Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 1–2 Gašper Tonin UDK [811.163.6:003.083]:61 Kamnik DOI: 10.4312/JiS.67.1-2.209-221 KRATIČNI TERMINI IN PRIPOROČILA ZA NJIHOVO UPORABO V zadnjih desetletjih je število kratičnih terminov sploh v naravoslovnih znanostih močno naraslo. V tujini so na problematičnost njihove rabe strokovnjaki že opozarjali, saj so kratice zaradi gospodarnosti izraza in nesistemskega tvorjenja podvržene neželeni terminološki homonimiji in terminološki sinoni- miji. V prispevku opisujemo razmerje med kratičnim terminom, razvezavo in pojmom ter nekatere ne- varnosti pri rabi kratičnih terminov. Odsvetujemo tvorjenje kratic s krajšanjem poslovenjenih razvezav in predlagamo, da se tudi v slovenskih znanstvenih besedilih uporablja mednarodno ustaljene kratične termine. Pomembno je tudi, da v strokovnem jeziku uporabljamo kratice v njihovi nedeterminologizi- rani obliki. Poleg tega moramo pri tvorbi priložnostnih kratic v znanstvenih besedilih paziti, da se te ne ujemajo z že obstoječim ustaljenim kratičnim terminom, vsak nov kratični termin pa moramo ob prvi omembi razložiti z razvezavo. Ob prevzemanju razvezave moramo paziti, da vedno izhajamo iz pojma, upoštevati pa moramo tudi terminološka in jezikovnosistemska načela. Ključne besede: determinologizacija kratic, Tolstojev manever, zapisovanje kratic, kratice v termino- logiji, medicina Kratico z lastnostmi termina lahko imenujemo tudi kratični termin (Fajfar in Žagar Karer 2019: 554; Logar 2003: 140). Tega lahko definiramo kot termin, nastal iz se- stavin eno- ali večbesednega termina (lahko tudi nabora terminov). To vzporedno poimenovanje imenujemo tudi razvezava – ta je sicer lahko katerokoli termino- loško poimenovanje, najpogosteje pa gre za večbesedne termine (velikokrat celo nezaželena opisna poimenovanja). V zadnjih desetletjih je sploh v naravoslovnih znanostih število kratičnih terminov močno naraslo (v Medicinskih razgledih je bilo v štirih številkah oz. približno 40 prispevkih leta 1967 objavljenih 13 kra- tic, leta 2000 184, leta 2020 pa je bilo v 38 prispevkih objavljenih kar 550 na JIS_1-2_2022-FINAL.indd 209 2. 07. 2022 09:47:55 210 Gašper Tonin novo razloženih kratic) (Logar 2003; Tonin 2021: 123). Večino terminov, ki jih v medicinskih revijah prevzamemo iz angleščine, predstavljata razvezava in njen pripadajoči kratični termin. Ob tem se avtorji znanstvenih prispevkov in uredniki soočajo z različnimi težavami. Na problematično rabo kratic opozarja tudi veliko tujih strokovnjakov, ki izpostavljajo napake, ki se zaradi velike gospodarnosti kra- tic lahko pojavijo z njihovo rabo (npr. Koh idr. 2015; Politis idr. 2015; Pottegård idr. 2014; Sheppard idr. 2008). Ob tem raziskovalci usmerjajo predvsem k dvema rešitvama – zmanjšani uporabi kratičnih terminov in večji normativnosti kratičnih terminov. Pri zadnji po pregledu literature lahko zasledimo tri glavne smeri: obli- kovanje seznama prepovedanih kratic (v nekaterih državah in npr. bolnišnicah so taki seznami že v uporabi), oblikovanje normativne baze (slovarja) in dosledno upoštevanje normativnih pravil za uporabo kratičnih terminov. Oblikovanje se- znama prepovedanih kratic zahteva podrobnejšo raziskavo, izvedeno v različnih delovnih okoljih, normativno bazo kratic pa bi morali zajeti terminološki slovarji in drugi priročniki. V prispevku zato obravnavamo nekatere zaplete in vprašanja glede normativnosti kratičnih terminov, s katerimi se srečujejo strokovnjaki in pisci znanstvenih be- sedil, ob njih pa poskušamo predlagati nekatere nujne normativne smernice, ki bi jih morali avtorji in uredniki revij upoštevati pri objavi znanstvenih prispevkov. Pri tem se osredotočamo predvsem na medicinski strokovni jezik, pri katerem se kratice v akademskem svetu in klinični praksi uporabljajo dnevno. Pri analizi različnih nevšečnosti in priporočil za njihovo preprečevanje smo se opirali tudi na izkušnje pri znanstveni reviji Medicinski razgledi. 1 Razmerje kratični termin – razvezava – pojem V terminološki vedi lahko govorimo o posebnem razmerju med pojmom in izra- zom, ki mu je dodeljen (običajno z dogovorom strokovnjakov) – terminom. Odnos med kratičnim terminom, pripadajočo razvezavo in pojmom je zelo zapleten (po- dan je primer kratičnega termina MHC na sliki 1). Že znotraj tujega jezika lahko na ravni kratice (tak primer je predstavljen na sli- ki 1) ali razvezave (EIA (angl. enzyme immuno assay) in ELISA (angl. enzyme-lin- ked immunosorbent assay npr. opisujeta isti tip preiskave)) obstaja terminološka sinonimija. Ta se pogosto pojavi tudi v razmerju slovenska – tuja kratica.1 Taka kratična termina sta npr. SPIN (sindrom pridobljene imunske nezadostnosti) in AIDS (angl. acquired immunodeficiency syndrome).2 Kot je razvidno na sliki 1, lahko v terminologiji poleg dokaj pogoste terminološke 1 Kot slovensko kratico tu razumemo tisto, ki je tvorjena iz slovenskih terminov (vključujoč prev- zete termine), kot tujo kratico pa tisto, ki smo jo z izraženim prevzemanjem citatno prevzeli v slovenščino. 2 Pri tem je kratični termin AIDS veliko bolj razširjen in ustaljen kot SPIN. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 210 2. 07. 2022 09:47:55 211Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo sinonimije (o tej v terminoloških slovarjih pišejo M. Humar (2009) in M. Karer ter T. Fajfar (2020)) ob kratičnih terminih zaradi močno reduciranega izraza opa- zimo tudi terminološko homonimnost. Gre za pojav, ko je enaka izrazna podoba, termin, pripisana več različnim med seboj nepovezanim pojmom (o njej ni pisalo veliko raziskovalcev – pojavlja se predvsem pri kraticah –, omenja jo npr. A. Žele (2009: 134)). Pojem, ki ga označuje, lahko tako določimo le iz konteksta, kar pa je v znanstvenih besedilih nezaželeno. Primer terminološke homonimije je poleg na sliki predstavljenega MHC tudi kratični termin FAST, ki lahko pomeni hiter tip ultrazvočne preiskave (angl. focused assessment with sonography in trauma) ali široko uporabljano in ustaljeno mnemonično kratico za znake možganske kapi (angl. face, arms, speech, time). Terminološka homonimija je tu problematična, saj sta oba kratična termina ustaljena in uporabljana znotraj istega področja – urgentne medicine. Terminološki homonimi pri kratičnih terminih pogosto nastajajo tudi tako, da tuje- jezični termin prevzamemo v slovenščino, nato pa iz slovenske razvezave tvorimo nov kratični termin. Gre za problematičen proces, saj s tem običajno še dodatno kršimo terminološka načela, ustvarjamo pa medjezično terminološko homonimi- jo. Tak je npr. kratični termin TMA, ki je že v angleščini terminološki homonim, saj lahko pomeni ali angl. thrombotic microangiopathy ali angl. transcription Slika 1: Prikaz terminološke homonimije in terminološke sinonimije ob kratičnem terminu MHC in njegovih razvezavah. V krepkem tisku je razvezava iz Slovenskega medicinskega slovarja MHC poglavitni kompleks tkivne skladnosti glavni histokompatibilni kompleks poglavitni histokompatibilnostni kompleks težka veriga miozina angl. myosin heavy chain miozinska težka veriga angl. major histocompatibility complex Prevzemanje MyHC Pojem Pojem Terminološka sinonima Terminološki homonim Terminološki sinonimi Terminološki sinonimi JIS_1-2_2022-FINAL.indd 211 2. 07. 2022 09:47:55 212 Gašper Tonin mediated amplification, v slovenščini pa smo iz večbesednega termina tuberkulo- zni možganski absces prav tako tvorili kratico TMA. Sklenemo lahko tudi, da bolj gospodarni kratični termini tvegajo tudi večjo terminološko homonimnost (termin GnRH, ki pomeni angl. gonadothropin releasing hormone, ima manjšo možnost za terminološko homonimijo kot ET,3 ki se uporablja kot angl. essential trom- bocytemia, endothelin, efective temperature, embriotransfer in Eurotransplant). So pa manj gospodarni kratični termini lahko dovzetni za nekatere druge težave (nepraktičen opisni termin v razvezavi, hitrejša determinologizacija oz. izguba po- vezave med kratico in pojmom itd.), ki jih opisujemo v nadaljevanju. Poleg terminološke homonimnosti je sistemska težava, na katero ni imun niti stro- kovni jezik, da kratica lahko opredeljuje različne besedne vrste – MR nam tako lahko pomeni tako magnetno resonanco kot magnetnoresonančno ali magnetno- resonančni. To ima neposredni učinek na oblikovanje pravopisnih pravil (vsaj po sedanjem Pravopisu iz leta 2001, v novem predlogu Pravopisa 8.0 te težave ver- jetno ne bo), predvsem pri poglavju o zloženkah iz kratic (čeprav predstavljajo zapleten in pogost problem tako piscev znanstvenih prispevkov kot urednikov, v tem prispevku o njih ne bomo podrobneje pisali). Iz proučenih kratic lahko z gotovostjo zaključimo, da bi se morali znotraj termino- loškega sistema držati pravila, da se poskušamo izogibati tvorjenju kratic s kraj- šanjem poslovenjenih razvezav (torej ne TMA (tuberkulozni možganski absces), ampak mednarodno ustaljeno TBA (iz angl. tuberculosis brain abscess). Podobno sklenejo tudi M. Kališnik (2004: 231), M. Žagar Karer in T. Fajfar (2019: 555) in avtorji Angleško-slovenskega slovarja izbranih izrazov iz biokemije in molekular- ne biologije. Edina izjema so le tako široko uporabljane kratice, da so tudi pri nas že močno ustaljene (npr. UZ za ultrazvok in ne US po angl. ultrasound). Pogosto so take kratice že determinologizirane, do rabe teh v splošnem jeziku pa se mora glede na lastna, leksikološka načela in pregled ustaljenosti (v splošnem jeziku, ne strokovnem jeziku) opredeliti leksikolog. Poleg tega predlagamo, da tudi priložnostnih kratic v različnih znanstvenih pri- spevkih ne tvorimo tako, da so homonimne z že obstoječim kratičnim terminom (to sicer lahko zagotovi le primerno terminološko opremljen nabor kratičnih ter- minov; poleg tega se zdi, da bi bilo treba za izbiro pravilnega pojma vsak vnos v tak nabor (slovar) označiti tudi s področnim kvalifikatorjem, torej oznako, ki bo usmerila, na katerega izmed pojmov usmerja kratični homonim). Da se izognemo zmedam, ki nastanejo s terminološko homonimnostjo, je nujno, da je vsaj ob prvi pojavitvi kratičnemu terminu v znanstvenem besedilu pripisana tudi razvezava (lahko slovenska in angleška). Normativna določitev obeh razvezav v takem na- boru bi obenem rešila tudi težave z ogromnim številom terminoloških sinonimov, ki jih predstavljajo razvezave, prevzete iz drugih jezikov. 3 Tudi Slovenski medicinski slovar nam pri tem ne pomaga dosti – pri ET usmeri na vse troje, endote- lin, embriotransfer in Eurotransplant. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 212 2. 07. 2022 09:47:55 213Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo 2 Determinologizacija kratičnih terminov Pri procesu determinologizacije termin iz strokovnih besedil prehaja v nestrokov- na, laična besedila. Proces determinologizacije je predvsem v zadnjih letih zelo produktiven, spodbuja pa ga hiter tehnološki razvoj sodobne družbe. Tako so zanj najbolj dovzetne tiste stroke, ki so v nekem časovnem obdobju za javnost tako ali drugače zanimive (v času epidemije koronavirusne bolezni 2019 je taka npr. me- dicina). Stopnje determinologizacije so postopne, običajno gre najprej za uporabo termina v nestrokovnem kontekstu, ob tem pa se razvijejo novi pomenski odtenki in nazadnje pomeni. Ko se nek leksem pomensko ustali, postane del splošne leksi- ke. Da jo klasificiramo, tako ločujemo delno in popolno determinologizacijo. Ter- min je le delno determinologiziran, ko preide v neterminološko besedilno okolje, pri tem pa ohrani svoj prvotni pomen in glavne pomenske sestavine. Popolnoma se determinologizira, ko se determinologizirani pomen že popolnoma oddalji od izhodiščnega. Prvotni pomen se tako izgubi, leksem pa se vključi v splošno leksi- ko. Ob tem lahko pomen pridobi tudi konotacijo, ki je v terminologiji nima (Žele 2004: 77–91; 2009: 125–137). Pri procesu determinologizacije pa pogosto pride tudi do sprememb na ravni izraza (Žagar 2005: 38–39). Determinologizaciji so seveda lahko podvržene tudi kratice. Da so bile te v upo- rabi že v prejšnjem stoletju in prej ter da so procesi determinologizacije potekali že takrat, nam kažejo različni zapisi. Zanimiv je primer tuberkuloze, ki je svoje ime dobila po tuberklih (granulomih iz različnih tipov celic). Že takrat je bila za tuberkulozo uveljavljena kratica TBC (angl. tuberculosis), na našem ozemlju pa je imela bolezen tak zagon, da se je ta determinologizirala in so slovenski bolniki kratico razvezovali v ti boš crknil4 (Jaunig in Zupanič Slavec 2012). Proces determinologizacije prikazujemo na kratici COVID-19. Ta se je sprva le prenesla v nestrokovna besedila (časopisje in spletne objave), kmalu pa se je po načelih splošne leksike začela močno spreminjati. To dokazuje že zapis, ki ga kot enakovrednega COVID-19 svetuje jezikovna svetovalnica, in sicer covid-19 (Do- brovoljc in Weiss 2020). 5 Proces determinologizacije, ki mu je bil termin podvr- žen, se je po pomenski spremembi (iz »bolezni, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 iz družine coronaviridae in se kaže pretežno kot obolenje dihal z vročino, suhim kašljem, utrujenostjo in izgubo vonja ter okusa, pri hujšem poteku pa kot huda ati- pična pljučnica (tudi hudi akutni respiratorni sindrom) z mogočo tiho hipoksemi- jo« v »zelo nalezljiv virus, ki povzroča bolezen pljuč«) zgodil tudi na izrazni rav- ni. Z različnimi spremembami v stvarnosti se je pojavilo tudi več poimenovalnih 4 Kot zanimivost naj navedemo, da sta zaradi tuberkuloze v Cukrarni preminila Kette in Murn. Poleg njiju je jetika terjala tudi Josipa Jurčiča, Simona Jenka, Janka Kersnika, Ivana Groharja in druga velika slovenska imena. 5 To dokazuje, da normativni predpisi načeloma urejajo predvsem splošni jezik, v strokovnem jeziku pa obstajajo nekatere posebnosti, ki od teh odstopajo – nujno je, da pokažemo, zakaj in kako. V znanstvenem besedilu je ustrezno pisati le COVID-19 za označitev pripadajočega pojma, obrazloži- tev tega normativnega predloga je v nadaljevanju. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 213 2. 07. 2022 09:47:55 214 Gašper Tonin vrzeli – covid-19 je bil že tako uporabljan (oz. je bil kontekst, v katerem je bil izraz uporabljan že tako močan), da je lahko podpiral tudi poimenovanje kovid, iz tega pa so se nadalje razvijala nova poimenovanja (kovidni oddelek, kovidna bolnišnica itd.). Podobno se je dogajalo tudi s SARS-CoV-2, pri katerem pa so iz okrajšane podstave kratice (koronavirus) nastajala nova poimenovanja v splošni leksiki. Ker so govorci občutili morfemski šiv korona- -virus, so bolj določujoč predponski morfem korona- uporabili pri besedotvornem postopku in tvorili nova poimenova- nja za zapolnitev leksikalne praznine (koronabedak, koronačas, koronaepidemija, koronahumor, koronakriza, koronapozdrav). Primer dokazuje, da proces determi- nologizacije lahko steče tudi na ravni morfema. Če proces determinologizacije pri kratičnih terminih strnemo, lahko ugotovimo, da na ravni izraza ta običajno pomeni zapisovanje z malimi črkami (COVID-19 → covid-19), odstranitev posameznih delov kratice (covid-19 → covid), njeno črkovno prilagajanje (covid → kovid), sklanjanje kratice (covid-19 → covida-19) ali tvorjenje izkratičnih tvorjenk, ko se začne kratica obnašati kot običajna beseda (kovidna bolnišnica). Sploh izkratične tvorjenke so nato znova lahko podvržene procesu terminologizacije in preidejo nazaj v strokovni jezik. Menimo, da strokovnjak ne bi smel uporabljati niti determinologizirane oblike niti pomena kratice, saj ne gre več za terminološko poimenovanje – odsotna je tako specializirana raba kot povezava z razvezavo kratice, ki še vedno izpostavlja nekatere vsebinske lastnosti pojma. V strokovnem jeziku (znanstvenih in strokov- nih besedilih, v splošnem jeziku seveda drugače!) je uporaba determinologizirane oblike kratičnega termina normativno neustrezna, saj je neustrezen tudi pomen te determinologizirane kratice (glej zgoraj na primeru COVID-19). V strokovnih besedilih je tako nujno zapisovanje kratičnih terminov z velikimi tiskanimi črkami oz. kot v izvirnem jeziku, po mednarodnem dogovoru. Poleg tega v znanstve- nih publikacijah zaradi velikega števila različnih kratičnih terminov odsvetujemo sklanjanje, tvorjenke pa priporočamo, če ohranjajo izrazno podobo kratičnega ter- mina in če so tudi same termin (npr. UZ-posnetek). Tudi na podlagi običajno hitrej- še determinologizacije kratic, ki so bile tvorjene iz slovenske razvezave, slednje odsvetujemo. 3 Tolstojev manever A. Pottegård in sodelavci (2014: 3) so po pregledu 2737 kratic v naslovih različnih znanstvenih prispevkov enega od postopkov avtorjev pri tvorjenju kratic poime- novali Tolstojev manever (angl. Tolstoy manoeuvre): We observed several examples of what we designate the Tolstoy manoeuvre: if the title appears to quote extensive passages from War and Peace (>1400 pages), authors can fit any desired acronym by cherry picking letters. A strik- ing example is ADJUST (Abatacept study to Determine the effectiveness in JIS_1-2_2022-FINAL.indd 214 2. 07. 2022 09:47:56 215Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo preventing the development of rheumatoid arthritis in patients with Undif- ferentiated inflammatory arthritis and to evaluate Safety and Tolerability, ta- ble 3). Incidentally, this represents a failed Tolstoy manoeuvre, as the »J« is not accounted for. (Pottegård idr. 2014: 3.)6 Tolstojev manever7 tako označuje izbiro izredno dolge in kompleksne razvezave, ki se oddalji od prvotnega pojma, ki ga želi označiti, in sicer z namenom tvoriti kratico, ki ima izrazno stran enako enemu izmed leksemov. Pri tem izbira sestavin kratice ne sledi nobenemu notranjemu pravilu (npr. krnjenju do prve črke) – se- stavine kratice so iz razvezave izbrane le z namenom tvorjenja zamišljene izrazne podobe kratice. Tako tvorjenje kratic je izredno neučinkovito na več ravneh. Pove- zava med kratico, pojmom in razvezavo je popolnoma izgubljena, med ta zmedeni odnos pa se vriva še pomen, ki ga nosi posnemani leksem. Razvezava je za zados- titev potreb po primernem sestavinskem naboru kratice tvorjena iz nepotrebnih dodatnih besed, ne označuje dobro pojma, predvsem pa je dolgovezna. Tolstojev manever lahko največkrat opažamo predvsem pri poimenovanjih raziskav. Pri slo- venskih avtorjih ga skorajda ne moremo opaziti, a se ga zaradi razširjenosti vseeno zdi smiselno omeniti, saj raziskovalci pogosto delujejo v mednarodnih raziskoval- nih skupinah in objavljajo prispevke v tujih revijah. V tabeli 1 predstavljamo nekaj kratičnih naslovov raziskav, ki jih je izpostavil T. O. Cheng v svoji raziskavi Trial Acronyms: Better Obvious than Obscure ( TABOO) (2003). Opazujemo lahko različne »stopnje« Tolstojevega manevra. RECOVER Research into Etanercept CytOkine antagonism in VEntriculaR dysfunction Trial ELUTES The European evaLUation of pacliTaxel Eluting Stent Trial RAVEL RAndomized study with the sirolimus-eluting VELocity balloon expandable stent Tabela 1: nekatere kratice za poimenovanja raziskav, ki jih v svojem prispevku omenja Tsung O. Cheng (2003) 4 Razvezava kratičnih terminov Le na kratko naj omenimo, da moramo, kot smo že poudarili, pri razvezavi ved- no izhajati iz pojma, in sicer v lastnem jeziku in ne v tujem jeziku. Tujejezični 6 Opazili smo več primerov, ki jih označujemo kot Tolstojev manever: če se zdi, da je v naslovu naveden obširen odlomek iz Vojne in miru (> 1400 strani), lahko avtorji s samosvojo nabirko črk ustrežejo katerikoli želeni kratici. Neverjeten primer je ime raziskave ADJUST (Abatacept study to Determine the effectiveness in preventing the development of rheumatoid arthritis in patients with Undifferentia- ted inflammatory arthritis and to evaluate Safety and Tolerability). Mimogrede, ta kratica predstavlja ponesrečen Tolstojev manever, saj »J« v njej ni upoštevan v razvezavi (prevod avtorja). 7 Čeprav gre tu prav tako za eponim (tem se v terminologiji zaradi nepovednosti običajno izogibamo), ta obstaja na drugačni ravni kot Parkinsonova bolezen ali Pagetova bolezen, saj je tvorjen z drugačnimi pomenotvornimi sredstvi. Ne gre za poimenovanje po odkritelju, prvem bolniku ali pomembni osebno- sti iz preteklosti, ampak predvsem po podobnosti opisanega procesa s pisanjem tega velikega avtorja. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 215 2. 07. 2022 09:47:56 216 Gašper Tonin kratični termin, ki ga le citatno prevzamemo, nam tako s svojo razvezavo predsta- vlja le izhodišče za vsebinske lastnosti pojma, ki jih bomo z razvezavo izpostavili. Nima torej smisla, da poskušamo na vsak način zadostiti tudi potrebam po sesta- vini tujejezične kratice v slovenski razvezavi. Primera take slovenske razvezave sta akvirirani imunski deficitni sindrom → AIDS in tranzitorna ishemična ataka → TIA. Nekateri termini v razvezavi so pri nas že dlje glasovno, črkovno in bese- dotvorno prilagojeni (npr. ishemičen), potrebe po nekaterih pa preprosto ni. Niti pri kratičnih terminih niti pri drugi medicinski terminologiji ni potrebe po terminu akvirirani, saj imamo zanj lep slovenski izraz, pridobljeni. Podobno je z atako. Le redkokdo bi pravzaprav povezal ta prevzeti termin z ustreznim slovenskim pre- vodom napad, zato je taka razvezava popolnoma nepovedna in ne opravlja svoje funkcije (izpostavljanje vsebinskih lastnosti pojma), ampak poleg kratice uvaja še en izraz, kodo, ki se jo mora uporabnik priučiti. Obenem prav tako ni smiselno, da poskušamo nekritično »podomačiti razvezavo«. Primer tega je dejavnik tumorske nekroze iz tumor necrosis factor → TNF. V Me- dicinskih razgledih (od leta 1994 do leta 2020) se je kot razvezavo TNF v osmih člankih uporabilo dejavnik tumorske nekroze, dvakrat faktor tumorske nekroze in trikrat tumorje nekrotizirajoči faktor. Uporabniki se namreč pri tvorjenju novega izraza velikokrat odločajo za različne razvezave zgolj po lastnem občutku za jezik, a bi morali za najustreznejši izraz najprej upoštevati pojem, ki ga termin označuje, takoj zatem pa še jezikovnosistemska pravila. 4.1 Kratice v razvezavah drugih kratičnih terminov in vrstnost v kratičnih terminih Kratice odražajo procese terminotvorja na ravni razvezave. Kot zares ustaljene kratične termine lahko razumemo tudi tiste, ki nastopajo v več različnih razveza- vah oz. spreminjajo le del svoje izrazne podobe, pri čemer zaznamujejo vrstnost. Tak je npr. kratični termin TNF, tumor necrosis factor, pri katerem opisujemo več vrst – npr. TNF-α ali TNF-β. Podobno je tudi z interlevkini → IL, ki so označeni z zaporednimi številkami, npr. IL-1, IL-2, IL-4, IL-12. Še en tak primer so p-ANCA (angl. perinuclear anti-neutrophil cytoplasmic antibodies) in c-ANCA (za razve- zavo te kratice nekateri uporabljajo angl. centrally accentuated antineutrophil cytoplasmic antibody drugi pa angl. classic antineutrophil cytoplasmic antibody – povezava med kratičnim terminom in razvezavo se že izgublja8). Poleg omenjenih poznamo tudi različne rastne dejavnike → growth factor → GF, ki so tudi že zelo ustaljen kratični termin, saj se širijo tako s pridevniškimi prilastki (npr. insulin-like growth factor → IGF) in s številkami (poznamo npr. IGF-1, IGF-2). 8 Slovenski medicinski slovar jih razloži kot cytoplasmic anti-neutrophil cytoplasmic antibodies, kar kaže na to, da je kratica ANCA obstajala in označevala točno določen pojem že precej prej, preden se je razširila še z enim pridevnikom (cytoplasmic). JIS_1-2_2022-FINAL.indd 216 2. 07. 2022 09:47:56 217Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo V znanstvenem prispevku se moramo držati načela, da prvič v celoti razvežemo vsako kratico, ne glede na to, ali ima ta v podstavi že lahko drugo kratico – skrat- ka, v razvezavi ne smemo uporabljati kratičnih terminov, ampak njihove razveza- ve (lahko pa ob zelo ustaljenih kratičnih terminih te navedemo v oklepajih). Poleg tega se ravno ob teh primerih lahko vprašamo tudi, kako je z zapisova- njem malih ali velikih črk. Kratični termini imajo pogosto osnovo (npr. IL), na katero se pripenjajo različne številke, grške črke ali male črke. Te zaznamujejo hierarhizacijo oz. taksonomsko podrejenost pojma drugemu pojmu (mRNA (angl. messenger ribonucleic acid), tRNA (angl. transfer messenger ribonucleic acid) in rRNA (angl. ribosomal messenger ribonucleic acid) so vrste ribonukleinske ki- sline, RNA). Gre torej za zaznamovanje vrstnosti, ki se na izrazni ravni kratičnih terminov kaže kot zapis z malimi črkami. 4.2 Mešanje tujih jezikov v razvezavi Ni nujno, da v razvezavi nastopa le en tuji jezik. V tujejezičnih kratičnih ter- minih, v katerih se v razvezavi mešajo različni termini (največkrat latinščine in angleščine), moramo obravnavati vsako kratico posebej. Pri tem moramo obrav- navati tudi vsak jezik posebej. Pri kratici in situ end labeling → ISEL se npr. mešata latinska (in situ) in angleška (end labeling) dela razvezave. Angleško razvezavo oz. pojem bi lahko s slovensko razvezavo označili kot označevanje koncev in situ. Latinskega dela tako ne prilagajamo slovenskemu jeziku, ampak ga le citatno prevzamemo, angleški del pa lahko pomensko kalkiramo, pri če- mer izhajamo iz pojma in iz slovenskega strokovnojezikovnega sistema (gre za metodo, ki s pomočjo vezave posebne molekule (rečemo ji tudi označevalec) na končne dele DNA pokaže, katere celice so v apoptozi, procesu programirane celične smrti). Kalk označevanje koncev je tako primeren (ne bi pa bili primerni končno označevanje, končno opremljanje, končno etikiranje, končno opredelje- vanje ali opremljanje koncev, etikiranje koncev in opredeljevanje koncev). Poleg tega bi bila jezikovnosistemsko neustrezna razvezava in situ označevanje kon- cev. In situ bi tukaj nastopal v vlogi levega neujemalnega prilastka, kar je sicer danes vedno bolj pogosto, a sistemsko neugodno, sploh ker večino podobnih poimenovanj že tvorimo z desnim neujemalnim prilastkom (npr. fluorescenčna hibridizacija in situ, hibridizacija in situ). Razvezavo kratičnih terminov se torej zdi smiselno tvoriti tako, da izhajamo iz pojma, pri tem pa upoštevamo strokovnojezikovni sistem svojega jezika – citatno prevzemamo le razvezave iz klasičnih jezikov, za katere nimamo primernih slo- venskih ustreznic, ki bi bile dovolj gospodarne. Poleg tega pri razvezavah, ki spo- minjajo na opise in jih morda uporabnik sploh ne bi prepoznal kot večbesedne termine, citatno prevzeti deli ustvarjajo občutek stalnosti oz. vrstnosti. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 217 2. 07. 2022 09:47:56 218 Gašper Tonin 5 Uporaba drugih znamenj v kraticah Pri še ne tako zelo ustaljenih kratičnih terminih se običajno med takimi sestavina- mi uveljavi zapis z vezajem (IGF-1). V slovenščini načeloma vezaj s tako funkcijo ni predviden (vsaj ne po Pravopisu iz leta 2001), a je treba poudariti, da strokov- nojezikovni sistem od tujih jezikov prevzema tudi rabo različnih pisnih znamenj, poleg tega pa so ta pogosto tudi del znanstvenih nomenklatur. Tudi predlog novega Pravopisa 8.0 npr. predvideva presledek med dvema samostojnima kraticama (npr. ZRC SAZU), ne ureja pa, kako pišemo številski dodatek, ki se dodaja kraticam. Tu je videti, kot da pravopis le omeni vse mogoče možnosti, ki so prisotne v rabi, a se do njih normativno ne opredeli – tudi pri v slovenščini nastalih kraticah (navaja primere: SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I). Podobno kot pri drugih elementih izrazne podobe kratičnega termina se tudi tukaj ravnamo po tujem jeziku, če pa se v tujem jeziku pojavljajo različice z vezajem ali brez njega, pa se odločimo glede na sobesedilo (če je mogoče, da ga ne zapisujemo pri nobeni kratici, se tega držimo, v nasprotnem primeru zapisujemo z vezajem). Bistveno je, da vezaja nekritično ne prenesemo tudi v razvezavo (npr. inzulinu podobni rastni dejavnik-1) in da v ce- lotnem besedilu poenotimo zapis kratic z vezaji oz. brez njih. Zapis z vezajem in mala začetnica torej zaznamujeta dodatno tvorjenost, predvsem pa vrstnost kratičnih terminov. Če kratico tvorimo iz termina iz lastnega jezika (ima torej neprevzeto raz- vezavo), potem na področju medicine priporočamo zapis brez vezaja (podrejenost pojma lahko zaznamuje tudi razlika v velikem in malem tisku ali pa samo različ- na oblika znamenj, torej številk, črk slovenske abecede ali grških črk). Na zapis z vezajem moramo biti izredno pozorni predvsem pri terminih s področja kemije in biokemije, saj tam zapis ureja tudi mednarodna nomenklatura. 6 Mala in velika začetnica v kratičnih terminih Nekatere kratične termine zapisujemo na poseben način, ker to zahtevajo nomenkla- ture. V biokemijski nomenklaturi velja dogovor, da poimenovanja za gene na sploš- no pišemo v poševnem tisku, beljakovine pa v pokončnem. Vsak od organizmov ima tudi glede na zgodovinske okoliščine lastna pravila za zapisovanje genov in beljakovin – to velja tudi za veliko in malo začetnico, npr. pri bakterijah Escherichie coli gene zapisujejo z malo začetnico, beljakovine pa z veliko začetnico. Kot smo že omenili, lahko mala začetnica zaznamuje tudi vrstnost (npr. p-ANCA in c-ANCA). 7 Kratični termin znotraj znanstvenega prispevka Več revij sledi zahtevi, da mora biti kratica prvič nujno ustrezno razložena, v na- slovih in izvlečkih pa se jim moramo strogo izogibati (razen če gre za zelo splošno znane kratice, kot je npr. CT) (Soyer 2018: 589–590).9 Težava ob tem nastane, ko 9 Take kratice pri Medicinskih razgledih so določene v navodilih za urednike, sem spadajo npr. DNA, JIS_1-2_2022-FINAL.indd 218 2. 07. 2022 09:47:56 219Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo ob poplavi različne znanstvene literature bralci pogosto prispevke le preletijo ali pa se osredotočijo na del, ki jih posebej zanima (kar je tudi eden od priporočenih načinov hitrega izbiranja in določanja ustreznih in relevantnih znanstvenih poročil na področju medicinskega raziskovanja). Ob tem se seveda pojavi nevarnost: »If first usage happens to be in a part of the manuscript you skip (and don’t pretend you don’t), the definition may not be much help«10 (Wilcox in McCann 2009: 2). Kot navajajo avtorji – tako razlago bomo v besedilu le težko opazili. Če gre morda le za nekaj terminoloških kratic, to še ne pomeni razkroja uspešnega razumevanja vsebine prispevka, če pa jih je v besedilu veliko, pa se bralec hitro izgubi. Nekate- re znanstvene revije se s tem spopadajo tako, da vse kratice v prispevku razložijo v posebnem okvirčku na koncu ali začetku ali pa se (kot že omenjeno) rabi kratic poskušajo čim bolj ogniti. V nekaterih revijah velja še eno pravilo: da se morajo vse kratice, ki nastopajo v slikah ali tabelah, razložiti tudi ob teh slikah ali tabelah. Kratični termini in priložnostnice se v besedilu in pri slikah ter tabelah velikokrat ponavljajo, zato je tudi to bralcu lahko opora pri prebiranju besedila. Nekatere revije posebej razlagajo tudi kratice v izvlečku. 8 Enkratna pojavitev kratice v besedilu Avtorji velikokrat v članku uporabijo kratico le enkrat, kar uredniki tujih revij odsvetujejo (Soyer 2018: 589–590). Največkrat se to zgodi ob naštevanju istovr- stnih terminov, npr. bolezni. Dodatno je to pogosto pri razpisovanju naslov orga- nizacij ali imen raziskav, ki se v besedilu potem ne pojavljajo več. Načeloma bi bilo smiselno, da velja zlato pravilo, da kratico uvedemo, če je zanjo potreba (se razvezava, ki jo označuje, v besedilu pojavi več kot le nekajkrat), po nepotrebnem pa je ne uvajamo (če se razvezava pojavi le dvakrat, morda trikrat in ne moti toka besedila). Izjema so lastna imena organizacij in raziskav ter tisti kratični termini, pri katerih je kratica bolj razpoznavna od razvezave. Ob teh je dopustno tudi le ob nekajkratni pojavitvi uvesti tudi kratico. Pri nekaterih revijah so taka izjema tudi nekatere zelo uveljavljene kratice, ki jih lahko uporabljamo tudi brez navedbe razvezave. Običajno so določene z internimi uredniškimi pravili (v Medicinskih razgledih so take npr. DNA, RNA, EKG, ATP, GMP, UZ, RTG, CT, MRI). Smisel- no bi bilo, da je nabor takih kratic naveden v navodilih za avtorje prispevkov in v vsakem izvodu revije. Zaključek Zdi se, da je največja prednost kratičnih terminov, njihova gospodarnost, hkrati tudi njihova največja slabost. Skrajna redukcija izraza pomeni večjo nevarnost za ter- minološko homonimnost in terminološko sinonimijo – ker izraz ni več neodvisen RNA, EKG, EUR, ZDA, ATP, GTP, AMP, cAMP, GMP, cGMP, UZ, RTG, CT, MRI, 3D in HIV. 10 Če je kratica prvič uporabljena v delu prispevka, ki ga preskočimo (ne pretvarjajmo se, da ga ne), tudi razlaga ni v veliko pomoč. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 219 2. 07. 2022 09:47:56 220 Gašper Tonin od konteksta, kot je to značilno za druge termine, je pri kratičnih terminih možnost za determinologizacijo velika, pogosto pa se zgodi tudi na ravni izraza (npr. HIV, COVID-19, AIDS, LED → hiv, kovid, aids, ledica). Ob uporabi kratičnih terminov tako naletimo na precejšnje število težav. Poleg nekaterih normativnih priporočil, ki jih nekatere znanstvene revije deloma že uporabljajo, bi bilo smiselno izdelati tudi označen in pregleden nabor kratičnih terminov, poleg tega pa proučiti možne napake, do katerih prihaja zaradi njihove rabe. Literatura Cheng, O. Tsung, 2003: No more unexplained trial acronyms please. International Journal of Cardiology 89/2–3. 303. Dobrovoljc, Helena in Weiss, Peter. Jezikovna svetovalnica. ISJFR ZRC SAZU: https://sve- tovalnica.zrc-sazu.si/topic/4235/kako-pisati-in-sklanjati-izraze-koronavirus-in-bolezen- -covid-19-ali-koronavirusna-bolezen-2019. Fajfar, Tanja in Žagar Karer, Mojca, 2019: Analiza kratic v terminoloških slovarjih. Slavi- stična revija 67/4. 551–567. Humar, Marjeta, 2009: Sinonimija v slovenskih terminoloških slovarjih. Ledinek, Nina, Žagar Karer, Mojca in Humar, Marjeta (ur.): Terminologija in sodobna terminografija. Lju- bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 78–95. Jaunig, Senta in Zupanič Slavec, Zvonka, 2012: Prikaz medicinske, javnozdravstvene in slovenske zgodovine tuberkuloze. Medicinski razgledi 51. 507–523. Kališnik, Miroslav, 2004: Uporaba slovenščine, latinščine in angleščine v sodobnem slo- venskem zdravstvu. Humar, Marjeta (ur.): Terminologija v času globalizacije: Zbornik prispevkov s simpozija: Ljubljana, 5.–6. Junij 2003 = Terminology at the time of globa- lization: Collected papers from the scientific conference: Ljubljana, 5th–6th June 2003. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 229–232. Koh, Kwee Choy, Lau, Kit Mun, Yusof, Siti Aisyah Mohd, Mohamad, Ahmed Ikhwan, Sha- habuddin, Farah Syazana Ahmad, Ahmat, Nur Hazirah in Teh, Pei Chiek, 2015: A study on the use of abbreviations among doctors and nurses in the medical department of a tertiary hospital in Malaysia. The Medical Journal of Malaysia 70/6. 334–340. Logar, Nataša, 2003: Kratice in tvorjenke iz njih – aktualna poimenovalna zmožnost. Vidovič Muha, Ada in Gajda, Stanislaw (ur.): Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Uniwersytet Opolski, In- stytut Filologii Polskiej. 131–149. Politis, John, Lau, Shun, Yeoh, Julian, Brand, Caroline, Russell, David in Liew, Danny, 2015: Overview of shorthand medical glossary (OMG) study. Internal Medicine Journal 45/4. 423–427. Pottegård, Anton, Haastrup, Maija Bruun, Stage, Tore Bjerregaard, Hansen, Morten Rix, Larsen, Kasper Soltoft, Meegaard, Peter Martin, Meegaard, Line Haugaard Vrdlovec, Hor- neberg, Henrik, Gils, Charlotte, Dideriksen, Dorthe, Aagaard, Lise, Almarsdottir, Anna Bir- na, Hallas, Jesper in Damkier, Per, 2014: SearCh for humourIstic and Extravagant acroNyms and Thoroughly Inappropriate names For Important Clinical trials (SCIENTIFIC): Qualita- tive and quantitative systematic study. BMJ (Clinical Research Ed.) 349. g7092. JIS_1-2_2022-FINAL.indd 220 2. 07. 2022 09:47:56 221Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo Sheppard, Joanna E. idr., 2008: Ambiguous abbreviations: An audit of abbreviations in paediatric note keeping. Archives of Disease in Childhood 93/3. Soyer, Philippe, 2018: Acronyms, initialisms, and abbreviations. Diagnostic and Interven- tional Imaging 99/10. 589–590. Tonin, Gašper, 2021: Medicinska terminologija: Terminotvorni postopki in kratice. Diplom- sko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. Wilcox, J. Allen in McCann, F. Margaret, 2009: Editors Declare a BAN (»Banish Acronyms Now«). Epidemiology 20/1. 2. Žagar, Mojca, 2005: Determinologizacija (na primeru terminologije fizike). Jezik in slov- stvo 50/2. 35–48. Žagar Karer, Mojca in Fajfar, Tanja, 2020: Sinonimija v terminologiji: Analiza normativnih odločitev v terminoloških slovarjih. Slavistična revija 68/4. 491–507. Žele, Andreja, 2004: Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glagolov). Humar, Marjeta (ur.): Terminologija v času globalizacije: Zbornik prispevkov s simpozija: Ljublja- na, 5.–6. Junij 2003 = Terminology at the time of globalization: Collected papers from the scientific conference: Ljubljana, 5th–6th June 2003. Ljubljana: ZRC SAZU. 77–91. Žele, Andreja, 2009: Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v slovenšči- ni). Ledinek, Nina, Žagar Karer, Mojca in Humar, Marjeta (ur.): Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 125–137. Abbreviations as Terms and Recommendations for Their Use In recent decades, the number of abbreviations in the natural sciences has risen sharply. Abroad, ex- perts have already pointed out the problems of their use, as abbreviations are subject to unwanted terminological homonymy and terminological synonymy due to the economy of expression and unsys- tematic formation. In this paper, we describe the relationship between an abbreviation, the full form of an abbreviation and a concept, and present some dangers associated with the use of abbreviations. We advise against the creation of abbreviations by shortening translated full forms of abbreviations and suggest that internationally established abbreviations be used in Slovenian scientific texts as well. It is also important to use abbreviations in their non-determinologised form in specialised language. Moreover, when forming occasional abbreviations in scientific texts, we must ensure that they do not correspond to already existing established abbreviations. Each new abbreviation must be explained in its full form when mentioned for the first time. When translating the full form of an abbreviation, we must be careful to always originate from the concept. Moreover, one must always consider the termi- nological principles and the principles of both language systems. Key words: determinologisation of abbreviations, Tolstoy manoeuvre, norms of writing abbreviations, abbreviations in terminology, medicine JIS_1-2_2022-FINAL.indd 221 2. 07. 2022 09:47:56