Št. 39. V Gorici, dne 3. aprila 1900. Izhaja trikrat us teden - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, vežemo tedanje pa ob 3- uri po-poldne, in stane z uredniškimi izrednimi, prilogami ter s »Kažipotom* ob novem ietuvred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pcsiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6(>(> pol leta.........6 , 60 , , , 3-30 -Setrt leta.....*. . .'3 , 40TS" .;- «v--l*7& rosasniSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici št v. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez duposlane naročnine se ne oziramo. MPBIMOREC" .izhaja aepdvisno od *SočeV vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h alt gld. 1-60. «Soča» in ^Primorec« se prodajata v Gorici v to-babarni Schwarz v So!ski_uliei_in„.J.ellfirsi.tz._v—— Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiič na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXX. (Večerno tedanje). ¦ Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi 7 L nadstr. Z urednikom je ihogoie govoriti vsaki dan-©a 8. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 9. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnižtvo. --------- Oglasi in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglaseje plačati loco Gorica. „Gor«ka Tinkama« ArGabrŠček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca. Se -Slovanske kiijizuloo«. * katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov, knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrsuoa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! aye> Med tem se je jelo daniti. Na cesti se je že prikazoval kak popotnik; kmetje s koso na rami so Šli kosit. Lupo, ves vesel, ker je zopet videl svetlobo, polje, ljudi in živali, je pozabil kmalu prestano opasnost in udarce, katere je dobil in zadal. Nadaljeval *je svojo pot kakor prerojen, ter mislil jedino na Marka in na daljavo, ki ga je še ločila od njega. Kar je nenadoma zaslišal divji krik iz nekega vinograda na levi: «Ustavi ga, ustavi ga! vlovi ga!» in žajedno je zagledal tolpo kmetov, ki so tekli kar so pogli za nekim možem na konju, dir-jajočem tje v dan po polju. Veste, kdo j-i bil? — Tisti poštenjak iz krčme, kateremu se je bilo posrečilo, da je bil ušel Lupu. Tekalisc pod njim, že po naravi plaha žival, in kije bil po vrhu pač v vsaki hiši! Izdelujmo si jih torej za te potrebe doma, da ne bomo dajali novcev tujcem. i Ta obrt je jako pripravna tudi za izvoz. Ves orijent kupuje iz drugih dežel vse možne vrvarske izdelke, katerih potrebuje silno veliko, posebno v brodarstvu. Po zagotovilih dr. Pečnika (glej Slovenci in mednarodni promet str. Sw.) gredd naši izdelki že dolgo v Egipt, toda le s posredovanjem komisijonarjev in prekupcev. On nasvetuje vrvarske zadruge«, ki bi organizovale to obrt v velikem obsegu. Ni naš namen, da dalje razpravljamo, kakd naj bi se vse to izvršilo, ker to je naloga podrobnih razmišljanj...... Zadoščaj, da kažemo tudi v tej stroki, koliko je kruha, katerega naši rojaki ne znajo prijeti, dasi bi si ga pridobivali na veliko ložji način nego ga love" dandanes premnogi po svetu. 3. Klesarstvo in k a m n o I o m-s t v o so imeli stoletja tudi skoro izključno le Furlani, Italijani in beneški Slovenci v rokah. Poznamo kraje, kjer imajo za obdelovanje najlepši kamen, a so vozili iz Benečije in od drugod kamne za vrata, okna, stopnice itd. Enake razmere vladajo še dandanes marsikje, dasi že v veliko manjšem obsegu. Temu nedostatku za naše domače | potrebe more odpomoči le dovoljna izo-I brazba zidarjev, ki razumejo tudi klesarstvo, ali pa kar dovoljno število pravih klesarjev j po vsej deželi. Klesarska šola na Nabrežini l more zadostiti tudi na to stran vsem našim potrebam. i Prav lep6 seje razvilo kamnolomstvo j in klesarstvo na Krasu, zlasti v okolici Na-brežine in Repentabra. Največje kamnolome j in kamnoseške delavnice imajo še vedno j tujci, dasi je že prav lepo število tudi do-I mačinov. V tem oziru napreduje posebno , naša krepka narodna trdnjava N a b r e-žina, kjer imajo tudi klesarko šolo, ta rodovitni vrt za daljši napredek v kamnoseški obrti in umetnosti. Z narodnega stališča bo treba gledati, da tuji podjetniki ne bodo več bogateli na nabrežinskih tleh. Malo bolj čudne so razmere okoli Repentabra. Tudi tu je več kamnolov in kle-sarnic, ali gospodarji so tuji podjetniki, menda vsi Tržačanje; domačini so le de- Še brez uzde — naši bralci se menda še spominjajo, da je bil pretrgal tudi vrv, s katero je bil privezan — je grozno skakal, trgajoč trte in lomeč kole. Zalezovanje in krik kmetov ga je le bolj dražilo, in delalo besnega. Poln praha in pen, okrvavljen po prsih in po trebuhu, je divjal naprej teško dihajoč; grozno je krzal in s kopiti visoko lučal za seboj grušč in zemljene kepe. Jezdec na njem se je ves sključen držal za grivo in je kričal, proseč pomoč. Lupo ga je koj spoznal, in so je ustavil, da bi videl, kakd se to končfi. Konj je še precej časa dirjal sem pa tje, hot6 zbežali ljudem, ki so tekli za njim. Nazadnje je, omamljen od strahu, zadel v deblo nekega drevesa in se zgrudil na tla. Uboga žival si je zlomila vrat, mož pa se ni nič pohabil. Urno kakor maček je skočil na noge in jel stresati s sebe zemljo, katere je bil ves poln. A ko se je ozrl okolo, je nenadoma zagledal za seboj tistega strašnega človeka, ki je bil z dvema samima udarcema končal njegova dva tovariša, namreč Lupa. Ta je bil, podeč konja po njivah, tudi dospel ondi, kjer se je razbojnikov konj pobil. — O, moj Bog, sedaj bo po meni — si je mislil hudobec, kajti na to, da bi lavci, ker nikdo nima toliko denarja in ne čuti v sebi toliko sposobnosti, da bi se postavi' na samostojne noge. Tu bo treba gledati, da se dobe sposobni možje, katerim se preskrbi kaka denarna pomoč, ali pa naj se ustanovi: klesarska zadruga. V obče pa opažamo zadnje leto velik upadek v Mesarstvu, ponekod do 50% in še več, Vzrok je deloma ta, ker je veliko kamenja šlo leto za letom v Budimpešto. Zdaj pa so zidanje precej ustavili, kajti mnoga ogromna javna poslopja so dovršena. To pa se precej občutno pozna! Treba bo torej iskati drugod odtoka našim Mesarskim izdelkom. 4. Zidarstvo in stavbarstvo se je tudi ponekod udomačilo, kakor n. pr. mizarstvo v Solkanu ali čevljarstvo v Mirnu. Renče so glavno zidarsko središče. Ali do novejšega časa so bili naši ljudje le priprosti zidarski delavci; vsak boljši kos kruha so pojedli tujci. V novejšem času pa imamo tudi Že svojih zidarskih nadzornikov in tudi podjetnikov-stavbenikov. V tem oziru nas čaka pa še velik napredek, da bodo našinci povsod spodrivali tujce. -Ali glavni in, lahko trdimo, edini pogoj za tak napredek je dovoljna strokovna sposobnost in splošna omika. Zidarska šola v Renčali je velike važnosti za boljšo prihodnost zidarjev. Tu izučeni zidarji naj gredd pa po svetu, v velika mesta, kjer^si popolnijo svoje znanje. Na Dunaju n. pr. dobe" dovolj dela in morejo obiskovati razne večerne šole ter strokovne tečaje.... Tu naj pritaknemo še tisti del mesarske obrte, ki se peča s prekajeno svinjino. V naši deželi rede" mnogo prešičev, a lahko bi jih še veliko več. Ponekod izdelujejo izborne salame in klobase, pa tudi gnjati (pršute). Ker pa povsod po svetu nimajo ljudje enakega okusa, kakor mi, bi bilo treba »iti za svetom«, kakor pravijo, in prirejati svinjino po graškem in praškem načinu. Ves orijent, zlasti Egipet, uvaža silno veliko prekajene svinjine, ki se prodaja prav drago vsled premnogih prekupcev. Organizovati kupčijo s takim biagom n. pr. v Aleksandriji aH Kajiri, ni prav ni- ubežal peš možu na konju, niti misliti ni bilo. Vrgel se je torej na kolena pred njega, in ga prosil, da bi mu pustil življenje. »Kdo si, malopridnež ?» ga je vprašal Lupo. «Ah, milostljivi gospod!* je odgovoril ta, tresoč se po vseh udih, «ubogi revež sem. Verujte mi, da tega, kar sem storil, nisem počel iz hudobije. Hotel sem le zaslužiti nekaj, da bi kupil kruha svojim peterim otrokom, ki so vsi majhni, in si ne morejo drug dragemu pomagati: Passerino me je zapeljal do te hudobije*. »Toda kaj je imel on z menoj*? «Jaz ne vem*. «Kak6, da ne veš» ?. «Ne, ne vem ničesar. Tudi če me imate ubiti, ne vem ničesar. Sinoči,' ko je bila že tema, je prišel na moj dom in mi je rekel: «Pojdi z menoj, zaslužiš jeden zlati goldinar*. Drugega pa ne vem Čisto nič; niti tega ne vem, kdo ste vi». «No, ti si ves vrl možak! In si se napravil takd z lehkim srcem ubivat človeka, o katerem niti vedel nisi, kdo da je» ? kaka umetnost, saj je danes doli do 8000 naših rojakov. Koliko bolje bi naši ljudje prodajali prešiče in vse izdelke tega mesa? Ako ne prej, bo sila in potreba učila naše ljudi, da poiščejo v Egiptu zaslužka tudi te vrste, kakor so ga znale doslej poiskati n. pr. naše ženske na razne druge načine. (Dalje pride). Konec abstinence. i. Včeraj je bil otvorjen deželni zbor goriški. Slovenski poslanci so vstopili -»abstinence jo torej konec. Tri cela zgubljena letal Za kako ceno so Slovenci opustili abstinenco? Ali so izpolnijo znano slovenske zahtevo? Italijani so imeli klubovo sojo fce v četrtek. Dr. Pajer jo dal italijanskim poslancem taka zagotovila, da jo bil potolažen naj-iopirnejši italijanski Šovinizem, — Iz zakulisnega Šepetanja v italijanskem taborju je posneti, da gre njihovo žito v klasje. »Voditelj* dr. Gregorčič je sklical klubovo sejo šele v nedeljo ob 4 pop., ki se je vlekla do 7. zvečer. Svoje stvari je moral biti jako gotov, ker je kar izključil možnost, da bi se sploh vršila kaka pogajanja med Slovenci in Italijani. — Kaj so slovenski poslanci sklepali, je tajnost. Ali iz pojavov včerajšnjega dne je soditi, da je bilo vse že naprej dogovorjeno, drugače ne bi bil prišel zmagonosno otvarjat deželnega zbora sam namestnik v gala uniformi. Dr. Gregorčič je imel torej dogovore z vlado in Italijani —I Slovenske »pridobitve* jako značilno osvitljuje že prva seja. Deželni glavar je sicer izpregovorii v nagovoru par slovenskih besed, ali izpustil je konec ni »živio", za kateri so se Slovenci toliko poganjali in ga konečno dosegli. Dalje je uvel dr. Pajer izključno italijansko obravnavanje, da je prezrl še tiste drobtinice, katere je bil dovolil grof Franc Corouini slovenskemu jeziku. Prav čudno je bilo slišati italijanski odgovor na slovensko vprašanje dr. Rojca, ki je tak odgovor mirno sprejel. — Dosiej takega žaljivega postopanja ni bilo! — na streho in po strehi, dalje na sosednjo streho, odkoder so se mu odpirala vratica v hram »liberalne svobode* po opisanem uzoreu v »P. L." — Morda poučuje mladega dopisnika tudi v tej umetnosti, kako se po noči čez strehe laži? Kdo ve? Skupaj sta vsak dan! — Mi Kobaridci se pa smeferno in ju prav privoščimo semeniskemu listu, naj le bo ponosen na svoja kobariška informatorja''. V papirnici ˇ Podgori sta morala dva delavca izstopiti iz službe, ako sta hotela dobiti zasluženo plačilo dveh tednov. Kot izurjena delavca sta bila zaslužila vsak 14 kron več kot po navadi, toda vodstvo jima tega zneska ni hotelo dovoliti in izplačati. Zdaj sta oba brez dela papirnici na ljubo, katera jima je hotela odtegnili zasluženo plačilo. Res žalostno, da si mora delavce z žulji zasluženi kruh z izstopom pridobiti. — Tako se je nam sporočilo včeraj. Kazglas. — Dne 17. aprila t. 1. hode v dvorani »HCiel Ceutral-a" v Gorici shod učiteljstva poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske in prvi občni zbor deželnega učiteljskega društva za Goriško-Gradiščansko. Zborovanje prične ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: 1.) Prečitajo se pravila. — 2.) Vpisovanje v društve v smislu §§ 3. 7. društvenih pravil. — 3.) Volitev odbora. — 4.) Morebitni predlogi in resolucije. Za volitev pod 3.) dobd pravico glasovati učitelji in učiteljice, ki se osebno udeleže zborovanja ter se prej oglasijo za pristop k društvu. K navedemu shodu so vabljeni vsi učitelji in vse učiteljice ljudskih šol v pokneženi grofovini Goriški-Gradiščanski. Brž po shodu bode v istem prostoru prvi občni zbor novega društva po dnevnem redu: 1.) Sprejem oglašenib v društvo. — 2.) Prevdarek dohodkov in troškov za 1. društveno leto. — 3.) Morebitni predlogi in resolucije. * Ajdovščina, 30. marca 1900. Predsednik ustanovnega odbora: Fr. Bajt, nadučitelj v Ajdovščini. »Avita eoltura". — Pišejo nam iz mesta: »Nadebudna goriška mladina, katera obiskuje italijansko pripravnico, združeno s tukajšnjo višjo realko, je pravi cvet italijanske 2 tisočletne »eolture". »P..... de sciavi-, to je navadno njih pozdrav, ako srečajo kakega Slovenca. Seveda »,?rijulski orientalec* tega ne ve in pa če tudi bi to vedel, ponašal bi se s temi lopovskimi čini, kakor, dn da je to kdo ve kako junaštvo. Da se onim po-bičem primerno posveti, za to je že skrbljeno. Učili jih bomo mi »barbarski* Slovenci malo bolj poštene .eoltnre", kajti italijanska je že gnjila od korenike navzgor. Ne moremo je torej rabiti in jo vračamo nazaj »Orientalcu", ker je že dobila nekak čuden duh, primeren njegovemu uredništvu. Fakinaža goriška prav lepo harmomra z onimi gofjiodj,,. k.atejjh_ glavna'opravila so: obrekovati in zatirati vse, kar je slovensko. Pojte raje v Kalabrijo*, gospoda, tam bodo potrebovali vašo „colturo"f mi je nočemo*. ,_*».. TuriBtlka. ¦—Osoški podružnici „SIov. planinskega društva* čitamo v listu »Planinski Vestnik" to - le poročilo: »Soška podružnica, ki ima sedež v Tolminu, vztrajno deluje. Poleg važnega kažipota v Tolminu pričajo o delovanju podružnice dobro izvršene markacije. Podružnica je vse potrebno uredila, da letošnje leto zgradi kočo na »Krnu*. Že sedaj je bila ta I podružnica za razvoj slovenske turistike v Soški dolini velicega poineua, a še večjega bo, ko se uresniči zaželjena druga železniška zveza s Trstom. Dosedanji podružnični načelnik g. dr. Triller, ki je z veliko vnemo in navdušenjem vodil uspešno delovanje, je zapustil krasno Soško dolino in se preselil v Ljubljano, toda izročil je vodst/o navdušenim narodnjakom, kateri bodo pričeto delo z enako vnemo nadaljevali*. Tako želimo tudi mi! Vojakl-novaki. — -Iz mesta Gorice se je predstavilo naborni komisiji KJO mladu-ničev. Potrdili so jih 25. Ko so poročali laško listi o naboru fantov iz okolice, so dostavljali vedno „fu-rono dichiarati soltanto*...., češ, samo toliko so jih vzeli. Pri novakih iz mesta, ki so poleg lepega števila Slovencev vendar po večini Lahi, pa je tisti »soltanto" izostal, kakor da so jih potrdili kdo ve koliko! — Taka je tista toli hvnlisana limpnrzialilal* Vojaška naborna komisija je odšla v ncd. v Ajdovščino, odkoder se je vrnila v Gorico, d« pojde po Solki dolini v Kanal'itd. Zgubljen In najden pes. — G. baron Lehneisen se je že zahvalil za to, da je dobil nazaj svojega psa, ki slili na ime #Cičo". Sedaj pa se je sporočilo nam, da imajo v Prvačirti tujega psa, ki je popolnoma tak, kakor je bil opisan pes g. barona Lehneisna. Cuje tudi na ime »Čičo*. Kdor bi ga bil zgubil, naj se oglasi pri našem upravništvu, kjer dobi naslov, kje da se nahaja tisti pes. Listnica. — Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti več rečij za prihodnjič. Prizadete gg. prosimo potrpljenja! Razgled po svetu. Oklic slovenskih štajerskih deželnih poslancev. — Slovenski dež. poslanci na štajerskem so stopili v abstinenco in torej niso stopili v deželni zbor, ko je bil otvorjen pretekli teden. Tem podovom so izdali na svoje volila? oklic, ki je, prav znamenit. Iz istega posnemamo to-lei Dne 15. maja I. I. so vložili v dež. zboru odločen protest proti postopanju nemške večine v dež. zboru, katero je naperjeno vseskozi proti Slovencem. Nemško-naeijonalna večina postaja pa kljubu temu vedne brezoozirn*»jša. Deželni odbor se ne meni veliko bolj pazi na vse. Pri nadurnem delu se dogaja vedno več nesreč in poškodeb. Ne gre pa samo za delavnik, ampak tudi za nedeljski počitek. Da skrajšanje delavske dobe ne škoduje podjetnikom, vidimo n. pr. pri avstrijski tekstilni industriji, kjer se je splošno uvedlo namesto 12 urnega dela 11 urno, in so podjetniki priznali, da jim to koristi. In ravnotako se je tam, kjer se je vzprejel osemurni delavnik, čeprav samo na poskušnjo, navadno tudi obdržal. Na Angleškem se je v letih* 1893-1896. uvedel osemurni delavnik za 56.223 delavcev, izmed teh se jih je zopet vrnilo k podaljšanemu delavniku samo 1131. Jasno pa je, da zahteva skrajšanje delavske dobe tehničnega zboljšanja in napredka. Kjer je tehnična uprava moderna, tam se more skrajšati delavnik, zato pa je treba, da izrabljajo podjetniki v svojih tovarnah vse moderne tehnične pridobitve. Skrajšanje delavnika ne škoduje ni celoti, ni delavcu ni podjetniku. Ako v kaki stroki ravno ne koristi, gotovo morebitna škoda ni tako velika, da bi pretehtala splošno dobro. V časopisih se opozarja na te slučaje, kjer je v premogokopih uveden osemurni delavnik. Toda ne le osemurni delavnik, ampak i sedemurni delavnik imamo n. pr. na Angleškem v Nordthumberlandu in Dur-liauiu, pri čtmer »vštevamo i čas, ko gre rn-dokop pod zemljo in ko izvaža rudo, tako da dela na mestu še mnogo manj časa, morebiti 6 ali S1/« ure — vendar je angleški rudar vzor vsem drugim. A čemur hoditi na Angleško ? Tudi v Avstriji imajo že premogarji osemurni delavnik, na Kladnem samem ima Vs delavcev osemurni delavnik, a/3 pa se morata še za to boriti. Letošnja stavka ima sploh več zahtev; ne le skrajšanje delavnika, ampak tudi zvišanje mezde. Lota 1887. so poskusili na Kladnem tudi za ono tretjino, ki ima osemurni delavnik, ga zopet podaljšati, toda to se jim ni posrečilo, ostali so pri starem. Na Ostrav-skciu je že tudi bil pred letom 1873. krajši delavnik, tega leta so ga podaljšali, dasi ne moremo trditi, da bi se razmeroma pridobivalo sedaj več premoga nego poprej. Tudi s čisto trgovskega stališča bo koristi skrajšanje delavnika. Profesor dunajske tehnike ftiha dokazuje, da se uporabi pri osemurnem delavniku, ako se uvedejo tri »šihte", 94-97 % dnevnega cr.sa, dočitn pri dvanajsturnem delavniku samo 83%. Doslej smo dokazovali na podlagi izkušenosti, da moremo priporočati osemurni delavnik. Toda sama izkušenost nam še ne pove, zakaj je to tako, da bi bilo osem ur dela na dan boljše, in aH je res mora tako biti. Zato se delajo v novejšem času poskusi, kako bi se dalo čisto teoritično dokazati, kako dolgo sploh more Človek na dan delati in kako dolgo more delati z največjo silo. Fiziki merijo toploto telesa pri raznem delu in po tem skušajo določiti, koliko toplote j se razvije, koliko se je more razviti in kako se najbolje uporabi. Na podlagi tega prihajajo do zaključka, da je najprimerneje osemurno delo. (Dalje pride). iiodo več čakali »svojega* dne z tfsfim navdušenjem kakor dandanašnji, temveč nastane nekaj drugačnega. ,Belega cegeljca* se bodo bali v hišo, kakor se boji današnji dan kmet eksekutorja. Pride pa dan, ko zabuče trorabe, ko pade Troja.... ko se bodo razlegali naši glasovi : Sovrag pobit je,' zmagan, — mi zmagale! smo! Javna zahvala. Vsem onim, ki so našega preljubega soproga, očeta, bratu itd. g. Josipa Ivančič-a učitelja-voi na Karanem - Volarjih spremili k zadnjemu počitku in skazali ka-koršno koli sočutje in pomoč o prebritki izgubi, zlasti c. kr. okr. šol. nadzorniku g. A Lašiču, gg. učiteljem-tovarišem in gg.čnam tovarišicam pokojnega za podeljene vence in ginljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu, č. gg. zlatomašniku Pcnzinu in župniku Le-benu, kakor tudi vsem občanom iz Kamnega in sosednjih vasij, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba in na toli ljubezniv način skazali nepozabljivemu pokojniku poslednjo čast izrekamo podpisani prisrčno zahvalo. Bilo nam je to v veliko uteho o ti prebritki, nenadomestljivi izgubi. Bog plati! Kamno, 30. marca 1900. Katarina, udova Ivan, brat, v imenu vseh žalujočih ostalih. Naznanilo. Podpisani si usoja uljudno naznanjati p. n. slavn. vojaštvu in drugemu častitemu p. n. občinstvu, da se v krojačnici vsled smrti SIMONA ROSANZA v Vrtni ullei St 8, nič ne spremeni. Ta krojaSnica je že 25 let na dobrem glasu, posebno odkar jo podpisani že veS let samostojno vodi. Dovršil je tudi leta 1897. glasovito šolo za krojenje po Hoffmanovem zistemu na Dunaju, ter leta 1898. napravil izpit krojenja z odličnim vspehom na c. kr. obrtno-tehnološkem muzeju na Dunaju. Trudil se bo tudi nadalje gospode naročnike v vsakem ozira najbolje po streči, ter se nadeja obilih naročil od p. n. vojaštva in občinstva. V zalogi ima različno angleško in tuzemsko blago najboljše kakovosti. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani Anton Krusič, zel in nasletinik pokojm^a Simona lio*anza. V Gorici, 2S. msin-ija 1000.. i se dober potovalec ssa šivalne stroje, Meikle Itd. za Primorsko in Notranjsko. Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: »Zvest" na upravništvo »Soče*. K naši kulturi. (Beležke.) Veselo prepevajo in vriskajo. Saj je »njihov" dan. Na nabor gredo. Preskusijo, če so »fantje od fare".... Čez par mesecev bodo pa tarnali..... No, tako je „že navada rekrutov*. Danes kriCe na vse grlo: »adijo, Jjubca, starši i Zbogom vi tovarši....". Čez par mesecev pa: kje si ljubi dom, kedaj te videl bom. Sicer se pravi: »cesar da vse, kar treba", ali vbogemu vojaku vendar vse manjka. Nima prostosti zlate, katero je preje užival, ne vidi one rodbinske in prijateljske prijaznosti, ki jo je čutil doma..... Cesarja služi, ali raje bi hodil za plugom, mlatil žito in pojoč kosil seno inotavo.... Danes vriska, kmalu pa bo drugače.... Ne bo imel slobode krasne, tesno mu bo v vojaški suknji in želel si bo nazaj pod poprejšno raševino.... Veliki mislec na Jasni Poljani, starec Lev Tolstoj, je v premnogih svojih delih začel čilo agitacijo proti militarizmu, proti vojski.... Socijalisti so se poprijeli tudi prav žilavo boja za odprave krvnega davka. V sedanjem času je ta boj prav živahen v Bel» giji, kjer se ob času novačenja izdajajo razne brošure, tiskovine itd. ter širijo med mladeniče. Mej avstrijskimi socijalisti vodijo najuspešnejši boj češki, in to frakcija okoli Akademie, kjer so samo mladi ljudje.... Te pojave so prav utešljive, če že tekom par desetletij tudi ne bode drugega vspeha kot da se bode vzbujal smisel za življenje in odpor proti militarizmu.... V prosvitljeni dobi smo, sklicujejo se mirovni kongresi, izdajajo se proglasi proti vojski.... Pri vsem tem pa se odigrava tužna tragedija na afriških tleh, v Transvalu mej svobodoljubnimi Buri in hinavskimi Angleži. Ironija! Da, ironija in britka resnica, Nič ne bodo pomagali vsi kongresi in podobno, če se v ljudstvu ne probudi smisel za svobodno, rodbinsko in prijateljsko življenje.... Če nočemo vojsk, če nočemo krvoprolitja, budimo ljudstvo, skušajmo izpodriniti njegov sedanji svetovni nazor ter mu pokažimo m o-tlemi. Storimo to l In na dan novačenja ne bomo slišali ne vriskanja ne prepevanja, mladeniči ne V Žagi pri Bovcu je na prodaj, ali v najem velika hiša ~sm* f$>L^. z dvemi nadstropji in pritličjem, primernim za prodajal-nico jestvin in krčmo, s kleljo, hišico za hišnega oskrbnika, hlevom in sadnim vrtom; razun tega še gozd in mnogo travnikov. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na nastov : «Kupnina* na uprav-ništvo «Soče». (Oiltli od Tiij nnjircj. Na zahtevo jiofilja tudi uzorcf«. Con« zm»rnm. Postrežba poštena. l^arol PraščiH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za t>»fw>J*«nijaiij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, m\ vnrinega hi najfitieje vrsto «Luka». Sagpošilja naročeno blago tudi na dofolo po pošti od 5 klg. naprej. i>1»)jmhn$e tožiro In hitro postrežbo. Najlepše Velikooočpo darilo >>>>>>>>> r a> *. ». r »> i doktorja Frapceta Prešeri>a Poezije ilustrirala izdaja, cena mehko V^stfta 5 K, v platno vezarja 6-40 K, v svinjskem usryu v*e^r^ 0 K, po pošti 30 h Več. 10. pl. KILlNM&YR & FCD. BAttBERG * < < < ZALOGA KNJIGARNA V LJUBLJANI. + < < 4 Tiskarna ustanovljena leta 1893., J6 oskrbljena i najmodernejšimi črkairi. »Salonska knjižniea" „5loYanska Knjižnica". knjižnica za mladino''. ..primorec". „S0ČA". „l\ažipor. Goriška Tiskarna A. GABRŠČEK, zalaga vsakovrstnih izgotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge yrade v Gosposki ulici štev. 9. v Gor>ci» sprejema naročila za tisek Tsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listev-ni papir z natisnjeno tvrdko zrn trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi škatlicami. QskoYU\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sladačo tiskovine Ima tiskarna izgotovl)«ne v zalogi: Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik^ prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za Šote so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako naroSilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi o teku L4 ur. so izšle knjige j I zalogi Jori^e f isltofr" i. Gafai&K »Materino delo tt &M* in tlmovinof*. Za Slovenke priredil Simon Gregorčič «i|, t^fi% 9 ^oltnino 70 kr. »Zgodov. ertiee h tphfrim Sofije goriške in gradiške". Spisal j Simon Rutar. Cc%) g poStubio 5& kr. t »Venee slovanskih /fe&A/t*". CMIce iz ruskega, poljskega, slovaškega m hrvaškega jivJjtitj«. I. Cena s poltnino 55 kr. Simon Cregoriiš&p^t 4%ihko f»e*m\ Cena lični izdaji m kr. Ant. Funtka izbm* j*s#i. Oena Ifčni izdaji 50 kr. Pagtiaruzzi-Krilcttjve fimtlije (dve knjigi) in spisi v proži. Cena vsem sno}rt#» 9 poštnino l gld. 60 kr. flnton Ktodieev MJM^rin šisfrestov". Cena s poštn. 18 kr. „Lpizodtt iz kutin^e Pgittmitte gorifktf*, ali košžek zgodovine goriškega c. kr-. teit|i^n%aja- Spisal mons. Andr. Marnšic. Cena s poštnino iS kr. * . »Slovanska AnJiHto*** tzimja t3. dan v mesecu. Do konca leta 1898. je izšlo 81 snopov-. raslti slow" i» „rusko-slovenska slovnica. J