. Kastigar. — Hvala rojaki za prijazni obisk!
Več slovenskih deklet se nahaja na počitnicah in sicer na turi po Združenih državah. Želimo jim, da bi se zdravi in zadovoljni vrnili na svoje domove in med svoje domače. — Mrs. Joe Praznik se začasno nahaja v Chicagi in ji želimo vse najboljše pri delu, katerega je dobila. Pri cerkvenem pevskem zboru, jo pa tudi zelo pogrešamo.
Smrtna kosa
Chicago, 111.'— V sredo if umrla Miss Mary Encim6.11 stara okrog 62 let, rodom f Sel pri Sv. Križu na Dole^' skem. V Amerikjo je pr1®. nekako pred 30 leti in je tV. vela vedno v Chicagi. Tuk^ v Ameriki zapušča tri sesti" in dva brata. — Pogreb P°; kojne bo v soboto ob 10 dopoldne ;iz cerkve sv. štefa na. Njeno truplo leži v L°u;' Žefranovi mrtvaški kapeli A 1941 W. Cermak Rd. — S0' rodnikom sožalje, umrli Pa R. I. P.
Čoln se je prevrnil
West Newton, Pa. — Na f ki Youghiogheny se je v 11 deljo 2. julija prevrnil čoln katerem so se nahajale 23 ' na Louise Morelo, njeni d sestri 21 letna" Ana in 17 l na Eleanor ter njih pri j ate1' ca 18 letna Margaret Skrja'1 Čoln se je piievrnif in vse ^ so padle v vodo. Škrjančevi je posrečilo da je srečno P plavala k bregu, dočim ostale tri našle žalostno v vodi.
POSLUŠAJTE . vsako nedeljo prvo in starejšo jugoslovansko J* dio uro od 9. do 10. ure d poldne na WGES post»J' 1360 kilocycles.	>
TARZAN IN SLONOVI LJUDJE	(20)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs

"Ne kriči na pomoč, če ti je življenje drago," je pošepnil Tarzan. "Kdo si?" odvrne poglavar polglasno. "Jaz sem bog-vrag," odgovori Tarzan. — Znano je že, da je Tarzan s tem, da se je med divjaki, kjer ga niso poznali, najbolj proslavil s tem, da se je iz-dajal za boga-vjraga. ____________tM
Pred vrati koče je Tarzan nekoliko postal, poslušal in nato vstopil v kočo Po dihanju je spoznal da so v koči ženska, otroci in eden moški — pogla. var. Hitro se je splazil k njemu in mu previdno nastavil roko na vrat, pri. flravljeno, da ga lahko vsak trenutek stisne, če bi bilo potreba. : __
Ko je Tarzan z vso previdnostjo, katere je bil le on, poznavalec džungle vajen, obhodil vse koče, se je prepričal, da tehi katere je iskal, ni tukaj. Toda, vedeti je hotel še več. Vrnil se je h poglavarjevi koči, pred katero kakor stvar brez vrednosti, ležal veliki dragoceni smaragd, ......... ..,, • ,
Tarzan je sedaj hotel vedeti od poglavarja kaj je z onima belcema, od katerih ima ta svetli kamen, toda poglavar mu drugega ni mogel povedati kot da so ju njegovi ljudje pregnali s kempe in ko sta bežala, sta pustila ta zeleni kamen, belega pa odnesla. Od Gonfale ni vedel ničesar.
Stran Z
Kaj bo s sporazumom z Hrvati?
4. RAZGOVORI ZA SPORAZUM.
Vsa država se je razveselila, ko smo izvedeli, da je 4. aprila prišel ministerski predsednik Cvetkovič v Zagreb k dr. Mačku na razgovore za sporazum. Zelo smo se veselili njegove lepe geste v tem, da ni klical dr. Mačka v Beograd, temveč je sjpn kot predstavnik najvišje državne ob-lasti prišel v Zagreb, da je tako pokazal Hrvatom na jasen način, kako odkrito misli in kako mu lahko zaupajo, pa tudi kako srčno želi doseči sporazum in ureditev države tako, da ji bo zajamčena nemotena bodočnost.
Naravno je bilo, da smo vsi zelo nestrpno čakali prvih poročil o teh razgovorih.
Toda ti razgovori so se vršili med štirimi očmi in samo ustmeno. Pravih uradnih poročil tudi ni bilo. Ko so časnikarji vpraševali, kako in kaj potekajo razgovori, dobili so samo zagotovilo, da se pogajanja vrše v prisrčnem tonu. "Razgovori med menoj in predsednikom HSS dr. Mačkom so potekali v prijateljskem ozračju in se bodo nadaljevali jutri", je rekel Cvetkovič. 5. aprila so poročali listi zopet, "da sta v glavnem oba istih misli glede bistva vprašanj, ki so na dnevnem redu, in da imata isto osnovno naziranje o načinu, kako naj ta vprašanja urede". Katera so ta "bistva vprašanj", ki so na dnevnem redu, "kateri način" je to, o katerem imata oba isto naziranje, javnost ni izvedela.
V tem je pa na veliki petek Italija zasedla Albanijo. Tako je prišla naenkrat Italija za hrbet Srbije in tako naše države. Gotovo nov zelo velik pretresljaj za celo Evropo, še večji za nas v Jugoslaviji. Veliko razburjenje je zavladalo po celi državi in najgorostasnejše vesti so krožile od ust do ust. Vse je bilo do skrajnosti razburjeno. Pa saj ste bili vi v Ameriki tudi kakor smo čitali v vaših listih.
V	takem žvepljenem ozračju sta se sešla po velikinoči zopet Cvetkovič in dr. Maček k nadaljnim razgovorom.
Razgovori so se končali 16. aprila. 17. aprila so se pa sešli v Rogaški Slatini ministerski predsednik Cvetkovič, dr. Korošec in dr. Spaho, toraj vladna vodilna trojica, na razgovor. O čem so se razgovarjali, in kaj so sklenili, javnost ni izvedela. Sumljivo je pa bilo in je kazalo, da so razmere zelo težke.
Glede sporazuma se je reklo, da je Cvetkovič nesel pogoje sporazuma, katere mu je predal dr. Maček, v Bel-grad, da jih bodo še tam proučili, da je pa vse v redu. Tako smo vsi pričakovali v najkrajšem času razčiščen je ozračja in objavljenje pogojev Hrvatov in novo vlado, ki bo začela izvrševati sklepe. Čakali smo in čakali. Toda dočakali smo samo vest, ki je izbruhnila na dan, da je "sporazum v Belgradu odklonjen". Zakaj je bil odklonjen, in kaj bo sedaj, nihče ni vedel. Krožile so zopet najfanta-stičneje vesti od ust do ust, najbrže samo inscenirane od nasprotnikov naše države.
V	tem se je pa izvedelo, da odpotuje knez namestnik Pavle v Rim in pozneje še v Berlin. Nihče ni vedel, !za kaj in po kaj gre. Vendar vsi smo zaupali princu in vedeli, da dela gotovo veliko delo za državo in narod in smo se hitro pomirili. "Slovenec" ki je gotovo najbolje informirani list, je pri obeh obiskih povdarjal zelo vidno, da je knez Pavle storil za državo in tudi za Slovenijo veliko delo, za katero smo mu vsi dolžni hvaležnost. To je parkrat v svojih nagovorih povdaril tudi sam dr. Korošec. Katero delo je bilo to, tega ne vemo. Privatno £e je o tem veliko govorilo. Toda kdo naj kontrolira govorice, koliko je resnice na tej ali oni? Toliko je bilo pa vendar jasno povedano, da je dosegel, da so naše meje, kakor z Italijo, tako z Nemčijo "večne". Ako smeto te besede citati skozi diplomatska očala in čitati za njimi, ali med vrsticami, bi morda čitali to le: Knez Pavle je dosegel varnost naših meja. Toraj so bile meje ogrožene. Od koga? Zakaj? Zakaj je takoj po odklonitvi sporazuma odpotoval? Najbrže je bilo vse z zvezi z vsemi dogodki v državi zadnje
13
: I S
IS
lis®!
! ||Ii
»I | P s. j
S ® t * i
!; 5' s I :
) * * I i ■ g ft \ > g CD (P i
ij S. g g i
S i Mi
j J|i
JJj
dernat. Ob pol četrti uri je bilo naznanjeno, da prihaja škof s svojim spremstvom. Šolska godba se je zbrala pri vhodu in je spremila škofa na posebno zgrajen oder. Ljudstvo je obkolilo prostor. Domači župnik Father Butala je pozdravil odlične goste in poklical k besedi najprvo mestnega župana George T. Jones. Za županom je govoril občinski komisij oner Emmet Mc-Guire, potem John A. Zelko naš fairan in inženir, ki je naredil vse načrte za park in poslopja in ki stalno nadzoruje delo. Njemu je sledil Vele-častiti Matthew O'Neill O. Garm. provincial o. karmeli-tov. Na vse zadnje je pa nagovoril množico škof sam. Fovdarjal je da je naše največje bogastvo naša mladina. Mladina je upanje in bodočnost naše dežele, in zato je mladina vredna najbolje skrbi in pomoči, katero ji moremo Izkazati. Lepo urejen park kjer se mladina pod pravim nadzorstvom udejstyuje v igri in športu je velik pripo'moček za pravo vzgojo in razvoj, telesni in duševni, pri rastočih fantih in dekletih. Častital je župniku in faranom, ki so se zavzeli in izpeljali tako koristno stvar.. Za tem je škof blagoslovil pack in vse navzoče. Pred blagoslovom je pel cerkveni pevski zbor, po bla-
O SLAVNOSTI V JOLIETU
Joliet, 111.
Redke so prilike med Slovenci v Ameriki, ko smo kot narod deležni priznanja od tuli erodcev. Jolietski. Slovenci smo preživeli tak dain v nedeljo 9*. julija, ko je pomožni škof Bernard J. Sheil, iz Chicage, blagoslovil novi farni park cerkve sv. Jožefa. S ško-1om vred se je udeležilo te' slovesnosti veliko število duhovnikov iz Jolieta in okolice. Vsi so občudovali delo in uspeh, katerega so naši pridni fazani, pod vodstvom svojega delavnega župnika, dosegli v zadnjih štirih mesecih. Kjer je pred štirimi meseci ležalo devet akrov prazne zemlje, zdaj raste dvesto novo zasajenih dreves. Kjer je lansko leto rastla koruza, se zdaj dviga pet zidanih poslopij, z vso moderno opremo, za prireja' nje piknikov in veselic. Kjer je poprej nemoteno rastla do vratu visoka plevel, se zdaj razpx*ostirata dva urejena prostora za igranje "baseball" igre. Na malem hribčku kjer so lansko leto nekateri bolj t delavni farani zelje in repo redili, so zdaj betonirani prostori za "tennis" igro. Ko so drugorodci videli vse to, so v resnici občudovali podjetnost ' in delavnost naših faranov. t Kaj takega niso pričakovali.
Program je bil kratek a je-
-o-
KAJ NOVEGA V OGLESBY
Oglesby, 111.
V naši naselbini se mladi pari kaj pridno ženijo. V kratkem so se vršile kar tri 'poroke. Poročil se je Joseph Me-glich mlajši s Katarino Walter iz Spring Valley. Dalje John Komatar mlajši s Helen Skirski; in Filip Brovclli z Alice Krončič, Vsem parom želimo mnogo sreče in zadovoljstva v novem zakonskem stanu.
Dne 23. julija se bo vršil velik cerkveni piknik v Frank Ivrončičevem parku. Na ta pjknik prijazno vabimo vse rojake in rojakinje iz bližnje okolice. Čisti dobiček je namenjen za cerkev. Vstopnina je prosta, zabave na pikniku za stare in mlade obilo. Iz De Pue pride Maček orkester, ki bo igral vesele poskočnice. Le pridite, 'bote videli kako bo luštno.
Poročevalec --o-
VESTI IZ JOHNSTOWN A Johnstown, Pa.
Mesec julij je tukaj. Še teden dni ni star, pa je že prinesel celo mero novic, ki so dovolj važne,da pridejo v javnost.
Prvi dan v juliju smo spremili na zadnji poti k večnemu počitku Mrs. Ano Kukenber-ger. Pokojnica je bila rojena uri Mokronogu na Dolenjskem pre,d 59 leti. V Ameriki je bivala 33 let in sjcer ves čas v Johnstownu. Zapušiča več 'sinov in hčere, katerih najmlajša hči ima 16 let. Mož pokoj-(Dalje na 3. str.)
Dne 8. aprila se je pripetila zelo velika in žalostna nesreča za rojaka Mr. Martina Šetinca. Mož je bil že več let zaposlen pri Alfa Cement Co.tu-kaj v La Salle. Par let je b,il tudi za dela/vskega vodjo ali "basa". Omenjeni dan ga je po nesrečnem slučaju zgi-abila električna struja ki ima 33.000 voltov napetosti in ga tako hudo obžgala, da je po par arah izdihnil. Čudno je, da je mogel tako strašno ožgan še živeti par ur. Delavstvo je tega slovenskega rojaka zelo rado imelo, ker je bil z delavstvom dober in prijazen. Pogreb se je vršil v torek 11. julija v cerkev^in qd tam na pokopališče. — Naj počiva v miru.	Poročevalec
ROCKDALSKA DRUŠTVA VABIJO NA PIKNIK
Rockdale, 111.
Mnogim tukajšnjim rojakom je že znalno, da prirede vsa slovenska društva v Rockdale, 111. skupni sloyenski piknik v Oak Grove, Rockdale, 111. v nedeljo 16. julija. jVsi znanci in prijatelji iz bližnjih naselbin se prijazno opozarjajo na ta piknik in jih povabimo, da se ga udeleže. Znano vam je, da so delavske razmere mizerne, zato ste zlasti tisti, kateri laglje kaj utrpite, prošeni, da se piknika udeležite. Ob podobnih prilikah smo pripravljeni vašo udeležbo povrniti. — Nasvidenje v nedeljo 16. julija.
Frank Muha, nar.
goslovu je igrala šolska godba. Po blagoslovu si je škof : ogledal vsa poslopja in napra- i ve.	i
Farani so ostali na parku ; do poznega večera pri prosti ; zabavi. Vsak je priznal da ta- 1 ko lepega sporazuma, in prist- 1 nega veselja, zadovoljstva in dostojnega obnašanja, se ni-11 smo videli na nobeni taki slav-nosti. Ta dan najn bo dolgo ostal v lepem spominu.
Poročevalec
-o-
VABILO NA PIKNIK
Milwaukee, Wis.
Kamen do kamna "Palača" •— zrno in zrno "Pogača," je nap starodavni pregovor. Ne-Laj takega imamo tudi v mislih s prireditvijo piknika v prid našega slovenskega doma, katerega res resno potrebujemo.
r Vsak nikel pripomore do na-| šega cilja, zatorej vljudno vabimo rojake in rojakinje od blizu in daleč, da posetijo ta naš piknik v nedeljo, 16. JULIJA na GAZVODOVI FARMI, Highway 36, blizu 43 peste. Za tiste, ki nimajo svojih avtov, bo vozil truck popoldne vsako uro od vogala 8th & National Ave., ter od zemlji-' šča Slov. doma. Na tiste, ki i imate svoje avtomobile pa i vljudno apeliramo, da pripe-. ljite seboj svoje družine ter | prijatelje in znance ker zabave bo dovolj za vsakogar.
Z rodoljubnim pozdravom Frank Britz Dolgoletni naročnik -o-
mesece.
Ce pogledamo propad Češke, ali ni bilo tam slično? Cehi so zavrnili slovaške zahteve. Slovaki so "prosili" nemško pomoč in Nemčija je "velikodušno radi evropskega miru" morala posredovati in žrtvovati Češko. Slovaški je dala "svobodo", Podkarpatska Rusija je šla. -
Ako vse to prestavimo na jugoslovanski politični jezik, ali ni tu veliko sličnosti? Ali ni morda tukaj bilo ti-fcto ogrožen je naših meja? Ali bi se ne znalo popolnoma po istem vzorcu dogoditi tudi z Jugoslavijo vse isto? Slovenija je Nemcem že "Karstgau", to vemo vsi, toraj drugi Sudeti. Hrvatska je napoti Madžarom na njih poti k morju. Italija stremi za Dalmacijo. Hrvatska je pa nezadovoljna.
Seveda je vse to samo domnevanje, ker cele resnice nihče ne ve, razven samo ožji krogi v Rimu, Berlinu in Belgradu. Vendar naj bo, kakor hoče, toliko je gotovo, da smo se v Jugoslaviji zelo oddahnili po teh knezovih obiskih in zopet mirneje dihamo in imamo nove nade za svojo bodočnost. Vidimo, da je naša usoda v modrih in. krepkih rokah, katerim zaupamo, in katerim zaupajte tudi vi zunaj na tujem in se ne dajte begati od nikogar.
Pogajanja so sicer nekoliko zastala. Vendar, kakor | pravijo vse izjave vodilnih krogov, se še vrše, ali se bodo1 še vršile in se bo vlada dalje pogajala. Vsi upamo, da so bile prve zahteve Hrvatov njihove maksimalne zahteve, ki pa nikdar niso dosegljive temveč treba pri vsakem sporazumu kompromisa. Vsakdo mora nekoliko popustiti. Upamo, da bo tudi tukaj isto.
Eno je pa gotovo: sporazum mora priti, ali pa smo šli. Ako se bodo kakor Srbi tako Hrvati o pravem času zavedli velike nevarnosti, ki preti nam vsem, celi državi, če tudi morda trenutno ne več, pa gotovo preje ali pozneje, če bo žalosten slučaj nesrečne bratske države le bdel pred očmi vseh voditeljev, kakor tudi vseh narodov kot svarilen zgled, kaj je danes vse mogoče na svetu, potem ne bo težko sporazum doseči. Kar Bog daj!	(Konec)
Petek, 14. julija 1939 _

Potek, 14. julija 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah C-J.j. InllAfr 111 InkorP- v drž. Illinois Severne Amerike.	JU11CI, 111. 14 maja 1915>
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
Podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2- Podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. i Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. ; Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. B'agajnik; John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111.	\
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
,	POROTNI ODBOR:
Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, C50 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičncga odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. _
Do dne 1. jantarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednoet, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.	r1 - • »i i®
X
K
NAZNANILO.
Cenjeno članstvo D. S. D. :—
Siuzbeno se vam naznani, da se bo revizija knjig, in polletna seja glavnega zborovanja vršila v četrtek dne 27. julija.
Torej, ako ima kateri kakšna priporočila, navodila ali pa pri-tožbe, ste naprošeni da se jih pošlje na glavni urad vsaj* do dne 25-»julija.
Za D. S. D.,
FRANK J. WEDIC, glavni iajnilc.
V CVETLIČNEM VRTU NA RAZSTAVI
Med najbolj obiskanimi prostori na newyorski razstavi so tisti, kjer razstavljene razne vrste cvetlic. Gornja slika kaže enega teh prostorov.
IMENIK	~ - <
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
Skupaj................$899.50
:afpvxado vz ipovidzi
^Ušt. štev. 1. Barbara Ancel Jr., Appendix $75.00
Joseph Madic, Appendix ........ 75.00
Anton Nemanich, Hernia........ 75.00
Frank Riffel, Appendix........ 75.00
•- !>;
_	^lV . Skupaj................$300.00 N
*	. - - Izplačali za posmrtnim:
t)r ^
jj; st- 1. Za pok. Christina Ivren, cert. 5444-A..........$ 250.00
št. ii. za pok. Rev. John Mertel, cert. 5715-A...... 500.00
r,št- 13. Za pok. Stephen Gyura, cert. 5926-A.......... 500.00
C	M	--
Skupaj....................................................$1,250.00
2a D. S. D.,
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. •
ik.
Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet, 111. — Predsednik John Kramarich, 1314 Cora St.; tajnik John Barbie, 1103 Vine St.; blagajnik Frank Gqrdc-sich, .807 Clement St. .Vsi v Joliet, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v stari šoli sv. Jožefa.
Št. 2. Društvo sv. DniZlne, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda-šich, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mounl Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo iicdcljo v mesecu.
Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Preds. Anton Štrukel, 1101 — 5lh St.; tajnik in blagajnik John Prazen, 1303 Third St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mcsccu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne.
Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, lil.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368. Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar Street, tajnik Frank Less, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu v prostorih sobr. Frank* Less ob pol 8. uri zvečer.
Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau-Kegan, 111.: — Predsednik Anton Ma-rincic, North Chicago, 111.; tajnik in blagajnik Joseph L. Drašlcr ml., 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo soboto v mcsccu ob p«rl osmi uri do prekliia v novi šolski dvorani na Tenth St.'
Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111. — Preds. Martin Žagar, 600 Moen Ave., tajnik in blagajnik Michael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, 111. Seja se v/ši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
Št. 10. Dnuštvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — predsednik in blagajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v Sputh Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharps-otirg, Pa.; tajnik George Wcsclich, 5222 Keystone St.; blagajnik Matthew Balkovec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, I'a. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slov. Domu, 57. cesta.
Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111. — Predsednica Anna Jerisha, 658 N. Broadway Street, tajnica Rose Bailor, 821 N. Center St.; blagajničarka Jennie Krall, 1265 N. Hickory St. Vse
v Joliet, 111. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111. — Preds. Andrew Glavach, 1784 W. 21st St.; tajnik John Densa, 2730 Arthington St.; blagajnik Joseph C. Foys, 1828 \V. Cermak Rd., Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa. — Preds. Joseph Pavlakovich, 308 North ave.; taj. Michael Kelly, 612 Sycamore St., East Pittsburgh; blag. George Kavan, 1500 Oak Ave., Turtle Creek, Pa. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Croa-tjon American Citizen Club, Braddock Ave., East Pittsburgh, Pa.
Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.—Predsednica Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Avenue, tajnica Amalia Anzelc, 1858 W. Cermak Rd.; blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary jkoflanc, 1014 Walnut Street, tlagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine itreet. r^ Vst v Ottawa, 111. Seja se
vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, ■» Slovenski dvorani. 15th in Laure St.
Št. 19. Društvo sv. R0ka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Woilman St.; tajnik' in blagajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena St. Vsi v Butte, Mont. — Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave.
No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Secry. Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St.
No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. — President . Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary John Rolih, 528 N. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St.
No. 22, Chicago, HI. —. President, Cecelia Lamb, 847 Lakeside Place; Secretary and Treasurer, Anthony J. Novotr.y, 3230 Fullerton Ave. ' Lodge meets every second Sunday of the month at EphpKeta Social Center, 635 So. Ashland Blvd., Chicago.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da ge igta popravi.
PRISEGA KI DRŽI
Med Napoleonovim pohodom v Rusijo leta 1812 je bil francoski vojak Henri Clauzel težko ranjen in je ostal v let-ski vasi Voldemarpileju, kjer si je pozneje ustanovil družino. Na smrtni postelji so mu morali potomci priseči, da bodo vsi moški člani opravljali vojaško službo v Franciji. Potomci Clauzela so se te prise-" ge res zvesto držali. Ta čas služi v Franciji Vojake neki Clauzel, ki ima v Volde'marpi-leju ženo in otroka. Ko odsluži rok, se vrne spet na Leton--sko.
IZ SLBV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
ne je umrl že pred devetimi leti. — Pokojnici naj bo večni mir, ostalim, ki za njo žalujejo, pa naše eožalje!
MrS. T. Cekada gre te dni zopet v bolnišnico, v kateri je' bila par mesecev in se je podvrgla operaciji,katero je srečno prestala. Ker se ji pa zdravje še ne vrača povoljno, so ji zdravniki svetovali, naj se za nekaj dni poda nazaj v bolnišnico. Želimo ji skorajšnjega okrevanja in vrnitve k ljubij eni družini! — Bolne so tudi Mrs. Cuk in Mrs. Moder, katere se pa zdravijo doma. Vsem želimo skorajšnjega zdravja.
Prvi dan v juliju smo se zbrali skupaj, kakih 25 po številu. Hoteli smo napraviti presenečenje, kakor pravijo, ali suprize party, pa smo bili mi sami hajjbolj presenečeni. Nekdo je namreč izdal naše načrte. — Well — fletno je pa vseeno bilo. Petja in smeha nič koliko. — V pedeljo 2. julija smo imeli piknik fare sv. Terezije. Tudi tukaj je bilo veliko zabave. G. župnik Ho-ge so zabavali mladino. Priredili so jim razne tekme, katerim smo se tudi starejši od srca nasmijali. Mladež se je trla okrog gospoda, da je bilo videti, kot mu bodo vsak čas noge spodnesli. Kateri ni bil v tekmi, je hotel pa od blizu videti kdo bo zmagal. — Kdo naj bi jim zameril? Menim, da hi tudi Father ne bili posebno hudi, če bi jih bili otroci spravili z ravnotežja na svoje glave. Upam, da je ta izlet, oziroma piknik, rodil vsestransko i zadovoljnost in uspeh.
Tretjo nedeljo 16. julija, pa priredi svoj prvi piknik društvo sv. Štefana KSKJ. — Pomislite, prvi piknik, odkar društvo obstoji. V.sled tega je upati, da pridete vsi, ne samo člani na ta piknik, pač vsi prijatelji. Pripeljite s seboj tudi svoje otroke naj se igrajo v senci dreves v parku sv. Terezije nasproti cerkve. — Vedite, da KSKJ letos slavi 45 letni jubilej svojega obstoja. V te'm smislu vabi društvo sv. Štefana vse one, ki jim je veva, dom pri narod na srcu. Pridite na to prireditev. Nadalje vas društvo sv. Šefana vabi tudi v svoje vrste, da' se tudi vi pridružite podi zastavo prve in najstarejše slovenske .organizacije Kranjske Slovenske Katoliške Jednote. Kot katoličanom, je vaša dolžnost spadati v katoliška društva, naročati in čitati katoliško časopisje. — Pozdrav somišljenikom in čitat«ljem.
Poročevalec
Širite in priporočajte lisi 'Amerikanski Slovenec"!
NAŠE POTOVANJE PO AVSTRIJI, GRADEC. * "
(Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.) .
DENARNE POŠILJAT VE
i	nakazujemo za Jugoslavijo, Ita-	<
|	lijo in vse dele svita po dnev-	]
»	nem kurzu. Prejemniki dobijo	<
|	lenar na dom po pošti. Včeraj	<
»	jo bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.30................ 100 Din
Za $ 4.50................ 200 Din
Za $ 6.60............... 300 Din
Za $10.25................ 500 Din
Za $20.00................1000 Din
Za $39.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30................. 100 lir
Za $12.00................ 200-lir
Za $29.00--------------- 500 lir
Za $57.00----------------1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOPNJERICH tf*
1849 W. Cermak Road. CHICAGO, ILL.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG
1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
LT.
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
Prišedši domov iz Maribora, smo imeli en dan za sebe, da se odpočijemo od naših obiskov po Štajerskem. Obenem smo se začeli pripravljati za našo drugo turo, katera se je pričela z dnem 26. julija, ali na dan sv. Ane, pod okriljem Slov. Ženske Zveze. Kakor na prvi turi, tako smo tudi na drugi turi se vsi udeležili tega izleta, kajti naša želja je bila vse videti in doživeti kaj je sploh mogoče videti, ob času katerega smo namenili za naše bivanje v Evropi.
Ker sem vse doživljaje tega izleta že opisala pred par tedni, I radi tega bom ta del preskočila ter nadaljevala z našim bodočim potovanjem po Evropi.
Še ko smo bili doma v Ameriki smo se zgovorili, da naše potovanje ne bo veljalo le po Jugoslaviji, temveč tudi izven naše domovine, kajti vedno je bila naša želja, videti na lastne oči, kako se imajo narodi po Evropi, o katerih smo toliko čijali zlasti v preteklih mesecih predno smo se podali na pot. Z eno besedo naš namen je bil potovati kar naprej, dokler se bo dalo, in dokler se ne bomo naveličali večnega romanja.
Šli smo torej k "Putniku" potovalni agenciji v Ljubljani, ter jim razložili naš cilj potovanja. Tu smo si preskrbeli vožnje listke za nas štiri, in vse potrebne informacije, katere so tako važne za vsakega potnika, kateri je neizkušen potovanja med drugimi narodi. Dne 8. avgusta se ob eni popoldne odpeljemo iz Ljubljane proti Gradecu, katero ni6sto ni daleč od jugoslovanske meje, ob avstrijski strani. Gradec je znano kot zgodovinsko mesto, katero je igralo mnogokrat važne politične uloge. Mesto ima 200.000 prebivalcev. Tu najdeš prebivalce, ki vsi govore nemško, pred preobratom je Gradec spadal pod Avstrijo, ter je eno prvih mest, ki je razobesilo Swastiko zastavo. Ge ravno je večje število v Gradecu tudi pravih Slovencev, vendar vsi ti govore med sabo nemški, navadili so se tega, in tudi nemške šege, ker pripadajo drugi vladi.
Prispeli smo v Gradec ob pol šestih popoldne. Že postaja, ki je zelo velika, ima več prog kakor vsaka druga v naši Jugoslaviji in je moderna zgradba, ter ima tudi pod zemljo razne izhode, restavrante, informacijske postaje in vse drugo, vse to se dobi že kar pod zemljo pod postajo v Gradecu. Zgoraj smo postajo kar občudovali, takoj smo opazili drugačne gospodarske razmere, kakor pri nas v domovini; tu v Gradecu na postaji, smo opazili vozove postrežkov, ki so regulirani z motorjem, in kar hitro postrešček ali nosač prepelje prtljago od enega vlaka do drugega, med tem, ko pri nas morajo težko riniti z rokami naprej, ali eden spredaj drugi zopet v zadaj. Mislila sem si, oh, zakaj si pri nas tako ne izboljšajo, saj je komaj par ur od naše meje, že je upeljena bolj moderna prepeljava.
Tu opazimo uradnike na postaji v krasnih uniformah, z svastiko simbolom na rokavih, pred postajo je korakalo večje število vojaštva, v temno zelene uniforme, strogih obrazov, skoraj bi rekla nekoliko ošabnih. Ker smo želeli takoj vedeti, katera proga je za na Dunaj za prihodnji dan, da smo bolj brez-skrbi, ker tu niso bile ene ali dve proge, temveč kar po vrsti eno za drugo, nam pove oficir na naše začudenje zelo uljudno, kamero progo imamo vzeti. Premišljevali snio in ugibali, ali so vsi ti v resnici iz srca udani Hitlerju?
Naselimo se v Weitzer hotel, ki je bolj v sredini mesta. Kma-
10	na to si gremo ogledati mesto, peš, da vidimo koliko je sedaj spremembe po 11 letih od kar smo bili tu nazadnje od kar imajo novo vlado. Pridemo do Hitler Platz, (kateri prostor je bil prej na čast (Franc Jožefu) in tu vidimo na tisoče§ mladih deklet, ki so se zbirale cd vseh mesta Avstriji in Nemčije, ki so prišle na skupni sestanek, pojoč novo nemško himno na čast Hitlerju. Začel je liti dež, toda te dgkleta se niso ustrašile ali premaknile, pele so kar nadalje po nemško in navdušeno pozdravljale Hitlerja. Seveda se nam je vse to neumno videlo. Kajti pozneje nam je bilo povedano od zanesljivih prijateljev, katere imamo v Gradecu, da starejši narod ni tako navdušen za Hitlerja, le mladina, ki je še neizkušena bi šla skozi ogenj zanj.
Prihodnji dan si najamemo avto ,ter mu naroČimo, da želimo videti tisti slavni "HUmmel Teich" (nebeško jezero).
To je mali otok na jezeru, ves razsvetljen v električnih lučih z belimi mizicami, po sredini otoka, od koder dobiš iz restavracije razne okrepčilne dobrote. Posebno po noči je to čarobni kraj, kjer razsvetljuje mali otok na stotine lučic, v sredini otoka svira več komadna orkestra, okoli tebe veslajo mali čolni, od koder se slišijo lepe pesmi, zdi se ti, kakor da sediš v paradižu-, da nisi na svetu več; kajti kaj takega divno krasnega se ne do • živi več na potovanju, to je pravi romantičen kraj. Nadaljevali smo naš izlet pq Gradecu, da smo šli na veliki hrib v sredini mesta, 'Schlossberg'. Na ta hrib sfe lahko pride na tri načine, in sicer peš, nato z malo karo podobno dvigalu, ki te počasi vleče navzgor ali z avtom. Mi smo si to pot izbrali avto (ker pred
11	leti smo šli na dvigalo) sedaj smo poizkusili kako se pride z avtom na vrh hriba. Po raznih ovinkih smo končno prispeli na vrh hriba. Šele iz vrh hriba se da razumeti potniku kako krasno je mesto Gradec. Tu ako pogledaš z ene strani vidiš pod sabo krasno modro reko z nebroj mostovi, na drugo stran zagie-daš "Rathaus", dalje Jakomiy-platz, zopet iz druge strani vidiš krasno cerkev sv. Jožefa, nato zopet iz belega marmorja krasno gledališče Operahaus. Šli smo peš še nekoliko višje na hribu in tu smo od bližine občudovali veliki turn in v nji velikansko uro! ki je kazalec časa za ves Gradec. Tu na hribu imajo restavracijo, kjer dobiš vse od najboljšega kosila do najfinejše pijače, dalje je tu teater na prostem, kjer se ljudje r*uTi udeležujejo posebno v vročem poletnem dnevu. Mudili smo se na tem hribu ravno ob času, kp je imel en igralec izkušnje, govoril je tako navdušeno, t?ifcp prepričevalno, kakor da bi imel pred sabo vse sedeže zasedene, vse lože-polne, toda bilo je pa v resnici vse prazno in če ravno je v istem času začel dež liti, ni njega to prav nič motilo, kajti nadaljeval je do konca če ravno je bil že ves moker. Naš vodnik je pravil, da pa ta način ipiajo vedno tu izkušnje igralci in drugi govorniki. Ko sipo videli vse zanimivosti iz tega hriba, smo se podali navzdol. Ogledali smo si museum, kateri je bil nekdanja last avstrijskega prestolonaslednika Franc Ferdinanda,' in kjer še vedno imajo shranjene njegove dragocenosti; dalje Marija Platz, dalje palača guvernerja, cerkev sv. Egdipiusa, ki je stolna cerkev in v kateri mašuje škof, ter je na poseben način od znotraj slikana, daij. kip Franc Jožefa I. ter trdnjavo iz davnih dni, kjter so pekoč
(Dalje na 4. strani)
IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D.
Meseca junija so prejeli bolniško podporo sledeči člani in članice:
Dl'ušt. štev. 1. Mary Matkovitch ..................$24.00
Mary Pasdertz ...................... 35.00
Joseph Zugel ...........:.............. 5.00
Margaret Zelko ...................... 17.25
Frank Russ ............................ 13.00 .
Michael Gregorash Sr........... 35.00
Joseph Stimac ...................... 20.00 V
Rudolph Koleto, pol............... 17.50
Jacob Gombach Jr................. 20.00
Anton Sraj Sr....................... 15.00
Martin Werkovsek ................ 23.75
Catherine Scinkovec .............. 15.00
Paul Tomec, pol..................... 12.50
Joseph E. Gregorich .............. 30.00
Mary Matkovich .................... 15.00 v"
Jacob Gombach Jr................. 28.00
Joseph Madic ........................ 25.00
Rudolph Koleto, pfll.................14.00
„ Joseph Klepec Sr................... 22.00
,	Anton Sraj Sr..................... 20.00 .
Olga Mozina ..........................115.00
r*l'Ušt. štev. 5. Matthew Bayuk, pol............. 27.00
^ušt.štev! 6. Mary Barle ........................ 110.00
rušt. štev. 11. Michael Vidina ...................... 35.00 .
^	Martin Bayuk ........................ 32.00
Ul'Ušt. štev. 12. Katherine Videtich .............. 16.50 .
Frances Strle ........................ 20.00
.	Mary Petrovcic ...................... 15.00
r«št. štev. 13. Steve Gyura .......................... 25.00
George Veselich ......................36.00
Michael Sugel ........................ 15.00
Katherine Gyura .................... 6.50
George Veselich .................... 27.00 '
v.	Michael Sugel ........................ 30.00
^ ušt. štev. 14. Anna Malek .......................... 29.00
UruSt. štev. 17. Paulina Lubschina, pol........... 17.50
l'u8t. štev. 19. Nickolas Niksich .................. 36.00
NA OBISK V STARO DOMOVINO
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
"Podkrnoški gospod
Dolores Vieser: Vfflflp — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. ^lasmnnmicis
Marko steče v hišo. Nad vrati se odpre okno, drhteči glas doma Silvestra prodre visoko in boječe v svinčeni molk.
"Kaj, kaj pa je? Kaj pa zvoni? Gori?"
Lenart vprav zapne krepko jermen pri sedlu, zakliče nestrpno nazaj:
"Ne vidite, prečastiti, ognje po gori? Turki gredo!"
Dekle rezko zavrešče. Nato začno jokati in pa ihteti. Dom Silvester vpraša čez čas z ubitim glasom: s "In kaj boste naredili, milostni?"
Lenart se zravna in okrene obraz gori proti oknu:
"Jahal," reče na kratko, "moramo jih zadržati."
Tedaj ženske zvonko kriknejo in pobegnejo pred Lenartom v temno vežo. Dom Silvester pa stegne roteč roke:
"Milostni — nikarite! Turki, oni so šiba božja — jim nihče ne more biti kos! Gospod prost, drugi gospodje ostanejo vsak na svojem gradu. V proštijo" sem gori tudi ne morejo. Dajte vrata zadelati s koli, gospod!" krikne kar šiloma proseč, ko vidi, kako nese Marko meč in oklep.
"Teci!" veli Lenart fantinu. Fant steče po strmi poti doli v vas.
Lenart več ne sliši, kaj še dalje kliče hromeč. Naglo si nadene mrzlo železje okrog razbijajočih prsi, si da od stare Polone zapeti kaveljčke in jermena, si opaše meč in povezne železno čelado na glavo.
Medtem mu snujejo misli jasno in čudno hladno:
"Castelbarco gori na gradu je še zmeraj bolan; pa za red bo kljub temu lahko skrbel. Starega stotnika vse spoštuje in se ga boji. On sam zbere može, se postavi Turkom po robu — v Jadovškem blatu,
—	ne, — bolje bo ob Krki, v jelševju. Tam se lahko krije, lahko v temi podere most.
—	Krka je narastla. Topli veter taja po gorah zgodnji sneg."
Okrog cerkvenega ogla prisopiha debeli hišni oskrbnik Castelbarcov, vidi Lenarta oboroženega, vzklikne globoko: "Deo gratias!" potegne z glave čepico in zasope:
"Gospod vam dajo vedeti: to ni noben navaden ogenj, to je znamenje, da preti sila! Pa vidim, saj ste že oboroženi, gospod prošt —"
Lenart prikima.
"Turki!" reče. "Zahvalim se stotniku. Ženske pošljem v proštijo in v grad, pod njegovo varstvo."
Oskrbnik vneto prikima. Okroglo obličje mu ne kaže preveč skrbi: odkar stoji podkrnoški grad na svoji pečini, ni bil še noben sovražnik v njem.
"Gospod stotnik so že rekli: če bo treba, se bodo dali zanesti v proštijo, zastran zidovja in vrat."
"Prav," reče Lenart; "gospod Castel-branco ve že sam najbolje, kaj je treba storiti."
S temi besedami se zavihti v sedlo in potisne Župana skozi ozka vratca v zidu. Medtem ko jaha doli v vas po ozki, strmi stezi, da konju polzi in drsi, se v zvoniku izklenkata zvonova.
Podkrnoški mlin stoji globoko v vlažni senci ob Glini. Megle se plazijo okrog po-čivajočega kolesa. Rdeče luči dajejo negotov svit, zamolkel škripot in nagli gla-
sovi hrume okrog vode.
Rezko klopota Župan čez most. Neka žena mu plane iz rdeče megle naproti.
"Je resen?" zakriči in se oklene s sklenjenimi rokami stremena, "je resen, da gredo peslajnarji?"
"Resen! Ampak gori v proštiji se ti ne zgodi nič."
Tedaj zažene žena jok na ves glas in zbeži v hišo.
Cez mostove priropotajo možje, z Brega, s Špic.
Z mrzlično nestrpnostjo čaka Lenart, da se zbero okrog njega. Surovi, rjavi obrazi jim žare od urnega teka. Pošastno se sveti nekaj kos kmetom nad belolasimi glavami. Fantje drzno nosijo ob strani svoje skrivne nože za lov na jelene in merjasce in samojstre, med oprtami pa jim tiče prače.
"Vsi sami divji lovci!" šine Lenartu skozi možgane, toda v srcu mu vstaja divja radost. So prišli, so le prišli, njegovi kmetje! Ni niti vedel, da se boji, da jih ne bo. Zdaj, ko se mu je odvalil kamen od srca, zdaj šele čuti.
"Možaki," jim reče priglušeno, kakor da preži sovražnik že v vrbju, in modre oči se mu svetijo v temi kakor volku, "po-hitimo v Ceterajo, h Krki, — tam pode-remo most. Cez Krko jih ne bo moglo dosti hkrati. Poprežimo nanje in storimo, kar je treba. — Turki ne smejo, niti eden ne, v našo deželo! Rajši naj je nas vseh" konec!"
Možaki sopejo, toda ne rečejo ničesar. Nekateri kratko prikimajo; tik pred konjem se reži mlad hlapec in kaže bleščeče se bele zobe. Možje odrinejo. Mlinar hiti z žago in kladivom in kleščami. Od pro-štije priteče za njimi še kakih deset hlapcev, ki jih Castelbarco ne potrebuje za zi-dovjem.
Na stegnah gori je, kakor da je. kdo meglo ta trenutek odtrgal, da se vidi, kako raste na vzhodu žar požara. Možje se spuste v tek.
Po grudastih potili čez polja odskaku-jejo visoko obloženi vozovi. Gori čepe ženske, zavite v temne ogrinjalke, in molče. Jokajoči, preplašeni otroci zakričijo, ko zagledajo grozljivi sprevod moških. Pq-tem jih srečuje živina, ki jo gonijo v grad deklice, trepetajoče od strahu.
V Selu stoji dosti moških okrog križa pod lipo: moški iz Hovje vasi, z Gradnice in Viherje vasi in iz Predlja. Možje z Gradnice imajo krive sablje, še od ena in osemdesetega leta sem, ko so mlatili turško krdelo.
Ko gredo od Ceteraje proti Krki, jih je pač vseh skupaj do dvesto, če prištejemo fantine.
Z naglimi, dolgimi koraki hropejo naprej. Ne govore nič in ne mislijo nič; neokretni prsti jim stiskajo orožje in oči jim divje bulijo v ognjeni žar.
Ne vedo, ali se bodo postavili po robu sto ali tisoč peslajnarjem. Osemnajst tisoč jih je bilo leta šest in sedemdesetega. Ampak, da bi sami od sebe dali pokončati svojo deželico? "Naka, rajši naj nas bo konec! Mi, Korošci, mi ne vpijemo za prazen nič, smo dolgo tiho. Ampak kadar je treba, takrat udarimo!"
(Dalje prih.)'
NA OBISK V STARO DOMOVINO
(Nadaljevanje s 3. strani.)
streljali špijone, ter dvor nemškega konzula.
Obiskali smo isto jutro tudi go. Lehman, na Humbold stras-se, ki je teta od Mrs. Frank We. dic, v Jolietu, in katera nas je zelo prijazno sprejela. Soprog ge Lehman je bil svoje čase okrajni glavar mesta Gradec. Popoldne istega dne šmo obiskali delavnico Johan Franc, kjer vodi kamnoseško obrt, in ima veliko število kamnosekov zaposlenih. Dalje smo obiskali ses-tričrio od mojega očeta in njeno družino. Tu so nam pripovedovali da v Gradcu ni več Judov, kajti vsi so ubežali pred novimi nemškimi postavami, videli smo tudi da imajo privatna stanovanja kakor tudi štacune na vseh oknih razobešene slike A-dolfa Hitlerja, toda tega še ni dovolj, ko vstopiš v veže hotelov, gostiln in drugih domovih, tudi v predsobah imajo na častnem mestu razobešene slike Hitlerja, v dragocenih okvirjih. Sicer se dobijo slike tudi zastonj, ako le vprašaš za njo, na ta način postrežejo onim družinam, ki so bolj revnega stanu, da ni1 majo izgovora zakaj jim ne visi njih "Fiihrer" na častnem mestu. Opazili smo tudi da imajo na oknih štacune napise po nemški: "Mi nismo judji". Toliko navdušenja za njih voditelja nisem kmalu doživela čeravno sem se nahajala pozneje na nemških tleh.
Tu v Gradecu se spominjam so ljudje vedno pripravljeni bojevati za njih načela. Spominjam £e kako je bilo še pred 11 leti na našem zadnjem obisku, ko so imeli še "heimweherje", ki so se sprli z regularnimi vojaki in je prišlo povelje ustaviti vse vlake. Ker smo imeli že takrat isto jutro nadaljevati našo pot, na Dwnaj, smo morali proti naši volji podaljšati bivanje v Gradcu, toda končno se nam je tudi to neumno zdelo, smo najeli avto, ki nas je vozil več ur, nazaj, dokler nismo izstopili na jugoslavenski meji v Št. Ilju.
Bilo je potrebno, da tudi to pot, da zaključimo naše bivanje v krasnem mestu Gradcu, toda na žalost mi je zmanjkalo nemških mark, in rada ali nerada ni bilo vprašanja, sem morala pred odhodom vstopiti v menjalnico. Tu izmenjam traveling check za $50.00, in v moje razočaranje sem prejela tako malo mark zanj, da za ta denar nismo si mogli mnogo privoščiti. Še ni-
Petek, 14. julija 1939
kjer potem na našem nadalj-nem potovanju po Avstriji in Nemčiji nismo prejeli tako malo svoto za ameriški tolar kakor ravno v Gradcu. Vodnik nam je pravil, da je vzrok gotovo borza, ali pa mora menjalnica večjim bankam plačevati gotove piovizije od ameriških tolarjev, katere menjajo.
OkoA šestih zvečer odrinemo z vlakom proti Dunaju. Vlak je bil elegantno opremljen, vozili smo se vso pot v drugem razredu. Zunaj na vagonih je bil napis "Oestereich, Wein, Berlin, Roma". Ko smo našo prtljago uredili v kabini, stopimo še enkrat k oknu, da se na ta način poslovimo od Gradca, kateri nam je nudil toliko razvedrila. Razgovarjala sem se s hčerkami po angleško, in v naše začudenje nas ogovori v istem trenutku po angleško neznana dama, ki nas vpraša ako smo iz Amerike. Ker je tudi ona znala dobro angleščino Smo takoj uganili, da tudi ona prihaja od tu. Kmalu se predstavimo eni drugi, nakar nam povp, da je Slovenka iz Lorain, Ohio po imenu Vida Kum-še, ki je prišla čez morje z Italijansko linijo, ki je pristal v Genovi. Imela je priliko ob istem času obiskati tudi Naples, (Napoli) in druge krasne itali. janska mesta, odkoder je nadaljevala pot do Jugoslavije.
Ker je bila gospodična Kum-še tudi namenjena na Dunaj, smo jo povabili v našo kabino, kjer smo eni drugi krajšali čas na vlaku. Potovala je popolnoma sama in sicer pod agencijo po Evropi "Cook". Tu je imela fino postrežbo, in ni se ji bilo treba bati, da bi kam zašla. Vendar smo se ji čudili, da kot dekle si upa tako sama po svetu potovati, toda Slovenec povsod najde brate in sestre po svetu, kar se je gotovo v tem slučaju. Ker smo imeli brzovlak, smo kar hitro zapuščali mesto za mestom in približevali smo se, krasnemu glavnemu mestu nekdanje velike Avstrije.
Naše bivanje na Dunaju, sledi prihodnjič.
-o-
IZGLEDI LETOŠNJE ŽETVE
Washington, D. C. — Po cenitvah poljedelskega depart-menta bo letošnji pridelek pšenice v Zed. državah znašal okrog 717 milijonov bušljev, kar bo pribl. 215 milijonov bušljev manj kakor lani.
"Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina!
ki ga prirejate bo uspel, če ga I dobro razglasite v javnosti po- | tom oglaševanja v
[EP Amerikanskem Slovencu j
■■■■■>.....■ ■ - : ■ " g
za društva imamo posebne cene.	|
fC* II)MtMW^^HtlllMIIflC3t}9IttIltltIC3tHf llllllliraflllttIUUIC^lllllHIIITC3IflfflIIIIVlC31IHIllt1tllE3TflItTll1IIIC3llfl^	IIHIIC3 III IJ IlillltC^^
ROŽNIVENCE
za vse razne slučaje si lahko naročite iz naše Knjigarne. Nekaj izbere objavljamo tu. Za kake posebne slučaje, kot darove za obletnice porok ali kaj drugega imamo v zalogi še boljše in dražje. Za take slučaje nam pišite in postregli vam bomo po želji.
Štev. 34. "ALL STERLING SILVER ROSARY" (krasen srebrni rožnivenec, v črni barvi, pripraven za
moške in ženske ............................................................$2.50
Štev. 17. ''KRASNI SKIOPIČNI ROŽNI VENCI", ki imajo v jagodah za očenaše vdelane skiopične slike Križevega pota. Dobijo se v črni, plavi, vijolični in zeleni barvi..............................................................$1,50
Štev. 108. "KRASEN PEARL ROSARY" z lepim posrebr-
nenim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta $1.35 Štev. 97. LEPI "THE GUARD RING ROSARY" iz belih pearl jagod, posebno trpežno okovani, z lepim
križem, pripraven zlasti za žene in dekleta............$1.25
KRASNI ROŽNIVENCI, delani i* lepega barvanega stekla v beli, rudeči, rumeni in zeleni barvi. Pripravni za moške
in ženske, fante in dekleta. Priprostejši po........................ 75c
Bolje kovani z lepšimi križi......................................................$1.00
LEPI ČRNI ROŽNIVENCI z pozlačeno ali posrebrnjeno
verižico za ženske in moške. Priprostejši.......................... 50c
Bolje kovani z lepšim križem.................................................. 75c
DRUGI CENEJŠI RAZNI ROŽNIVENCI: Štev.
38. Črne barve, z okovanim lesenim križem............ 60c
Štev. 105. Pearl Gold Rosary, z lepim križcem................ 50c
Štev. 106. Lepe vijolične barve, z lepim križcem.............. 50c
Štev. 102. Beli rožni venec z lepim križem.......................... 50c
Štev. 146. Lep črn rožnivenec, za moške in fante............ 45c
Štev. 103. Lep beli, z lepim križcem...................................... 25c
Pri naročilih naj vsak navede štev. rožnivencev ter kake barve se naj pošljejo, da bo mogoče pravilno postreči. K naročilom je pridiati potreben znesek. Po C.O.D. teh pošiljatev ne pošiljajo, razven, če želi prejemnik, da se stroški za C.O.D. zaračunajo njemu. — Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
IVERI.
Ako so pri slovaškem zadržanju pri zadnji krizi odločevali mažaroni, pač ni moglo iti za kako slovaško "svobodo," in če so res pri tem pravi Slovaki le nekaj upali tudi na to sVobodo, vidijo lahko že zdaj, da so ubrali napačno pot, ko so leteli k Hitleru. Prvič so pustili Slovakom le neki kurnjak. Že po treh mesecih tak kurnjak ne mbre živeti. Slovaška krona je izgubila do 75 odstotkov. Morda so upali na — leta, in Hitler je rekel, da jim garantira 25 let — svobode. Po dobi treh mesecev pa govorijo že o — delitvi, ker .ne gre s tem kurnjakom naprej. Tistih 25 let garancije pa hočejo požreti s tem, da Slovaki sami zahtevajo — delitev. Večino bi pograbil nenasitni Mažar, drugo pa enako lačni Hitler, in niti — protek-lorata bi ne bilo treba. Kako se vračuje Slovanu, ki vidi le svoj — kurnjak.
Tudi Poljakom prihaja vroče ko so padli Cehom z nožem v hrbet, da dobijo neko fliko. Slovakija še ni razdeljena, ampak že zdaj se Hitler obnaša, kakor bi bila, in pošilja nemško vojaštvo na poljsko mejo in gradi tam trdnjave, da ima Poljsko že vso obkroženo. Veselje je bilo v Varšavi, ko so pridobili Tešinj, fliko, zdaj imajo tako mejo, da bi za obrambo največja armada ne zadostovala. In že po kratkih treh mesecih se povra-čuje, ko je tako potrebna slovanska vzajemnost le na — papirju. Poljak je sunil Ceha v hrbet, zdaj ga drži Nemec za vrat.
*
• O "Krizi liberalizma" piše m potoži liberalec sam (v Napredku). Tako.le potoži:
V najhujših škripcih se v sedanjih časih nahaja liberalno misleč človek, svobodomi-slec ali kakorkoli že hočete imenovati človeka* ki ga je narava obremenila z možgani, ki ga silijo, da ne gleda samo na levo ali samo na desno, temVeč na obe strani pa tudi naprej in nazaj ter skuša dati prav vsakomur, kadar je prepričan, da je v pravem, in se tudi ne boji povedati bodisi levičarju ali desničarju, da se motita, ako ga je opazovanje in proučevanje njunih besed in dejanj uverjilo, da sta se zmotila.	t
Roba izgleda, da je liberalni ali svobodomiselni človek prišel do zavesti pristne tolerance v vsakem ozira. To je vrlo lepo. Kriza more biti res huda. Ni bilo vedno tako. Jaz sem videl čase, ko je bil liberalizem na vrhuncu. Strpen, toleranten? Kaj še? Vsa inteligenca je bila liberalna, in morala biti liberalna,da je veljala kot inteligenco. V nižjih slojih pa je bil spočet — socializem, in bil rojen in je ra-stel in postal močan in začel spodrivati liberalnega očeta, in ta prešerni sinko je rodil komunizem in komunizem je začel spodrivati socializem in tu smo nekako dandanes. Libera-
lizem je stari oče in je podoben kmetu, ki je zagospoda-ril ali moral iti "v kot". Spomini pa so ostali in tako se ta liberalizem še hoče postavljali in je postal — pohleven, toleranten, strpen, noče ne ^ levo, ne na desno, vsakem« rad prizna, kakorkoli se mu poljubi, pa je le v starcu ostal spomin na boljše dni, in P0' stavlja se, kakor bi prav le on sam imel vso resnico v zakupu* iii se pritožuje, kako ga suvajo od desne in od leve, in trdi> da je prišel v krizo, ko ga je že davno kriza pobrala. PraV naši amerikanski, ne ravnole slovensko amerikanski, krogi nudijo najžalostnejšo sliko tega skrahiranega starca,, ki živi le od sladkih in lepših spominov, pa se klanja na levo in desno, da bi ga pustili P1'1 miru.
Ako jih dobi v rebra od leve, od lastnih otrok socializma m komunizma, je njegova za* deva, od desne jih bo dobiv-ljal še naprej, ker praV ta li" beralizem je potisnil človek® v naturalizem, zanikal duhovno stran na človeku, mu odvzel Boga in ga potisnil v ateizem. Pri tem se pa dela, kakor bi le on "imel — resnico, m bi ta ne bila ne na levi, kar je res, niti ne na desni, ker tU na desni bi dejstva baje ka^ "ustvarjali" in verovali, da bi bilo dvakrat dva pet, kakor hoče povedati z nekim "cerkvenim očetom."
Sam pravi, da je zašel v krizo, pa so krize le drugi ki;ivi> na levi in desni so krivi, oJl sam pa bo izvlekel človeštvo iz vse sedanje mizerije, ko je prav on sam človeštvo v mizerijo pahnil. Ako je na člo-veku le in edinole neka Prl' rodna stran, kakor je začel učiti liberalizem in še hoče učiti, bo mizerija od dne d° dne večja, če je pa na človeku še druga, duhovna stran, i">e bo samole neka kriza pela, Pe' la in zapela bo — smrt.
Kjer katoličani ne skrbe ** razsirjevanje svojega katol-tiska, tam dajejo najlcps" priliko nasprotnikom, da širi" jo ti svoj protiverski tisk,
MOLITVEN/KI
Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in s" ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo.
Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50.
V prodajo smo dobili tudi m°* litvenik "SVETE MAŠE", ki je sestavil hi priredil č. g. Vit^ Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50.
Tretji molitvenik, ki smo prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.5°-
Naročilom je pri d jati potrebni znesek in poslati na:
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
J
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOyAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški an-1 gleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima »s strani.	, f $
CENA:
Trdo vezan v platno-- $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Pisarn* polje
JL ML Ifcgpi
ft" I "I
riKIlMU