BBkonoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ :—'■ induplati jarše LETO XXXIII. SEPTEMBER 1984 Utrinek Iz zgodovine nastanka naše tovarne Preserje — majhna vasica je doživela svoj razcvet šele tedaj, ko je tudi vanjo industrializacija skromno in plašno pokukala skozi ozko priprta vrata. Nepismen kmet Majdič je bil tako dalekoviden, da je pomagal speljati železnico skozi vas. Njegov mlin je postal najmočnejši v državi. Vendar pa je leta 1922 do tal pogorel in na teh temeljih so češki industrijalci začeli zidati novo tekstilno tovarno. Tovarna, opremljena z zastarelimi stroji in opremo je prve metre blaga oddala na trg jeseni leta 1923. Ker je bila delovna sila v agrarni Jugoslaviji tedaj mnogo cenejša od enake v tedaj že razviti Češki, je kmalu začela prinašati lastnikom velike dobičke. Češki tovarnarji so se zato leta 1927 odločili za občutne razširitve v tovarni in jih tudi izvedli. Vendar pa znamenita kriza koncem dvajsetih let in na začetku tridesetih let ni bila brez posledic tudi za tekstilno industrijo v Jaršah. Odpuščanje in skrajševanje delovnega časa je prizadelo marsikatero delavsko družino. Vendar pa nobena kriza ne traja večno. Že leta 1934 je tekstilna industrija doživela velik razcvet. Tovarna je začela zaposlovati nove in nove delavce. Proizvodnja se je skokovito večala. Kmalu je bila vožnja preje iz Čeških predilnic predraga. Prelomnica za Jarško tovarno je leto 1937, ko so poleg že obstoječe tkalnice dozidali še predilnico. Blago se je zaradi dobre kvalitete in nizke cene, predvsem pa zelo širokega asortimana, dobro prodajalo in tik pred drugo svetovno vojno je bila tovarna ponovno razširjena. Vse te zgradbe, dograjevane postopoma, so še danes srce naše tovarne. Očitna razlika je le v tem, da so preurejene in kolikor toliko posodobljene. Največja razlika med tovarno izpred petdesetih let pa je počutje delavcev v tovarni. Edino merilo vlaganj je bil profit iztisnjen iz vloženega denarja. Delo je potekalo v nemogočih, celo zdravju škodljivih razmerah. Delavci niso imeli ne moči, ne izbire, da bi kakorkoli izboljšali stanje. Danes poteka delo v istih prostorih, vendar pa je povojni velik poudarek predvsem na tem, da delavci služijo svoj vsakdanji kruh v človeka dostojnih razmerah. Darja Pleše Investicijska dela so bila najbolj intenzivna v času dopustov (na fotografiji obnovljeni tkalski stroji in dela pri razširitvi trgovine). I. polletje smo zaključili uspešno Z rezultati poslovanja v I. polletju smo se skozi številke in ocene seznanili že v avgustu iz gradiv pripravljenih ob sprejemanju periodičnega obračuna. Osnovna slabost takega načina informiranja je v tem, da so v gradivih le rezultati za posamezne TOZD, ne dobimo pa celovite slike o uspešnosti poslovanja delovne organizacije kot celote. Prav tako dosežene rezultate primerjamo s planiranimi oz. doseženimi v istem obdobju preteklega leta, ne primerjamo jih pa z doseženimi v sorodnih delovnih organizacijah iz podskupine dejavnosti, ker podatki žal takrat še niso dosegljivi. Da smo polletno poslovanje zaključili uspešno, smo ugotavljali že ob sprejemanju periodičnega obračuna, če seveda odmislimo nedoseganje fizičnega plana proizvodnje in kvalitete. Iz pričujoče tabele, ki primerja dosežene kazalce uspešnosti poslovanja s podskupino dejavnosti (Bombažarska grupa SRS, 18 OZD) in predhodnim obdobjem, pa lahko ugotovim, da smo uspešni tudi v tem pogledu. Iz pregleda rangov po posameznih kazalcih ugotavljamo precejšnje povečanje uspešnosti poslovanja. Ob analizi prikazanih medsebojno povezanih kazalcev uspešnosti poslovanja, bi lahko s teoretičnega stališča napisali posebno razpravo, ki bi bila primerno gradivo za pomoč pri odločanju poslovodnih organov, vendar menim, da je na tem mestu potreb- no dodati splošno oceno, ki je mogoče nekaj manj natančna, je pa veliko bolj razumljiva krogu bralcev, ki jim je naše glasilo namenjeno. Ocenjujemo, da je bil v obravnavanem obdobju narejen velik skok naprej tudi v primerjavi s sorodnimi OZD, ki pa ga žal ne spremlja ustrezna rast količinske proizvodnje, kvalitete in odnosa do dela. Skok za 7 mest naprej na lestvici uspešnosti OZD bombažarske grupe SRS je posledica velikega deleža prihodkov od izvoza v celotnem prihodku, ki ga bo potrebno obdržati oz. doseči planiranega, če bomo hoteli vsaj obdržati, če ne celo napredovati s solidnega mesta na lestvici uspešnosti. Franc Velepec Kazalec uspeš, poslov. Vrednost kazalca Indeks 83 = 100 Rang IPI Najmanj usp. OZD Najbolj usp. OZD Induplati 1983 1984 1 2 3 4 5 6 7 8 1. Cel. prih./porab. sredstva 130,06 260,25 195,93 227 10 2 2. Cel. prih./povpr. up. obr. sr. 0,82 1,52 1,13 115 11 8 3. Dohodek na delavca 285.707 1,629.922 635.591 284 16 6 4. Doh./povpr. upor. posl. sr. 15,64 44,77 43,41 168 12 2 5. Akum./povpr. upor. posl. sr. 1,87 31,18 24,35 351 11 2 6. Akumulacija/dohodek 11,98 69,63 56,10 208 12 3 7. Prihodki od izvoza/cel. prih. 0,00 55,04 55,04 279 1 1 8. OD in SP na delavca 158.610 344.219 203.657 161 17 11 9. Izpl. čisti OD na delavca 17.663 33.790 24.252 178 17 6 Poleg rednih vzdrževalnih del so bila med kolektivnim dopustom na ši-rinsko razpenjalnem stroju opravljena še nekatera dodatna dela Obnoviti je bilo potrebno tudi cev za odvod zraka Iz tkalnice Obnovljen tkalski stroj Čas dopustov in počitka je minil, spet smo začeli z delom in odpravljanjem vsakdanjih težav. V času kolektivnega dopusta nam je uspelo obnoviti tla in postaviti obnovljene stroje. Zadnje dva dni kolektivnega dopusta je že vseh 20 strojev bilo v pogonu, tako da so delavke, ki so prišle z dopusta, lahko takoj pričele z delom na teh strojih. Montaža strojev je potekala v izvedbi vzdrževalcev s te skupine in članov remontne skupine pod vodstvom monterja iz TTM Zagreb. V času kolektivnega dopusta so bile na delu prisotne tudi vdevalke in vezalke. Osnove so bile takoj vdete in pripravljene za vlaganje, delavke pa so pomagale še pri nati-ku lamel. Kvaliteta opravljenega dela je bila zelo dobra, tako da so stroji v mesecu avgustu že obratovali s polno obremenitvijo. Količina in kvaliteta sta zadovoljivi in sta višji in boljši kot pred remontom. Montaža kompresorjev na remon-tiranih strojih nam je omogočila dodatno izvedbo za odstranitev niti pri menjavi votka. Pa tudi samo montažo kompresorjev smo prilagodili našim potrebam in v lastni izvedbi. Od ostalega naj omenim, da so nas v mesecu juniju, juliju in avgustu zapustile nekatere sodelavke iz tkalnice, pripravljalnice in čistilnice blaga, ter odšle v zasluženi pokoj. Zato je kljub na novo sprejetim delavkam še vedno prisotno pomanjkanje delavk, posebno tkalk. Založenost z materiali je bila še kar zadovoljiva, le v avgustu je pričelo primanjkovati raznih bombažnih prej in 34/2 sintetične preje — ma-lona. Posel s katerim smo pričeli v mesecu maju na SOMETIH, z izdelavo zaves za Ameriko, je nekje stekel kljub raznim zastojem zaradi vzorcev in barv. Prva količina je pripravljena za odpremo, za vnaprej pa bo potrebno hitrejše reševanje problemov, če se bomo hoteli držati tako rokov kot kvalitete. Janez Kotnik Vaja dela mojstra Za drzne in pogumne tudi požarna lestev na »predilnici« ne predstavlja nobene ovire V soboto 7. 7. 1984 se malo po 12. uri zasliši na dvorišču naše delovne organizacije Induplati — TOZD Proizvodnja, prodoren glas sirene gasilskega avtomobila. Kaj se je zgodilo, se vsi v en glas sprašujejo? Gori pri nas? Strah pred ognjem se med nami kmalu poleže, ko izvemo, da imajo gasilci naše delovne organizacije le gasilsko vajo. Na strehi naše predilnice opazimo dim, ki se počasi vzpenja proti nebu. Člani gasilskega društva in enota civilne zaščite je vajo vzela Hitrost in pravilen pristop vodita gasilce do uspeha zelo resno, zato je tudi njih delo potekalo hitro. Povelja vodje vaje so zelo kratka, odrezava in razumljiva. Vsakdo ve, kaj mu je storiti, da bo vaja potekala tako kot so si jo zamislili. Fantje, ki pri vaji sodelujejo, so razdeljeni v več skupin in vsaka od skupin ima svoje delo in naloge, katere mora med vajo opraviti. Ena skupina je imela nalogo zagotoviti zadostne količine vode za uspešno pogasitev požara, druga skupina je med tem časom Vodja gasilcev postroji sodelujoče in preda raport o poteku vaje razvila gasilske cevi do mesta gašenja in zavarovanja požara, skupina napadalcev pa je imela nalogo pogasitev namišljenega požara. Pri vaji je sodelovalo okrog 30 zaposlenih delavcev. Po končani vaji so se vsi sodelujoči zbrali pred gasilskim orodiščem. Tu je bila podana analiza vaje. V vaji je bilo opaziti določene slabosti, katere bo potrebno v doglednem času odpraviti. Vaja dela mojstra, včasih tudi vročega poklica. J. Lavš Delavski sveti so sklenili Na skupnem zasedanju delavskih svetov delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS, so bili dne 1. 8. 1984 sprejeti sledeči sklepi: — rezultati poslovanja so za prvo polletje 1984 snrejeti v predloženi obliki — ugotavlja se, da se določeni izdatki (to so izdatki za dnevnice, potne stroške in reprezentanco, avtorske honorarje in pogodbeno delo) gibajo v okviru določil družbenega dogovora in se za prvo polletje 1984 potrdijo v predloženi obliki — za obračun akontacij osebnih dohodkov se v tretjem tromesečju, tj. od 1. 7. 1984 dalje uporablja nova vrednost točke v višini 0,220 din — učencem in študentom na proizvodnem delu in delovni praksi se dnoločijo nagrade v odstotku od povprečnega OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto po naslednji lestvici Letnik Odstotek od osnove 1. letnik usmerjenega izobraževanja 20 % 2. letnik usmerjenega izobraževanja 25 % 3. letnik usmerjenega izobraževanja 30 »/o 4. letnik usmerjenega izobraževanja 35 "A, L—2. letnik višje ali vis. šole 55 o/0 3.—4. letnik visoke šole 60 o/0 Za leto 1983 znaša povprečni OD v gospodarstvu SRS 17.957.— din. Glede na to osnovo znašajo nagrade v letu 1984 na dan, v neto zneskih: Letnik Višina nagrade na dan (neto) V imenu celotne ekipe udeležencev ekspedicije »ELBURS 84« se vašemu kolektivu — DO INDUPLATI — najljubeznivejše zahvaljujemo za pomoč pri ekspediciji. Šotori, ki ste jih izdelali za potrebe naše ekspedicije so v popolnosti koristili svojemu namenu in smo z njimi zelo zadovoljni. Kot smo se dogovorili in kakor smo obljubili, smo bili dolžni vašo delovno organizacijo reklamirati preko: — sredstev javnega obveščanja — intervjujev za radio — snemanjem diapozitivov šotorov — objavo oglasa v Biltenu ekspedicije 1. letnik usmerjenega izobraževanja 2. letnik usmerjenega izobraževanja 3. letnik usmerjenega izobraževanja 4. letnik usmerjenega izobraževanja 1.—2. let. višje ali visoke šole 3.—4. let. visoke šole 160.— din 200.— din 240,— din 280,— din 435,— din 475,— din Te obveze smo izvršili in vam tudi pošiljamo izvlečke iz dnevnih časopisov in revij, ki so objavili naziv vaše delovnega organizacije kot udeleženca pri finančni in materialni pomoči. Diapozitivi še niso razviti in tudi bilten bo tiskan v začetku septembra, zato vam bomo to poslali kasneje. — učencem in študentom se za čas zaposlitve med počitnicami izplačujejo osebni dohodki v višini 70% vrednosti del oz. nalog, ki jih opravljajo Organizator dela (obratovodja, mojster) lahko predlaga, da se ta ocena glede na prizadevnost in uspešnost delavca poveča do 20 %, to je skupaj do 90 % vrednosti del oz. nalog. Delavci, ki bodo opravljali dela oz. naloge, ki so normirana, bodo prejemali OD glede na dosedanje norme. — predlog za spremembo samoupravnega sporazuma o urejanju razmerij pri pridobivanju skupnega prihodka proizvodnih TOZD (sprememba čl. 21), se posreduje v javno obravnavo — potrdi se predlog spremembe plana porabe sredstev sklada skupne porabe Odpravnine upokojencem, ki bodo izplačane v II. polletju, se izplačujejo iz sredstev za osebne dohodke — najame se dolgoročni kredit za obratna sredstva v višini, ki je možna po zakonu zaradi konverzije kratkoročnih kreditov. Dolgoročne kredite se na podlagi konverzije uveljavlja tudi preko izvoznikov, ki so na podlagi naše dokumentacije koristiti kredite pri poslovnih bankah — novosprejetim delavcem se povrnejo stroški obveznega zdravniškega pregleda po uspešno končani poizkusni dobi — sprejme se program pripravništva za lov. Majdo Brojan, za dela in naloge referent v finančnem oddelku v DSSS — sprejme se program pripravništva za tov. Zvonko Cerar, za dela in naloge šivilja v TOZD Konfekcija. S tovariškim in športnim pozdravom. Udeleženci II. vojvodinske ekspedicije »ELBURS 84« DOPISUJTE V KONOPLAN! Dopustniški vtisi sodelavcev Še ena dopustniška sezona je za nami in kot ponavadi se tudi tokrat ozremo malo nazaj in se sprašujemo sami pri sebi: pa smo res preživeli ta dopust, kot smo pričakovali. Se res vračamo na delo spočiti, čili in zdravi in polni prijetnih spominov. Ali pa smo si v teh dneh nakopali novih finančnih težav, kar ob današnjih cenah ni prav nobena umetnost. Verjetno pa je največ takih, ki so svoj dopust prijetno preživeli z družino bodisi na morju ali v planinah. Seveda, pa je nekaj tudi takih, ki jim je vreme pokvarilo razpoloženje, ali pa so bili nevljudno postreženi, da ne govorimo o »prebukirancih«. Marsikaj pohvalnega pa tudi kritičnega bi lahko zapisali o teh dopustniških dneh. V naši tovarni je bilo letos kar veliko takih, ki so svoj dopust preživeli v našem domu v Umagu. Skoraj vsi so pohvalno izrazili o postrežbi, hrani in drugih uslugah, nekateri pa so tudi pokritizirali, (tudi iz navade). Manj pa je bilo tistih oziroma jih skoraj ni bilo, ki so svoj dopust preživeli na Mali planini, ki je bila včasih zelo prijetna dopustniška točka. Prav gotovo bi bilo zanimivo izvedeti zakaj nenadoma takšen osip gostov, saj je bil dom prejšnja leta kar dobro obiskan. Sicer pa poglejmo, kaj so delavci rekli o dopustih. ERNA KAVČIČ je zaposlena v TOZD Konfekcija, OE Radomlje. Povedala je sledeče: Dopust sem z družino in moževimi starši preživela v kamp prikolici v Vrsarju. Tu sem letovala že večkrat, saj mi je izredno všeč. Čamp je urejen in čist in tudi trgovine so dobro založene. Vreme smo imeli sicer bolj slabo, vendar ni vplivalo na naše prijetno in sproščeno vzdušje, ki nas je spremljalo v dopustniških dnevih. Zabave, tako glasbe kot drugih organiziranih prireditev je bilo dovolj. Škoda le, ker je tako hitro minilo. MARINŠEK VIDA, zaposlena v TOZD Konfekcija, OE Radomlje. Dopust sem sedaj prvič, po 12 letih kampiranja, preživela v naši prikolici v Umagu. Prvi vtisi niso bili najbolj prijetni — sam sprejem, zanemarjena in umazana prikolica, katero smo iskali kar precej časa, saj je postavljena predaleč od našega doma v Umagu. V dom smo se namreč hodili hranit. Hrana je bila dobra in okusna, le »porcije« so bile malo premajhne. Sicer pa smo našli prijetno družbo, tako da je teh sedem dni dopusta res prehitro minilo. MARINKA KERN, TOZD Konfekcija, OE Radomlje. Prvič sem letovala v Umagu, v našem domu. Bila sem zadovoljna, hrana je bila dobra. Odpočili in naspali smo se. Mislim pa, da bi lahko vsaj enkrat na teden organizirali v domu kakšno družabno srečanje, piknik ipd., v želji, da bi »popravili« vzdušje, ki vlada v domu. Ivan Slabe, naš bivši sodelavec iz vzdrževanja, sedaj že upokojen, je tudi letos letoval v našem domu v Umagu. Pravi, da mu je bilo zelo všeč, predvsem hrana v domu. Nekoliko jim je ponagajalo le vreme. Meti Krajšek je bila tudi na morju in sicer v Premanturi pri Puli. Tam je bila z ansamblom Kaj žar ji, kjer tudi prepeva. Na morju so bili dva tedna. Prvi teden so imeli slabo vreme, zato niso imeli nastopov, drugi teden pa so igrali vsak drug dan. Igrali so v kranjskem kampu in sicer za vsakogar malo. Malo je bilo narodne in malo zabavne glasbe. V celoti je bila z dopustom zadovoljna, čeprav je bil v bistvu delovno obarvan. Marjan Mali JIH POZNATE? Šotor Bled Šotor Študent Alpinistični šotor Makalu lili!!!!!!!!' j:::::::::::::::;::::;::::::;::::::::;::::::;: liiiii 17. september -tovarniški praznik ČESTITAMO VSEM DELAVCEM! ::::::::::::::::::::::::::::::::: MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO VABI V NOVO SEZONO 1984 1985 Mestno gledališče ljubljansko želi ostati tudi v sezoni 1984/85 gledališka hiša, odprta za vse delovne ljudi in občane Ljubljane, prav tako pa tudi za ves ostali slovenski prostor. Repertoar MGL poskuša biti zrcalo časa, spopad žive besede, privlačen in sodoben ... Uprizorjena bodo dela iz svetovne klasike, komedije, satire, poetične norčije, drame, slovenske novitete. Če želite kakršnekoli informacije o repertoarju, podrobnem opisu del, oz. vpisu abonmaja, zavrtite telefonsko številko (061) 214 167. Prizadevni brigadirji Zveza socialistične mladine Slovenije, Občinska konferenca Domžale, nam je poslala dopis, v katerem nas obvešča, da se je zvezne mladinske delovne akcije KOZJANSKO 84 v prvi izmeni udeležila tudi mladinska delovna brigada SLAVKO ŠLANDER iz Domžal. Domžalska brigada je dosegla dobre rezultate, saj je prejela Trak akcije in številna priznanja za svoje udarništvo. V brigadi so bili tudi naši mladinci in so za svoje delo in dobro tovarištvo prejeli priznanja. Mladinci, katere omenjamo, so naslednji: — PERIC NEDELJKO — je prejel udarniško značko, — DREVARIC DRAGO — je prejel priznanje, — RODE Ivan — je prejel priznanje. Nedeljko Pervič PERIC NEDELJKO je po poklicu elektrikar, zaposlen v IDUPLATI od leta 1980. V lanskem letu je bil prvič na mladinski delovni akciji in sicer zvezni v Slovenskih goricah. Letos je bil na zvezni akciiji KOZJANSKO 84 in pravi, da bo v prihodnjih letih še šel. V brigado gre rad zato, ker spozna nove kraje, ljudi in navade. Na kozjanskem so bile letos štiri brigade in sicer Slavko Šlander Domžale, Šekoviči iz Bosne, Priština iz Kosova in Kruše-vo iz Makedonije. Ena brigada šteje okrog 36 brigadirjev. Med brigadirji so tudi dekleta; v domžalski brigadi jih je bilo osem, vseh skupaj, tudi iz drugih brigad, pa 40. Zanimivo je, da so med mladinci tudi veterani in pionirji. Na Kozjanskem je bil, iz Bosne, brigadir star 41 let in iz Prištine brigadir, star 49 let. Med pionirji je bil »zastavonoša« po številu delovnih akcij pionir iz Kraševa, saj je imel komaj 12 let, sodeloval pa je že na petih akcijah. Dnevni red v brigadi poteka takole: Ob 4.30 vstajanje, telovadba in dviganje zastave, nato zajtrk in priprava za na delovišče (delovna obleka, orodje). Na delovišče so ho-hodili v bližino peš, malo dalj pa so jih vozili z avtobusom. Malica je bila od 9.—11. ure, odvisno od dela, ki so ga imeli. Kadar so imeli udarniški dan, so malico raje prestavili na kasnejši čas, ker so ponavadi največ naredili dopoldan, po malici pa je delovni elan upadel. Delali so od 1.—2. ure, nakar so se vrnili v naselje na kosilo. Jedilnica je bila majhna, zato so jedli eni, drugi pa so se šli kopat in obratno. Po kosilu je bilo dve uri prosto. V tem času so delovali razni krožki: foto-krožek, politični, krožek slovenskega jezika, cestno-prometnih predpisov, radioamaterski krožek itd. Po večerji je bil družabni večer za vse brigade. Ponavadi je bilo tako, da je družabni večer organizirala ena brigada (skeči, deklamacije, ples), drag večer pa draga. Tudi domačini so se jim pridružili, največkrat pri plesu. Domačine so vsi trije fantje pohvalili, še posebno pa domačinke, saj so jim kuhale in to zelo dobro. Ob nedeljah niso delali in takrat so šli na izlete v Kumrovec, Trebče, Lipico in Žužemberk, kjer so imeli športna srečanja z »naseljem« iz Žužemberka v košarki, nogometu in pa nogometu za dekleta. Dvakrat so imeli izlet s kopanjem v Rimskih in Čateških Toplicah. Enkrat so imeli udarni dan v Loki pri Zidanem mostu, kjer so pomagali napeljevati vodovod. Za zahvalo so jih nato domačini povabili na zaključek in zabavo, česar so bili vsi zelo veseli. Nedeljko Perič je bil predsednik brigadirskega zbora, kar je pomenilo še več zadolžitev. Če je prišlo do kakršnihkoli problemov, je moral sklicati sestanek, na katerem so se potem pogovorili in skušali probleme rešiti. Če je bilo potrebno, je zjutraj tudi budil zaspance. Na vprašanje, če sam nima težav z vstajanjem, je odgovoril — da ne. Njegov brigadirski tovariš Dervarič Drago pa je pripomnil, da je to res in sicer zaradi tega, ker je hodil zgodaj spat. Delali so v glavnem zemeljska dela (odkopavali, zasipavali), Nedeljko pa je pomagal tudi pri polaganju električnega kabla, ker je primanj- kovalo elektrikarjev. Orodje so imeli novo, vendar zelo slabo nasajeno, tako da je marsikateremu ostal v roki samo »štil« od krampa ali rovke. 'V Drago Dervarič DERVARIČ DRAGO dela v INDU-PLATI od leta 1979, v prejemarni. V brigadi je bil že dvakrat prej med služenjem vojaškega roka, enkrat na zvezni, drugič na republiški akciji. Zvezna akcija traja ponavadi en mesec, republiška pa od enega tedna do enega meseca. Drago je potrdil vse tisto, kar je že povedal Nedeljko, povedal pa je tudi, da je bil med kolektivnim dopustom še 6 dni na republiški akciji GORIČKO 84, v Gornjih Petrovcih. Tam so pomagali pri graditvi šole in ceste. Drago je bil pomočnik — mentor štirim mladincem. V akcijo GORIČKO je sodelovalo pet brigad in sicer: iz Črnomlja, Logatca, pobratene občine Zaječar-Tržič, pionirska brigada Maribor in madžarska brigada. Povprečna starost pionirske brigade je bila 14 let in ti pionirji so delali prav tako kot mladinci. Na Kozjanskem so imeli bolj majhne prostore za jedilnico in pa skoraj nobenega športnega igrišča. V Gornjih Petrovcih pa je bila lepa kantina, telovadnica, tri športna igrišča, kopalnica z vročo vodo. Imeli pa so bolj slabo hrano, tako, da bo imel Drago lepe in »okusne« spomine na domačinke na Kozjanskem, saj je bila hrana, ki so jim jo pripravljale one, res dobra. Naš tretji sogovornik je bil najmlajši, vedno nasmejan RODE IVAN, zaposlen v INDUPLATI eno leto, v obratu kovinskih konstrukcij v Radomljah. Za brigado se je navdušil, ko je bil na predvojaški vzgoji na Igu in so jim pripovedovali o življenju in delu v brigadi. Letos je bil prvič na taki akciji, nikakor pa ne zadnjič. Spoznal je veliko drugih brigadirjev in si z nekaterimi tudi dopisuje. Med krožki si je izbral fotokrožek in se tam precej naučil. Veliko težav mu je delalo vstajanje, mnogokrat je bil zelo utrujen, imel pa je tudi žulje, katere pa samo povijejo s povojem in delo teče naprej. Ivan je povedal, da so utrujenost in bolečine od žuljev največkrat premagali s pesmijo, vsi skupaj in tako pozabili na težave. Bili pa so tudi nepozabni trenutki in doživljaji kot takrat, ko so hodili »rabutat« češnje, kar sta pred tem povedala tudi Nedeljko in Drago (domačini se niso jezili zaradi češenj in so rekli, da so tako »za pojest«). Sploh se mi zdi, da Ivan ni manjkal pri nobenem hecu, saj nam je v smehu povedal tudi, kako so jo zadnji večer zagodli enemu izmed tovarišev v brigadi. Ko je zaspal, so ga odnesli ven, ga dobro pokrili, da se ne bi zbudil zaradi mraza, ker so bile takrat noči še precej hladne in mu prižgali sveče. Tako ga je potem našel dežurni, to pa je bil Nedeljko. Bili pa so tudi manj veseli dogodki. Ko so se peljali na delovno akcijo v Loko pri Zidanem mostu, je bilo tako prijetno zjutraj v avtbusu zaspati še za eno uro. V glavnem so zaspali vsi. Bili pa so hitro budni, ko so imeli manjši ka-rambol (samo manjši trk avtobusa). Ivan še dolgo ne bo pozabil doživljajev v brigadi, ponosen pa je tudi na priznanje, ki ga je dobil za delavnost in dobro tovarištvo. Ivan Rode Vsem trem brigadirjem se zahvaljujem za pogovor, vsi pa jim želimo še obilo brigadirskega zadovoljstva in uspehov. DUŠA Požarna varnost oziroma nevarnost v tekstilni industriji Za prehrambeno industrijo je tekstilna industrija po svojem namenu in številu zaposlenih delavcev ena od najvažnejših vej proizvodnje. Če upoštevamo pomembnost te veje industrije, se nam postavlja vprašanje: »Ali smo storili dovolj, da bi preprečili nastajanje požarov v tej — za požar nevarni industriji?« Značilnosti požarov v tej panogi so v tem, da vsak nastali požar pušča za seboj pravo razdejanje, veliko materialno škodo in zaposleni delavci v večini primerov ostanejo dalj časa brez dela. Med pogoste vzroke nastankov požarov prištevamo zlasti sledeče: — dotrajane oziroma poškodovane električne inštalacije, — preobremenjene električne inštalacije, — prekomernega segrevanja elektromotorjev — premajhnega in nepravilnega hlajenja in nabiranja tekstilnega prahu na rebrih elektromotorjev, — iskrenje elektromotorja oz. napeljav (zaradi mehanskih poškodb, prebojev ali dotrajanosti njihove izolacije), — iskrenje, ki nastane pri vzdrževalnih delih (pri brušenju, avtogenem rezanju in varjenju kovinskih delov), — toplotna telesa — peči, grelniki, kuhalniki in drugo, — trenje na delovnih strojih v procesu predenja in tkanja bombaža in sintetike, — pokvarjenega tipala votka na statvah, — samovžiga surovin (bombaž), — delo z raznimi kemikalijami in vnetljivimi tekočinami, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje in predelave tekstilnih tkanin (vodikov peroksid, natrijev hipoklorid, razne vrste razredčil: bencin, alkohol, in-vadin, aceton in druge vnetljive tekočine), — prezaloženost z materiali v proizvodnih halah in skladiščih, — stisnjenost delovnih mest in skladiščnih prostorov, — nemarnega odnosa do dela, — kajenje na prepovedanih mestih, — neupoštevanje opozoril oz. preventivnih ukrepov itd. Požarne nevarnosti v obratih tekstilne industrije se določajo na osnovi: — vrste tekstilnih surovin, — vrste tehnološkega procesa in — gradbenih lastnosti obrata. Požarna obremenjenost v obratih kot tudi v skladiščih, znaša med 168 in 753 MJ m2. V teh obratih so navadno materiali raztresni tako, da gore ob požaru s polnim plamenom. V skladiščih, kjer so bale »prešanih vlaken«, gorijo hitro na površini in počasi v globino bale. Ogenj prodre v globino in se obdrži v popolni izolaciji od zraka tudi po več dni. V vseh obratih tekstilne industrije se sprošča mnogo prahu in. drobnih odpadnih vlaken, kar omogoča zelo hitro širjenje ognja po vsem prostoru. Hitrost širjenja požara pogojuje tudi veliko število odprtin v zidovih, krovna konstrukcija, ventilacijski in pnevmatski sistemi. Požar se predvsem zelo hitro širi po ventilacijskih in pnevmatskih sistemih iz prostora v prostor. Pri požarih v tekstilnih obratih, posebno v skladiščih surovin in gotovih izdelkov, se razvija velika količina dima, v skladščih kemikalij pa se razvijajo strupeni plini. Hitra rast temperature in intenziven dim v velikih primerih molita delavce, da bi sami likvidirali začetni požar, istočasno pa se še pojavijo težave pri evakuaciji ljudi z ogroženih prostorov. V obratih predilnic, posebno v fazi odpiranja bal, pri kardiranju in predenju, se v času od 3—5 minut po izbruhu požara dvigne temperatura v prostoru do take stopnje, da postane nevarna za ljudi. Na ta način se cona toplotnega učinka širi zelo hitro na vse prostore obrata. Posebno je treba poudariti, da se požar v stavbah tekstilne industrije, kjer ni vgrajenih oken, v začetku zelo hitro razvija. To povzroča hiter porast temperature in nastanek močnih zračnih tokov v vseh smereh, predvsem pa v smereh k odprtinam. Ta hitrost širjenja požara lahko doseže 40 do 60 m min. V eni do dveh minutah doseže temperatura v višini 1,5 metra od tal 70 do 80 "C, kar je življenjsko nevarno. V teh prostorih nastopi popoln mrak zaradi prekinitve električne energije in prisotnosti velikih količin dima. Skozi razne odprtine prodirajo vroči plini v vse predele stavbe. To privede do izbruha novih žarišč in otežuje gašenje požara. Če pomislimo na velike požarne nevarnosti v tekstilni industriji, na dejansko stanje glede zaščite pred požarom, vse nevarnosti in pojave med razvijanjem požara kot tudi kompliciranosti gašenja, pridemo do (Nadaljevanje na 8. strani) Požarna varnost oziroma nevarnost v tekstilni industriji (Nadaljevanje s 7. strani) zaključka, da se morajo vsi tehnološki procesi in objekti stalno kontrolirati in preučevati, zaposlene delavce pa poučevati in opozarjati na nevarnosti. Na koncu tega sestavka imejmo v mislih, da se požar v obratu tekstilne industrije zelo hitro širi in zavzema velike površine. To potrjujejo podatki iz prakse. Oglejmo si tabelo in se ob njej zamislimo: Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem INDUPLA-TI, OE Mokronog za poklonjeno darilo. Drago Škarja Preteč, čas po izbruhu požara: po 5 minutah po 20 minutah po 40 minutah po 70 minutah Površina, ki jo zajame požar: 50 m2 500 m2 1100 m2 2200 m2 Namen tega sestavka je opozoriti vse zaposlene delavce v delovni organizaciji INDUPLATI na večjo budnost in disciplino pri opravljanju del in nalog, katere so nam zaupa- ne. Skušajmo biti strpni do navodil in opozoril, kajti le na ta način bomo lahko ohranili tisto, kar nam daje naš vsakdanji kruh oz. zaslužek. J. Lavš Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice iskreno zahvaljujem za lepo darilo Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov. Marija Drolc Nesreče pri delu V času od 1. 1. 1984 pa do 30. 6. 1984 so se v DO INDUPLATI pripetile naslednje nesreče: TOZD PROIZVODNJA Ponesrečeni so bili iz naslednjih obratov: TKALNICA: ALILOVIC SELIMA — med obratovanjem stroja je odstranjevala odvečne niti pri razpenjalcu in je vtaknila kazalec leve roke med greben in razpenjalec, nakar jo je stisnilo. (lažja poškodba — 8 dni bol. staleža). Dela pri urejanju parkirišča in kolesarnice potekajo počasneje kot smo pričakovali NOVAK RAJKA — na poti v službo je šla po zasneženi spolzki cesti. Pri hoji na pločnik ji je spodrsnilo in je padla. Poškodovala si je levo nogo v gležnju. (težja poškodba — 16 dni bol. staleža). MUŠIC NADŽIJA — pri zagonu stroja je ponesrečenki priletela iz čolnička votkovna cevka v čelo z leve strani. Ima močno oteklino. (lažja poškodba — 2 dni bol. staleža). Ob zamenjavi ograje so si nekateri iskali bližnico kar skozi gradbišče. Najbolj domiselni so zato odstranili tudi začetnici na opozorilni tabli REMIC REZKA — ko je v križišču stopila s kolesa, ji je klecnila noga in si jo je zvila. (težja poškodba — 20 dni bol. staleža). KOKALJ IRENA — med obratovanjem stroja je čistila unifil. Ni bila zadosti pozorna, da se prazni cevka. Prišlo je do menjave cevke in jo je udarilo kladivo za menjavo v zapestje leve roke. (težja poškodba — 7 dni bol. staleža). ADROVIC NEMKA — odlomila se je os na kateri je nameščen mehanizem in zunje Skorje za menjavo votka in ji vse skupaj padlo na desno nogo. (lažja poškodba — 3 dni bol. staleža). KRUPIČ MELEČA — pri zagonu stroja ji je potisnilo levo roko ob nož, ki reže blago, pri tem je dobila urez v mezinec roke. (težja poškodba — 11 dni bol. staleža). CERAR MOJCA — na poti na delo je padla s kolesom. Poškodovana desna roka, odrgnina na desnem kolku. (lažja poškodba — 5 dni bol. staleža). PREDILNICA: KERC TONČKA — na potii domov jo je zbil voznik osebnega avtomobila. Udarec v glavo, roko in hrbet. (težja poškodba — dni bol. staleža). STOJANOVIČ MIRJANA — padla pri gill stroju in si poškodovala koleno desne noge. (težja poškodba — 10 dni bol. staleža). PRIPRAVLJALNICA: BEC STANE — na poti na delo mu je spdrsnilo na poledeneli cesti in si poškodoval desno roko v zapestju in udaril v hrbtenico. (težja poškodba — 15 dni v bol. staležu). JEGLIČ NADA — pri čiščenju stroja ji je spodletelo in si je pri tem poškodovala kazalec leve roke. (težja poškodba — 10 dni bol. staleža). JANČAR MARIJA — pri snemanju križnega navitka iz vretena se je močno udarila v zapestje leve roke. (lažja poškodba — 3 dni bol. staleža). VZDRŽEVANJE: KODERMAN VINKO — ko je šel v službo, mu je spodrsnilo in si je poškodoval desno roko v zapestju. (težja poškodba — 30 dni v bol. staležu). RUČIGAJ JERNEJ — padel je v betonski jašek in si poškodoval desno ramo. (težja poškodba — 6 dni v bol. staležu). TOZD RESTAVRACIJA: FRELIH HILDA — priprla si je prst desne roke pri predalu mize. (lažja poškodba — 20 dni v bol. staležu). TOZD KONFEKCIJA: Konfekcija šotorov Radomlje: PRAŠNIKAR ANDREJA — pri izdelavi poklopca je prebodla sredinec leve roke. (lažja poškodba — 3 dni bol. staleža). CERAR OLGA — pri nabijanju rink na cerade se je s kladivom udarila po kazalcu leve roke. (težja poškodba — 13 dni v bol. staležu). Kovinske konstrukcije: JURAS MILENA — pri izbijanju zamaška iz cevi, je udarila s cevjo po palcu leve roke in ga poškodovala. (lažja poškodba — 6 dni bol. staleža). Ceradni oddelek: BERTONCELJ MATIJA — sodelavec je po nesreči spustil ročni paletni voziček takrat, ko je ponesrečenec stopil pod paleto, da bi prerezal vrvice, ki vežejo paleto (embalažo). Pri tem je paleta padla na dva prsta desne noge. (lažja poš. — 5 dni bol. staleža). BULIČ MIHA — pri demontaži koridorja, pri izbijanju sornika mu je spodletelo, udaril se je s kladivom po desnem palcu, (težja poškodba — 19 dni bol. staleža). Konfekcija Mengeš: OGRINC JOŽI — pri nakladanju prtov na avto se je z desno roko udarila v polico. Poškodovala si je srednji prst na roki. (lažja poškodba — 7 dni bol. staleža). Pri analizi vzrokov nesreč pri delu v obravnavanem obdobju, služba varstva pri delu ugotavlja naslednje najpogostejše vzroke za nastanek nesreč, ki so se zgodile na delovnem mestu: — na prvem mestu je vzrok za nesreče pri delu nepazljivost in neprevidnost pri delu, — neupoštevanje navodil za varno delo, torej nevarno obnašanje na delovnem mestu, — tehnična pomanjkljivost na delovnih pripravah in napravah, tudi z vidika varstva pri delu. To pomeni nezavarovana delovna mesta, odstranjena varnostna zaščita pri strojih, ki varuje da delavčevo telo ne pride v nevarno območje, ter s stališča varstva pri delu slabo izveden varnostna zaščita zaradi tehnoloških omejitev. Zadnji navedeni deficit varnostne tehnike je v sedanjem času možno odpraviti le z večjim in doslednejšim poučevanjem varnostnih navad tako praktično in teoretično, ki bo doprineslo k bolj varnem obnašanju na delovnem mestu. Nikolič Ismeta Darovali so svojo kri Seznam darovalcev krvi v krvodajalski akciji iz OZD INDUPLATI v letu 1984 nam je občinski odbor rdečega križa — Domžale posredoval dne 17. 7. 1984, zato šele v septembru prikaz akcije: Za našo DO je obsegal občinski plan 160 krvodajalcev. Prijavilo se Kri so darovali: Lavrinc Marija — konf. Peče Tič Vika — konf. Peče Cerar Marija — konf. Peče Brate Barbara — konf. Peče Razpotnik Ančka — konf. Peče Prestor Marija — konf. Peče Drčar Vida — konf. Radomlje Mrvar Milena — Ind. prod. Jarše Rokavec Fani — sukalnica Kavčič Cirila — sukalnica Pipan Marjan — vzdrževanje Jemec Marija — Restavracija Jemec Bernard — vzdrževanje Ljubijankič Asima — tkalnica Ljubijankič Hasiba — tkalnica Begič Amira — tkalnica Mešič Mine — tkalnica Lavrinc Maks — DSSS Jereb Vinko — vzdrževanje Korošec Matjaž — vzdrževanje Kumek Marija — vzdrževanje Kukovec Angela — pripravljalnica Vrenjak Zofka — pripravljalnica Burja Stane -— tkalnica Semprimožnik Bogomir — tkalnica Pestotnik Daniel — tkalnica Juras Kati — Restavracija Gorjup Stanislava — konf. Radomlje Razpotnik Anton -— oplemenitilnica jih je 109, kri pa darovalo 83 darovalcev. Osem prijavljenih krvodajalcev iz konfekcije Mengeš pa zaradi nujne in obvezne produkcije ni darovalo kri, zato bo Občinski odbor RK pripravil dodatni dan v jeseni za odvzem krvi. Kavčič Erna — konf. Radomlje Baloh Mato — tež. konf. Radomlje Benda France — kov. konst. Radomlje Kuhar Zvone — oplemenitilnica Marinšek Vlado — tkalnica Hribar Srečo — oplemenitilnica Zajc Stane — pripravljalnica Florjančič Marija — predilnica Kuželj Vera — predilnica Šmon Marko — vzdrževanje Pipan Zofija — oplemenitilnica Petaci Lidija — vodst. TOZD proizv. Torkar Milka — predilnica Česnik Ivica — DSSS Urbanija Ivanka — predilnica Stojanovič Mirjana — predilnica Korunič Marija — predilnica Škerjanc Marjanca — predilnica Tavčar Franc — konf. Radomlje Hanzlovski Ana — tkalnica Oršič Katarina — predilnica Cerar Lojzka — tkalnica Svetlin Milka — pripravljalnica Bec Stane — pripravljalnica Avguštin Helena — DSSS Gerbec Ivana — tkalnica Žerak Fani — DSSS Barle Arniča — DSSS Hafner Janez — tež. konf. Radomlje Dimc Marija — konf. Radomlje Vodlan Dragica — konf. Radomlje Cunk Silva — tež. konf. Rad. Melkič Bojan — pripravljalnica Prša Alojz — pripravljalnica Rode Ignac — DSSS Madjarevič Dušanka — predilnica Brojan Marija — DSSS Selan Milena — DSSS Berlec Marija — predilnica Rihtar Gizela — DSSS Marinšek Vida — konf. Radomlje Farkaš Antonija — oplemenitilnica Pogačar Olga — predilnica Cerar Antonija — pripravljalnica Novak Franc — tež. konf. Rad. Vidergar Dani — predilnica Majdič Majda — predilnica Rahne Ana — predilnica Kerč Tončka — predilnica Korošec Slavka — konf. Rad. Kem Zinka — tkalnica Kerč Marjana — konf. Radomlje Klemenčič Tončka — tkalnica Opaškar Franc — tkalnica RK se darovalcem krvi v imenu vseh bolnikov in ponesrečencev zahvaljuje, saj jim morda prav ta kri rešuje življenje in vrača zdravje. Zahvaljuje se tudi ostalim, ki so kakorkoli sodelovali v krvodajalski akdiji 1984. Iskrena želja RK je, da bi vsak krvodajalec z ozirom na potrebne količine krvi, ki jo potrebujejo v zdravstveni službi, pradobil vsaj še enega novega krvodajalca. Osebni primer darovalca krvi, njegovo priporočilo in vpliv, ter topla beseda — vse to prav gotovo ne bo brez uspeha. Še boljši uspeh pridobivanja novih darovalcev pa bi bil, oz. da ne bi izgubili sedanjih, če bi se uredile nekatere kritične zadeve, ki jih predlagajo dolgoletni darovalci krvi in organizatorji: a) organizirati bolj točne prihode prevoznih sredstev na zbirna mesta, ker so v nekaterih bazah čakali krvodajalci že več kot uro v dežju in mrazu na organiziran prevoz b) organizirati pri Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani urnik dela, ki bo odpravil prenatrpanost Datum Naziv OZD oz. oddelka Plan št. krvodaj. Prijav. krvodaj. Darovalo kri 3. 5. 84 Indup. — konf. Peče 5 5 6 4. 5. 84. Indupl. — konf. Mengeš 20 8 — 8. 5. 84. Indupl. — DO 60 29 63 10. 5. 84 Indupl. — DO 60 46 10. 5. 84. Indupl. — konf. Radomlje 15 21 14 Skupaj 160 109 83 Pogled v prostore mehanične delavnice Odprema za našega zahodnonemškega partnerja tokrat za razliko od prejšnjih let, tudi v poletnih mesecih ni mirovala darovalcev krvi v prostoru in še v za to neprimerni mikro klimi c) nujno bo odpraviti dvome, da se darovano kri prodaja v tujino d) organizirati enotni kriterij za darovalce krvi v Sloveniji. Glede nadomestila osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela v času dajanja krvi in sicer v višini 100% od osnove povprečja minulih 3 mesecev, v breme Obč. zdrav, skupnosti e) vztrajati za realizacijo predloga, da bi Zavod za transfuzijo krvi odvzemal kri v Občini Domžale in sicer v Komunalnem centru, kar imajo urejeno že v nekaterih občinah. Lokacija in prostor sta ugodna, glede vsestranskih avtobusnih zvez. Neposredno je še restavracija Slamnik, v kateri bi se lahko krvodajalci okrepčali po odvzemu krvi. ŠE VEDNO JE ČLOVEK LABORATORIJ KRVI — SAMO KRI NADOMESTI KRI Škrinjar Majda * * -¥■ * * ■V- -v- * ¥■ ■¥- * •V- -¥ * * * * •¥- * ■* X. Plesni tečaji za mladino in starejše v disko klubu Domžale Bliža se jesen in ko bomo premaknili še kazalec na uri, bodo večeri naenkrat postali daljši. V takih večerih je dobrodošla dobro organizirana rekreacija. Ena od teh so tudi plesni tečaji za mladino in starejše. Tako kot preteklo, bodo tudi to leto tečaji potekali v disko Klubu Slamnik, ki je poleg veleblagovnice Napredek v Domžalah. Izbiramo lahko med dvema različnima dnevoma po sledečem razporedu: TOREK ob 19.00 Začetni za mladino, ob 20.30 začetni za starejše s pričetkom 25. 9. 1984 SOBOTA ob 16.30 začetni za mladino, ob 18.00 začetni za starejše s pričetkom 22. 9. 1984. Vsak tečaj traja dva meseca oziroma ima 8 vaj, vaje so 1 x tedensko. Ob vodstvu plesnega učitelja se bomo lahko naučili oziroma ponovili priljubljene standardne in latinskoameriške plese kot so fox-trot, tango, cha cha..., na tečaju za mladino pa še osnovo Rock’n Rolla. Tečajnina znaša 1.200 din in jo vplačamo ob pričetku tečaja samega v disco Klubu Slamnik; vsak tečajnik dobi plesno izkaznico. Po končanih začetnih se bodo v mesecu novembru pričeli nadaljevalni tečaji. Ob bencinskih bonih in vse večjih stroških prevoza do Ljubljane so plesni tečaji v Domžalah vsekakor lepa priložnost. - Pa prijetno sprostitev vam želimo. obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. ZARNIK SLAVKO, not. tran. v tkalnici, vstopil 2. 7. 1984, 2. PLESEC KARMEN, tkalka, vstopila 2. 7. 1984, 3. IGLIČ RADO, mojster v ople-men., vstopil 2. 7. 1984, 4. KOVIČ MARJETA, previjanje v sukal., vstopila 9. 7. 1984, 5. BIRK ANTON, del. v vzdržev., vstopil 10. 7. 1984, 6. RASTODER SADETA, tkalnica, vstopila L 8. 1984, 7. JULARIČ JELA, tkalka, vstopila 1. 8. 1984, 8. GRČAR JANJA, previj. v sukal., vstopila 6. 8. 1984, 9. STANKOVIČ ZDRAVKO, del. v oplemen., vstopil 21. 8. 1984. Izstopi: L FLIS SLAVI, tkalka, izstopila 24. 6. 1984, 2. OREHEK GAŠPER, del. v oplem., izstopil 27. 6. 1984, 3. CERAR ANTONIJA, tkalka, upokojena 31. 7. 1984, 4. DROLC MARIJA, tkalka, upokojena 31. 7. 1984, 5. NAROBE FRANCKA, tkalka, upokojena 31. 7. 1984, 6. NOVAK MARIJA, skl. got. izdelkov, upokojena 4. 8. 1984, 7. MARKOVIČ ZORICA, tkalka, izstopila 8. 8. 1984, 8. ŠARC IVANKA, malerka, upokojena 15. 8. 1984, 9. LONČAR ANGELA, tkalnica, upokojena 31. 8. 1984, 10. CERAR VALENTINA, previjanje, upokojena 31. 8. 1984. (Nadaljevanje na 12. strani) POROČILO O GIBANJU OD ZA MESEC JUNIJ 1984 Pregled osebnih dohodkov za mesec junij 1984, za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog: Vrednost točke za mesec junij je znašala v btto vrednosti din 0,180. Razred QŠ o 2 Q & nS 05 O n oS N c O o o (fl (fl (fl E-* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ^ hZ Q o 16.000—18.000 2 3 5 18.000—20.000 20 11 31 20.000—22.000 42 23 65 22.000—24.000 74 50 1 125 24.000—26.000 61 1 1 56 2 121 26.000—28.000 87 4 5 42 142 28.000—30.000 73 7 1 25 8 114 30.000—32.000 67 7 3 17 3 97 32.000—34.000 39 4 2 11 11 67 34.000—36.000 21 2 12 4 39 36.000—38.000 15 7 14 36 38.000—40.000 14 2 1 2 6 25 40.000—42.000 5 4 6 15 nad 42.000 13 2 3 5 44 67 Skupaj 533 27 18 268 103 949 Najnižji OD 17.336 25.527 24.022 17.519 22.382 17.336 Najvišji OD 63.678 53.048 54.909 59.416 76.657 76.657 Povprečni OD 28.133 31.742 33.510 26.963 41.188 29.424 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU JUNIJU Bolezen V % 'E. -g* ..S- 2 > li c ^ > TOZD Štev. zaposl. s> ■=> p fl Sprem. članov Redni i pod. po dopust Skupaj v % Izpadle ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 549 5.37 0,27 0,96 0.16 1,73 8,49 8205 Maloprodaja 29 6.08 — 1,06 — 3,45 10,59 559 Restavracija 19 7,49 3,47 — — — 10,96 375 Konfekcija 282 4.70 0.35 1,69 0,15 2,55 9,44 46C5 DSSS 109 2.05 — 1,00 — 1,38 4,43 848 Povprečni izostanek za celotno podjetje Zaposlenih delavcev: 988 Izostanki zaradi bolezni 4,88 % Izostanki zaradi nesreče 0,32 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 1,16 % družinskega člana Izostanki zaradi spremstva 0,13 % Izostanki zaradi rednega in pod. porod, dopusta_____________1,94 % Skupaj:____________________________8,43 % obvestila iz kadrovske službe (Nadaljevanje s 11. strani) TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. CERAR ZVONKA, šivilja — pripravnik, vstopila 6. 8. 1984, 2. BEVEC ANA, šivilja OE Mokronog, vstopila 14. 8. 1984, 3. METELKO FANIKA, šivilja OE Mokronog, vstopila 15. 8. 1984, 4. DOLENC DARJA, sklad, v OE Radomlje, vstopila 27. 8. 1984. Izstopi: 1. MALNAR MARIJA, šivilja, izstopila 26. 7. 1984, 2. FERLIČ KONRAD, kov. konst., izstopil 3. 8. 1984, 3. JERMAN HILDA, del. v konf., upokojena 6. 8. 1984. TOZD Restav. in počit, domovi Sprememb ni bilo. TOZD Maloprodaja Sprememb ni bilo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: L BROJAN MAJDA, ekon. tehnik-pripravnik, vstopila L 8. 1984. POROČILI SO SE: 1. URBANIJA JELKA, tehnoloa, poročena POTOČNIK, 2. ŠTRUKELJ DARINKA, kores-pon. poročena MARINČEK, 3. KUHAR ZVONE, skladišče, 4. MAKS LAVRINC, šef kadr. organ. sektorja. Iskreno čestitamo! ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi moje drage žene IVANKE KRIŽMAN se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečene tolažilne besede, denarno pomoč, darovano cvetje, še posebej pa vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala Anton Križman POROČILO O GIBANJU OD ZA MESEC JULIJ 1984 Pregled osebnih dohodkov za mesec julij 1984, za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog: Vrednost točke za mesec julij je znašala v btto vrednosti din 0,220. Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restavr. TOZD Konf. DSSS DO 16.000—18.000 18.000—20.000 20.000—22.000 1 1 22.000—24.000 13 4 17 24.000—26.000 38 20 58 26.000—28.000 44 39 1 84 28.000—30.000 53 37 90 30.000—32.000 53 43 2 100 32.000—34.000 70 2 3 36 1 112 34.000—36.000 71 7 2 21 8 109 36.000—38.000 68 8 1 15 5 97 38.000—40.000 25 2 6 17 4 54 40.000—42.000 32 3 1 11 10 57 42.000 in več 58 4 6 23 72 163 Skupaj 525 '28 19 267 103 942 Najnižji OD 22.311 31.735 32.467 21.714 27.406 21.714 Najvišji OD 77.972 64.958 67.234 78.922 93.865 93.865 Povprečni OD 34.323 38.761 41.456 33.069 50.155 35.974 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU JULIJU TOZD Štev. zaposl. Bolezen V % Nesreče pri delu v % Nega druž. članov v % Sprem. druž. članov v % Redni in pod. por. dopust v % Skupaj v % Izpadle ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 553 3,87 0,48 0,32 0,05 1,71 6,43 6.550 Maloprodaja 29 0,15 — 0,45 — 3,45 4,05 214 Restavracija 19 Konfekcija 280 3,22 0,17 0,24 0,11 2,69 6,43 3.310 DSSS 109 3,74 — 0,04 0,04 1,37 5,19 1.044 Povprečni izostanek za celotno podjetje Zaposlenih delavcev: 990 Izostanki zaradi bolezni 3,56 % Izostanki zaradi nesreč 0,33 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0.27 % Izostanki zaradi spremstva 0,06 % Izostanki zaradi rednega in pod. porod, dopusta 2,00 % Skupaj: 6,22 % ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Ob boleči izgubi dragega očeta NIKOLETE STANKOVIČ PETRA PIVEC se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz OE predilnica za izraze sožalja in denarno pomoč. Ružiča Stankovič se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz predilnice in sukal-nice za prejeto denarno pomoč in izraze sožalja. Vida Lesicar Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).