Št. 39.
V  Gorici, dne 3. aprila 1900.
Izhaja trikrat us teden - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, vežemo tedanje pa ob 3- uri po-poldne, in stane z uredniškimi izrednimi, prilogami ter s »Kažipotom* ob novem ietuvred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom pcsiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6(>(>
pol leta.........6 ,  60 ,   ,    ,    3-30
-Setrt leta.....*.  .  .'3 , 40TS" .;- «v--l*7&
rosasniSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici št v. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez duposlane naročnine se ne oziramo.
MPBIMOREC" .izhaja aepdvisno od *SočeV vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h alt gld. 1-60.
«Soča» in ^Primorec« se prodajata v Gorici v to-babarni Schwarz v So!ski_uliei_in„.J.ellfirsi.tz._v—— Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiič na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Tečaj XXX.
(Večerno tedanje).
¦           Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi 7 L nadstr. Z urednikom je ihogoie govoriti vsaki dan-©a 8. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 9.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnižtvo.                   ---------
Oglasi in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglaseje plačati loco Gorica.
„Gor«ka Tinkama« ArGabrŠček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca. Se -Slovanske kiijizuloo«. * katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov, knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrsuoa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
<Gor. Tiskarnai A. Gabrsček (otlgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
TrgOTSlo h oMao insn
VI. Naša obrtnija dandanes in v prihodnosti.
(Dalje).
Poleg rokodelstev in domaČih obrtni j imamo v deželi še nekaj, česar ne moremo prav vtakniti ne med prva ne med druge. To so: strojarstvo, vrvar-stvo, k lesarstvo s kamnolomstvom, zidarstvo s stavbarstvom. Vse to se je razvilo prav za prav tradicijonalno nekako kot domaČa obrt, toda v večjem obsegu, posebno strojarstvo in klesarstvo.
t. Strojarstvo se je razvilo posebno ob Vipavi, kjer je miren tek vode kakor nalašč za potrebe te obrti. Tuja konkurenca je zadnja leta veliko škodovala našim strojarjeni. Pa tudi tekmovanje med njimi samimi ima za vse le slabe posledice, kajti vsi imajo skoro v istem ozemlju svoje odjemalce; dalje čez ni šel nikdo. Ta obrt je po svetu jako razvita in so jej razmere bolj ugodne nego našim strojarjeni. Tudi Amerika ima tu veliko besedo. Zato bo iskati našim strojarjeni večjega odtoka v organizovanem Črevljarstvu, o katerem smo že govorili obširneje. Naši strojarji se omejujejo le na nekatere vrste usnja; mnogo ga treba uvažati tudi za naše domače potrebe, posebno v sedlarstvu. Alt bi ne kazalo, razširiti to obrt vsaj nekaternikom ? Danes še ne čutijo te potrebe, ali verjetno je, da bodo v to sil jen i že za nekoliko let.
2, Vrvarstvoje bila že pred stoletji nekaka domena sosedov Italijanov in še bolj Furlanov. Polagoma je prešla tudi na slovenska tla, ki jej pa doslej niso bila prerodovitna. — Čudno je to! Naši Slovenci gredd pač za navadne dninarje v vrvarnice, ali do samostojnega vrvarja se ne morejo povspeti; in kdor se je povzdignil tako visoko, se je pa tudi - - potujčil. Vendar ta obrt živi med nami: treba jo torej vpreči v voz našega gospodarskega raz-vitka! Tudi ta obrt bi lahko živila mnogo naših  rojakov. Vrvi, konopci itd. se rabijo
MARCO VISCONTI
Zgodovinski roman -jk-
jftaUjanski napisal Lcmmaso Grossl
(l>aye>
Med tem se je jelo daniti. Na cesti se je že prikazoval kak popotnik; kmetje s koso na rami so Šli kosit. Lupo, ves vesel, ker je zopet videl svetlobo, polje, ljudi in živali, je pozabil kmalu prestano opasnost in udarce, katere je dobil in zadal. Nadaljeval *je svojo pot kakor prerojen, ter mislil jedino na Marka in na daljavo, ki ga je še ločila od njega. Kar je nenadoma zaslišal divji krik iz nekega vinograda na levi: «Ustavi ga, ustavi ga! vlovi ga!» in žajedno je zagledal tolpo kmetov, ki so tekli kar so pogli za nekim možem na konju, dir-jajočem tje v dan po polju. Veste, kdo j-i bil? — Tisti poštenjak iz krčme, kateremu se je bilo posrečilo, da je bil ušel Lupu. Tekalisc pod njim, že po naravi plaha žival, in kije bil po vrhu
pač v vsaki hiši! Izdelujmo si jih torej za te potrebe doma, da ne bomo dajali novcev tujcem.                                                    i
Ta obrt je jako pripravna tudi za izvoz. Ves orijent kupuje iz drugih dežel vse možne vrvarske izdelke, katerih potrebuje silno veliko, posebno v brodarstvu. Po zagotovilih dr. Pečnika (glej Slovenci in mednarodni promet str. Sw.) gredd naši izdelki že dolgo v Egipt, toda le s posredovanjem komisijonarjev in prekupcev. On nasvetuje vrvarske zadruge«, ki bi organizovale to obrt v velikem obsegu. Ni naš namen, da dalje razpravljamo, kakd naj bi se vse to izvršilo, ker to je naloga podrobnih razmišljanj...... Zadoščaj, da kažemo tudi v tej stroki, koliko je kruha, katerega naši rojaki ne znajo prijeti, dasi bi si ga pridobivali na veliko ložji način nego ga love" dandanes premnogi po svetu.
3. Klesarstvo in k a m n o I o m-s t v o so imeli stoletja tudi skoro izključno le Furlani, Italijani  in beneški Slovenci v rokah. Poznamo kraje, kjer imajo za obdelovanje najlepši kamen, a so vozili iz Benečije in od drugod kamne za vrata, okna, stopnice itd. Enake razmere vladajo še dandanes  marsikje, dasi že v veliko manjšem obsegu. Temu  nedostatku za naše domače | potrebe  more odpomoči  le dovoljna izo-I brazba zidarjev, ki razumejo tudi klesarstvo, ali pa kar dovoljno število pravih klesarjev j po vsej deželi. Klesarska šola na Nabrežini l more zadostiti tudi na to stran vsem našim
potrebam. i         Prav lep6 seje razvilo kamnolomstvo
j in klesarstvo na Krasu, zlasti v okolici Na-brežine in Repentabra. Največje kamnolome j in  kamnoseške  delavnice  imajo še vedno j tujci, dasi je že prav  lepo število tudi do-I mačinov.  V  tem  oziru napreduje posebno , naša krepka narodna trdnjava        N a b r e-žina, kjer imajo tudi klesarko šolo, ta rodovitni  vrt za  daljši napredek v kamnoseški obrti  in        umetnosti. Z narodnega stališča bo treba gledati, da tuji  podjetniki ne bodo več bogateli na nabrežinskih tleh. Malo bolj čudne so razmere okoli Repentabra. Tudi tu je več kamnolov in kle-sarnic, ali gospodarji so tuji podjetniki, menda vsi  Tržačanje; domačini so le de-
Še brez uzde — naši bralci se menda še spominjajo, da je bil pretrgal tudi vrv, s katero je bil privezan — je grozno skakal, trgajoč trte in lomeč kole. Zalezovanje in krik kmetov ga je le bolj dražilo, in delalo besnega. Poln praha in pen, okrvavljen po prsih in po trebuhu, je divjal naprej teško dihajoč; grozno je krzal in s kopiti visoko lučal za seboj grušč in zemljene kepe. Jezdec na njem se je ves sključen držal za grivo in je kričal, proseč pomoč. Lupo ga je koj spoznal, in so je ustavil, da bi videl, kakd se to končfi. Konj je še precej časa dirjal sem pa tje, hot6 zbežali ljudem, ki so tekli za njim. Nazadnje je, omamljen od strahu, zadel v deblo nekega drevesa in se zgrudil na tla. Uboga žival si je zlomila vrat, mož pa se ni nič pohabil. Urno kakor maček je skočil na noge in jel stresati s sebe zemljo, katere je bil ves poln. A ko se je ozrl okolo, je nenadoma zagledal za seboj tistega strašnega človeka, ki je bil z dvema samima udarcema končal njegova dva tovariša, namreč Lupa. Ta je bil, podeč konja po njivah, tudi dospel ondi, kjer se je razbojnikov konj pobil. — O, moj Bog, sedaj bo po meni — si je  mislil hudobec,  kajti  na  to, da bi
lavci, ker nikdo nima toliko denarja in ne čuti v sebi toliko sposobnosti, da bi se postavi' na samostojne noge. Tu bo treba gledati, da se dobe sposobni možje, katerim se preskrbi kaka denarna pomoč, ali pa naj se ustanovi: klesarska zadruga. V obče pa opažamo zadnje leto velik upadek v Mesarstvu, ponekod do 50% in še več, Vzrok je deloma ta, ker je veliko kamenja šlo leto za letom v Budimpešto. Zdaj pa so zidanje precej ustavili, kajti mnoga ogromna javna poslopja so dovršena. To pa se precej občutno pozna! Treba bo torej iskati drugod odtoka našim Mesarskim izdelkom.
4. Zidarstvo in stavbarstvo se je tudi ponekod udomačilo, kakor n. pr. mizarstvo v Solkanu ali čevljarstvo v Mirnu. Renče so glavno zidarsko središče. Ali do novejšega časa so bili naši ljudje le priprosti zidarski delavci; vsak boljši kos kruha so pojedli tujci. V novejšem času pa imamo tudi Že svojih zidarskih nadzornikov in tudi podjetnikov-stavbenikov. V tem oziru nas čaka pa še velik napredek, da bodo našinci povsod spodrivali tujce. -Ali glavni in, lahko trdimo, edini pogoj za tak napredek je dovoljna strokovna sposobnost in splošna omika. Zidarska šola v Renčali je velike važnosti za boljšo prihodnost zidarjev. Tu izučeni zidarji naj gredd pa po svetu, v velika mesta, kjer^si popolnijo svoje znanje. Na Dunaju n. pr. dobe" dovolj dela in morejo obiskovati razne večerne šole ter strokovne tečaje....
Tu naj pritaknemo še tisti del mesarske obrte, ki se peča s prekajeno svinjino. V naši deželi rede" mnogo prešičev, a lahko bi jih še veliko več. Ponekod izdelujejo izborne salame in klobase, pa tudi gnjati (pršute). Ker pa povsod po svetu nimajo ljudje enakega okusa, kakor mi, bi bilo treba »iti za svetom«, kakor pravijo, in prirejati svinjino po graškem in praškem načinu. Ves orijent, zlasti Egipet, uvaža silno veliko prekajene svinjine, ki se prodaja prav drago vsled premnogih prekupcev.
Organizovati kupčijo s takim biagom n. pr. v Aleksandriji aH Kajiri, ni prav ni-
ubežal peš možu na konju, niti misliti ni bilo. Vrgel se je torej na kolena pred njega, in ga prosil, da bi mu pustil življenje.
»Kdo si, malopridnež ?» ga je vprašal Lupo.
«Ah, milostljivi gospod!* je odgovoril ta, tresoč se po vseh udih, «ubogi revež sem. Verujte mi, da tega, kar sem storil, nisem počel iz hudobije. Hotel sem le zaslužiti nekaj, da bi kupil kruha svojim peterim otrokom, ki so vsi majhni, in si ne morejo drug dragemu pomagati: Passerino me je zapeljal do te hudobije*.
»Toda kaj je imel on z menoj*?
«Jaz ne vem*.
«Kak6, da ne veš» ?.
«Ne, ne vem ničesar. Tudi če me imate ubiti, ne vem ničesar. Sinoči,' ko je bila že tema, je prišel na moj dom in mi je rekel: «Pojdi z menoj, zaslužiš jeden zlati goldinar*. Drugega pa ne vem Čisto nič; niti tega ne vem, kdo ste vi».
«No, ti si ves vrl možak! In si se napravil takd z lehkim srcem ubivat človeka, o katerem niti vedel nisi, kdo da je» ?
kaka umetnost, saj je danes doli do 8000 naših rojakov. Koliko bolje bi naši ljudje prodajali prešiče in vse izdelke tega mesa? Ako ne prej, bo sila in potreba učila naše ljudi, da poiščejo v Egiptu zaslužka tudi te vrste, kakor so ga znale doslej poiskati n. pr. naše ženske na razne druge načine. (Dalje pride).
Konec abstinence.
i.
Včeraj je bil otvorjen deželni zbor goriški. Slovenski poslanci so vstopili -»abstinence jo torej konec.
Tri cela zgubljena letal Za kako ceno so Slovenci opustili abstinenco? Ali so izpolnijo znano slovenske zahtevo?
Italijani so imeli klubovo sojo fce v četrtek. Dr. Pajer jo dal italijanskim poslancem taka zagotovila, da jo bil potolažen naj-iopirnejši italijanski Šovinizem, — Iz zakulisnega Šepetanja v italijanskem taborju je posneti, da gre njihovo žito v klasje.
»Voditelj* dr. Gregorčič je sklical klubovo sejo šele v nedeljo ob 4 pop., ki se je vlekla do 7. zvečer. Svoje stvari je moral biti jako gotov, ker je kar izključil možnost, da bi se sploh vršila kaka pogajanja med Slovenci in Italijani. — Kaj so slovenski poslanci sklepali, je tajnost. Ali iz pojavov včerajšnjega dne je soditi, da je bilo vse že naprej dogovorjeno, drugače ne bi bil prišel zmagonosno otvarjat deželnega zbora sam namestnik v gala uniformi. Dr. Gregorčič je imel  torej  dogovore z vlado in Italijani —I
Slovenske »pridobitve* jako značilno osvitljuje že prva seja. Deželni glavar je sicer izpregovorii v nagovoru par slovenskih besed, ali izpustil je konec ni »živio", za kateri so se Slovenci toliko poganjali in ga konečno dosegli. Dalje je uvel dr. Pajer izključno italijansko obravnavanje, da je prezrl še tiste drobtinice, katere je bil dovolil grof Franc Corouini slovenskemu jeziku. Prav čudno je bilo slišati italijanski odgovor na slovensko vprašanje dr. Rojca, ki je tak odgovor mirno sprejel. — Dosiej takega žaljivega postopanja ni bilo!
<tO, imejte usmiljenje z menoj! saj vem, da nisem prav delal. Storite z menoj, kar hočete, a usmilite se mojih otročičev.... Verujte mi, lakota me je takd daleč zavedla. Letine so slabe, in ko sem videl, da mi hirajo gladu*...
Lupo je vzel iz žepa zlatnik, vrgel mu ga je na tla in dej&i: «Tu imaš! ne radi tebe, hudobec, ampak radi tvoje dece. Dobro za te, da te nisem ulovil pol ure prej, ker tedaj bi ti ne bili vsi ti razlogi nič pomagali. Zdaj pa le pojdi, in zahvali tvonga svetnika pomočnika*. To rekši je obrnil konja, ter vrnivši se na oesto, je nadaljeval svoje potovanje, na katerem se mu ni nič drugega pripetilo, kar bi bilo omembe vredno.
Prišedši v Lucco, je videl po ulicah vse polno razgrajajočega ljudstva. Koj je uganil, da je morala bukniti vstaja. Čimdalje je šel, toliko gosteje so bile tolpe in glasneje rogoviljenje. Vse ljudstvo je bilo oboroženo, in je imelo zlasti mnogo lestvic seboj. Sedaj pa sedaj se je med strahovitim rjovenjem razburjenih množic zaslišalo, da je v kakem zvoniku bilo plat zvona. Včasih je tudi kdo zaklical, da treba tega ali unega ubiti, na kar je množica odgovarjala z dolgotrajnim odobravanjem.
8&W$Š zšaSniarjfrprisolil slovenskemu narodu v večerni seji. Na interpelacijo dr. Gregorčiča, zakaj je v otvoritveni seji tako žaljivo prezrl Slovence, je odgovoril, da je izvoljen od italijanskega ljudstva in da ne Čuti potrebe, govoriti v dveh jezikih. Tudi ta odgovor je dal v italijanščini, kar Coronini ni delal. Tudi dr. Rojcu je odgovarjal le italijanski. — Dr. Gregorčič je vtaknil tak odgovor v žep in ni predlagal niti razprave o takem nečuvenem postopanju deželnega glavarja. In tako s-no doživeli v dveh sejah zapored ponižanje na ponižanje — v odgovor na Gregorčič-Corpninijeve postulate, od katerih je bila zavisna vrnitev Slovencev v deželni zbor.
Druga seja je bila napovedana že za o. uro popoldne z obširnim dnevnim redom, dasi mora biti praviloma naznanjen vsaj 24 ur poprej. Tudi to znači, da se je vse zgodilo z vedenjem dr. Gregorčiča.
Prihodnji dnevni redi dokažejo »pridobitve« dr. Gregorčiča po dogovoru z vlado in Italijani. Po teh .pridobitvah" bomo imeli do dovolj prilike soditi, za kakosno ceno srno — zgubili cela tri leta abstinence t
Mi le pozdravljamo konec neplodne abstinence, kajti tako tje v dan naSi poslanci vendarle niso mogli iti v deželni zbor. Naglašalo se je tudi v »Gor.", da konec abstinence mora biti za Slovence, časten.
Da pa bomo znali prav soditi sedanji položaj in bodoče »pridobitve", poglejmo vzroke abstinence in zahteve Slovencev tekom treh let.                          (Dalje pride).
Bohinjska železnica.
(Dalje). Za kraje Grahovo, Kneza in Podmelec bo potreba do postaje .Grahovo" napraviti dovozno cesto, ki pojde iz sedanje vozne ceste, katera pelje v imenovane kraje, ter se dviga na desni znatno nad dolino, do teka potoka precej strmo, odkoder pojde čez potok po mostu.
Nadalje ostane železnica vedno ob levi do km 48.4, kjer provzroči levi strmi breg, kakor tudi ostre potokove serpentine, zopet dvakratni prehod čez potok.
Padaje 157<», se razvija črta do km 50.1, kjer nadaljevanje na levi radi strmih bregov in ostrih ovinkov potoka ni na mestu, radi česar črta prestopi na desno, gre skozi 200 m dolgi tunel ter se vrne zopet na levi breg po drugem prehodu čez potok.
Med km 51.6 in 51.7 in med km 52.6 in 52.7 se nahajajoče ' razširitve potokove struge potrebujejo več zavarovanja in poprav na levem bregu.
Pod relativno ugodnejšimi razmerami glede na terrain doseže črta izliv idrijske doline, čez katero gre vkupno s cesto, ki pelje iz Lerknega v Idrijo. Čez most čez Idrijco dospe na levi breg iste, kjer je nameravana najprej postaja Sv. Lucija, ki bo stala koncem 3.5 km dolge, 180 m visoke stoječe horicontale pri km 55.6/56.2.
Za posredovanje prometa med postajo in med krajem Sv. Lucija, ki stoji na desnem bregu Idrijce, bo potreba dovozne ceste s pota na desnem bregu kakor tudi mostu čez Idrijco, ki teče tam globoko med strmimi skalnatimi stenami.
Ta postaja je postavljena tako, da so upoštevane prometne potrebščine idrijske doline jednako z onimi gornje soške doline.
Ko zapusti železnica to postajo, se bliža, padaje 8°/0oi izlivu idrijske doline v soško. S prestopom .v to dolino se povečajo težkoče železniške gradnje radi neugodnega terraina jako visoko, posebno v soteski, kjer bo potreba radi strmih, štrlečih skal, ob katerih mora iti črta, neobhodno neposredno zaporedoma več viaduktov in tunelov.
Tudi potem, ko izstopi h te soteske, to je od km 59.5 počenši, je razvijanje črte ob strminah soške doline precej težko; posebno pri km 61.2 po potreben prehod čez Vo-geršček po viaduktu, dolgem 170 m, in takoj za tem bo sledil 100 m dolg tunel.
Nadalje postaja terrain nekoliko ugodnejši ter sledi črta splošnemu padanju soške doline z 2.57M, vendar pogosti nagli ovinki reke ne dovoljujejo črti popolnega skladanja s terrainom ter so med Vogerščkom in Bre-hadora od km 61 do 65 nahajajoče se umetne zgradbe posledica kakovosti terraina. Zapadno od vasi Avce, pod okrajno cesto, je med km 65.4/8 projektovana za prometne 'svrhe potrebna postajica jednakega imena v morski vitim 127 m.
V  teku prej imenovane ceste, pri Logi pa zopet bližaje se reki, ostane črta ob bregu do km 68.5, kjer zapadno od Bodreža gre čez Sočo in čez državno cesto Gorica-Trbiž po viaduktu, dolgem okoli 150 m. To stran so izbrali glede na neugodno geologično kakovost leve strani doline — od Kanala  doli
__kakor tudi iz vzroka, ker pri bolj južnem
prehodu čez Sočo v vožnji sko*.i gosto zazidan Kanal bi nastala cela vrsta izdatnih težkoč. Prememba brega pa pri okolnosti, da se črta v delu do cestnega mostu v Kanalu lahko složi s tekom državne ceste, omogoči ugodno, k večjemu 4.7« padanje ter napraviti postajo Kanal pri km 70.*/« na prostih, nezazidanih tleh vshodno od Gorenje vasi v morski višini 111 m.
Od te postaje pada črta, izkoriščevaje tamkajšnje karakteristične planote, z 2.50 Vm do višine 100, kar doseže južno od Ložic ter je nameravana v nastopni horicontali severno od Plavij na desnobreški občinski poti iz Plavij v Kanal pri km 75.7» postaja jednakega imena, do katere bo mogoče priti tudi z državne ceste z onega brega, ker pelje kakih 300 m od južnega konca te postaje čez Sočo most.
Naprej vsled ostrega ovinka Soče tik Prilesja se ne da voziti, tako da bo potreba pri km 77.6/78.1 napraviti 450 m dolg tunel.
V  nadaljevanju med km 79 in 86 ob 6.6 km. dolgi horicontali pri 95 m morske višine priteče črta na obgozdeni strmi breg Soče, kjer pa je potreben vsled hribovja sv. Valentina proti Št. Mavru prehod, kateri se tudi izvrši severno od solkanskega pokopališča pri km 86 po viadulku, dolgem 204 m.
Črta ostane početkoma med tem krajem in bregom Soče, gre pri km 88.6 čez državno cesto v naravnostni smeri proti griču Kostanjevica, katero prodre po 200 m dolgem tunelu ter skonča, ko pride iz tunela, v novi projektovani postaji Gorica drž. železnic na višini 82 m.                      (Dalje pride).
Domače in razne novice.
Člane Izvrže valncga odbora »na-rodno-napredne stranke" in tudi druge somišljenike prosimo, da bi popolnili imenik zaupnikov za vse občine, kjer poznajo razmere in osebe. Treba je, da so imenovani vsi taki somišljeniki, ki so v to kakor poklicani. Število se bliža 400.
Seja deželnega zbora dopoludne. — Ob 11. uri dop. je otvoril dež. glavar dr. Pajer sejo v italijanskem jeziku. Navzoči so bili vsi slovenski in laški poslanci, namestnik grof Goess, kardinal dr. Missia, dvorni svetnik vit. Bosizio. Dr. Pajer je pozdravljal poslance ter jih vspodbujal na delo. Isto je ponovil slovenski. Nato je nadaljeval zopet italijanski, česar pa slovenski ni pojasnil. Po Pajerjevem govoru je prijel za besedo Go6ss ter izrekel svojo nado, da delovanje zbora v istini prinese korist. Vlada mu bo na strani, reprezentoval jo pa bo vitez Bosizio. Slovenski govor se je še dosti dobro naučil. Pajer je nato naglasil veliko radost nad Goessovim prihodom. — Po teh formalitetah je pozval novoizvoljenega poslanca O. Gaber-ščeka, da stori obljubo. Po izvršenju te je poprosil besede Dottori, ter predlagal, da naj se letos slavi zjedinjenje poknežeise grofije z Avstrijo kar mogoče slovesno, da naj se priredi primeren program etc. Verzegnassi je v par besedah priporočal ta predlog, na kar je glavar zaključil sejo. Tu se je prigodil mal intermezzo, ki je precej pokazal, kako nepristransko hoče predsedovati gosp. Pajer. Dr. Roje ga je moral opomniti, da naj saj pov6, kaj bo v popoldanski seji na dnevnem redu, katerega sicer se mora razglasiti mej poslance vsaj 24 ur popreje. Dr. Pajer je bil že dopoludne več italjanski poslanec kot dež. glavar. In to ne sme biti.
Večerna seja t deželnem zboru. — Napovedana je bila za 5. nro, ali pričela je šele po 6. Navzoči so bili vsi slovenski iti laški poslanci, deželni glavar dr. Pajer, dvorni svetnik Bosizio, kardinala ni bilo.
Deželni uradnik E. Klavžar je prečital v laškem in slovenskem jeziku poročilo o dopoldanašnji seji, katero je bilo odobreno. Ko je prečital KLvžar še celo vrsto gospodarskih potreb iz cele dežele, je predlagal dr. Verzegnassi, da naj se izvoli deputa-cija, ki pojde z deželnim glavarjem na Dunaj do cesarja, poklonit se mu glede na slavnost 400-Ietnice združitve Goriško-Gradiščanske z Avstrijo. Soglasno sprejeto.
Deželni glavar je hotel na to preiti na dnevni  red   ter je skušal preprečiti, da bi
ga Slovenci interpelovali radi postopanja v seji dopoludan. Skliceval se je na ©pravilnik, da interpelacije morajo biti prej naznanjene, da se drži opravilnega reda, itd. Dr. Rojic je protestoval proti temu ter rekel, da odkar je v dež. zboru, vedno je bila ta navada, da pred dnevnim redom so bile prečitane interpelacije. Zahteval je, da se da interpelantu dr. Gregorčiču beseda, kar se je končno zgodilo. Dr. Gregorčič se je pridružil izvajanjem dr. Rojca ter je prečital interpelacijo do dež. glavarja, da je žalil Slovence, ker je izpustil ,živ?o"-klic na cesarja, dopoludan ter klical samo: »evviva"! in ker ni obvestil nič Slovencev o namerah glede na 400-letnico združitve dežele s habsburško hišo. Dr. Pajer je takoj odgovoril. Skliceval se je na stare čase, da ni obvezan baš govoriti slovenski, in ker je poslanec laških volilcev, da ne čuti potrebe v deželnem zboru, posluževati se vedno 2 jezikov l
Na dnevnem redu so bila poročila dež. odbora, in sicer:
Poveritev volitve 1 deželnega poslanca iz skupine velikega posestva slovenskega; poročal dr. Turna.
O odmeritvi dohodkov bivšega dež. glavarja nj. e. grofa Franca Coroninija v pomnožitev zaloga za obnemogle delavce; poročal dr. Marani.
Poročilo, s katerim predlaga računske sklepe in proračune zaiogov, ki so v upravi dež. odbora; poročal ^r. Turna.
Poročilo, s katerim predlaga proračun deželnega zaloga za ieto 1900.; poročal dr. Turna.
Imenovanje 3 udov in 2 namestnikov v deželno komisijo za pridobitni davek — in 4 udov in 4 namestnikov v komisijo za presojo ugovorov proti osebni dohodarini.
VI. Volitev 3 odsekov.
V   odposlanstvo, ki pojde na Dunaj, poklonit se cesarju, so bili izvoljeni: dr. Gregorčič, Berbuč, dr. Vemiti in Locatelli.
V   odseke so voljeni: v pravni odsek dr. Marani, dr. Egger, Valentinis, dr. Verzegnassi, dr. Turna, Grča in Muha: v finančni dr. Verzegnassi, Locatelli, Mighetti, Panigai, dr. Gregorčič, dr. Roje in Berbuč; v policijski dr. Gregorčič, dr. Abram, Oabršček, Lopanja, Dottori, Micheli, dr. Venuti.
Prihodnja seja bo v četrtek.
Samo laiki S — Pri včerajšnji večerni seji deželni glavar ni spregovoril nit« jedne slovenske besede. Vse obravnavanje je bilo skozi in skozi le laško. Dež. glavar dr. Pajer razume in zna prav dobro slovenski, ali noče govoriti, marveč se drži vedno načela: v dež. zboru od njegove strani mora biti vse le laško. In tega se drži še tem lažje, ker se mu ni nikdo postavil po robu!
V  preziranja slovenskega jezika je š»*l dr. Pajer celo tako daleč, da je dopoludne bil izpustil »živio*, in zakaj da tako dela, je povedal prav očito. Rekel je, da on je laški poslanec in kot tak ne čuti potrebe, posluževati $<e v vseh slučajih slov. jezika!
Tako pristransko postopa pri nas dež. glavar, in še kako žamozavestno in ponosno to pov€ I — Ropotanje po lislih o tem ne koristi nič, tu je naloga dež. poslancev, da se upfo takemu zapostavljanju jezika večine v prebivalstvu naše dežele ter zahtevajo da dež. glavar govori s slovenskimi poslanci slovenski, z laškimi pa laški....
Ves nastop dr. Pajerja pa kaže, da čaku slovenske poslance še težak boj v dež. zboru, v katerem se šopiri laška objestnost in prevzetnost !
Boj za »Goriško ljudsko posojilnico*. — V »Prim." smo puvedali, kako se je vrgla »Goričanska" in »Prim. Lista" klerikalna četa n? zbiranje pooblastil pri poso-jilničnih dolžnikih, ki imajo po en glas. To spada v tisto »tiho delo" Gregorčičevo, s kakoršnim se hvali. — V »Prim." smo svarili take dolžnike, naj nikar ne dajejo tem ljudem pooblastil, ker bi naredili le sebi težave in morda tudi veliko škodo.
Pooblastila zbirajo pa največ s — sleparijo. Ljudje so že po nagonu v takih rečeh nezaupni, zato je treba — laži j. Neki župnik je dobil od uboge ženice pooblastilo z besedami: .Od posojilnice je nekaj prišlo ; morate biti kaj dolžna.... Da ne boste imela sitnosti, podpišite to-le, že jaz opravim*. — Ženica je prišla drugi dan vsejedno v Gorico vprašat, kaj imajo ž njo, ko nič ne ve, da bi bila kaj dolžna. — Govorila je tudi s pisalcem teh vrstic. — Tako sleparijo klerikalci že 3 tedne, ko še ni glasu o občnem zboru...,.
V pobožni »Gorici" bo baje velikanski »vaj, vaj", bo govora o nasilstvih
in podobnih grozodejstvih, ker je napravljen klerikalnim spletkarjem odpoklicane strani vsaj deloma križ čez prelepi račun. Njihovo kričanje ne bo motilo prijateljev tega zavoda, nasprotniki pa so itak ustanovili »Centra In o posojilnico" že lani, a čakajo ž njo, ker upajo dobiti v kremplje »Goriško ljudsko posojilnico*. Ako se jim to ne posreči, hočejo dobiti za slepce povoda, ki bi opravičil novo posojilnico. Ako se jim posreči, dobe v pest krasen zavod brez slehernega truda. Ne pomislijo pa, da bi oni spravili posojilnico res v največje stiske, ker nimajo'njihovi somišljeniki niti ene šestine denarja v njej.
Tako so zanesli klerikalci boj na življenje in smrt celo na gospodarsko polje, in sicer v naš — prvi denarni zrvod. Sebe bodo seveda opravičevali s frazami, toliko bolj pa udrihali po nasprotniku. Mi hladnokrvno pričakujemo in istotako hladno postrežemo z - resnico, ki pobije vse klerikalne udriharije. Na naii strani je poštenje in je tudi — moč, proti kateri se bosta le tnalo časa več branila klerikalna nepoštenost in laž.
PorllaDje plač učiteljem. — Lahi govore in pišejo, da pride v deželnem zboru na vrsto razgovor o povišanju plač učiteljem, in sicer bi se zvišala služnina učiteljem na leto za 200 K, učiteljicam pa za 160 K ne gled6 na plačilni razred. To bi stopilo v veljavo z novim letom 1901.
Kako bc v istini s povišanjem učiteljskih plač, razvidimo v kratkem, saj menda postavijo vendar kmalu na dnevni red to pereče vprašanje.....
Iz Kobarida. — »Prim. Lista" tu pri nas živ krst ne čita; le v farovžih ga imajo in čislajo. —- Po tej okoliščini in po načinu pisarjenja je spoznati, da je tudi dopisnik v farovžu. — Od nekod sem dobil pred oči predzadnjo številko, Iz dopisa sem sprevidel, da ima farovžki dopisnik informatorja; ki si domišljuje, da veliko ve in zna. Mi Kobarida' se temu nič m čudimo, ker mož živi sploh »na visokem* in je lazil pogosto še viš> — na streho in po strehi, dalje na sosednjo streho, odkoder so se mu odpirala vratica v hram »liberalne svobode* po opisanem uzoreu v »P. L." — Morda poučuje mladega dopisnika tudi v tej umetnosti, kako se po noči čez strehe laži? Kdo ve? Skupaj sta vsak dan! — Mi Kobaridci se pa smeferno in ju prav privoščimo semeniskemu listu, naj le bo ponosen na svoja kobariška informatorja''. V papirnici ˇ Podgori sta morala dva delavca izstopiti iz službe, ako sta hotela dobiti zasluženo plačilo dveh tednov. Kot izurjena delavca sta bila zaslužila vsak 14 kron več kot po navadi, toda vodstvo jima tega zneska ni hotelo dovoliti in izplačati. Zdaj sta oba brez dela papirnici na ljubo, katera jima je hotela odtegnili zasluženo plačilo. Res žalostno, da si mora delavce z žulji zasluženi kruh z izstopom pridobiti. — Tako se je nam sporočilo včeraj. Kazglas. — Dne 17. aprila t. 1. hode v dvorani »HCiel Ceutral-a" v Gorici shod učiteljstva poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske in prvi občni zbor deželnega učiteljskega društva za Goriško-Gradiščansko. Zborovanje prične ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: 1.) Prečitajo se pravila. — 2.) Vpisovanje v društve v smislu §§ 3. 7. društvenih pravil. — 3.) Volitev odbora. — 4.) Morebitni predlogi in resolucije.
Za volitev pod 3.) dobd pravico glasovati učitelji in učiteljice, ki se osebno udeleže zborovanja ter se prej oglasijo za pristop k društvu.
K navedemu shodu so vabljeni vsi učitelji in vse učiteljice ljudskih šol v pokneženi grofovini Goriški-Gradiščanski.
Brž po shodu bode v istem prostoru prvi občni zbor novega društva po dnevnem redu: 1.) Sprejem oglašenib v društvo. — 2.) Prevdarek dohodkov in troškov za 1. društveno leto. — 3.) Morebitni predlogi in resolucije.                    *
Ajdovščina, 30. marca 1900. Predsednik ustanovnega odbora: Fr. Bajt, nadučitelj v Ajdovščini. »Avita eoltura".   —  Pišejo nam  iz mesta: »Nadebudna goriška mladina, katera obiskuje  italijansko pripravnico, združeno s tukajšnjo višjo realko, je pravi cvet italijanske 2 tisočletne »eolture". »P..... de sciavi-,
to je navadno njih pozdrav, ako srečajo kakega Slovenca. Seveda »,?rijulski orientalec* tega ne ve in pa če tudi bi to vedel, ponašal bi se s temi lopovskimi čini, kakor, dn
da je to kdo ve kako junaštvo. Da se onim po-bičem primerno posveti, za to je že skrbljeno. Učili jih bomo mi »barbarski* Slovenci malo bolj poštene .eoltnre", kajti italijanska je že gnjila od korenike navzgor. Ne moremo je torej rabiti in jo vračamo nazaj »Orientalcu", ker je že dobila nekak čuden duh, primeren njegovemu uredništvu. Fakinaža goriška prav lepo harmomra z onimi gofjiodj,,. k.atejjh_ glavna'opravila so: obrekovati in zatirati vse, kar je slovensko.
Pojte raje v Kalabrijo*, gospoda, tam bodo potrebovali vašo „colturo"f mi je nočemo*.               ,_*»..
TuriBtlka. ¦—Osoški podružnici „SIov. planinskega društva* čitamo v listu »Planinski Vestnik" to - le poročilo:
»Soška podružnica, ki ima sedež v Tolminu, vztrajno deluje. Poleg važnega kažipota v Tolminu pričajo o delovanju podružnice dobro izvršene markacije. Podružnica je vse potrebno uredila, da letošnje leto zgradi kočo na »Krnu*. Že sedaj je bila ta I podružnica za razvoj slovenske turistike v Soški dolini velicega poineua, a še večjega bo, ko se uresniči zaželjena druga železniška zveza s Trstom. Dosedanji podružnični načelnik g. dr. Triller, ki je z veliko vnemo in navdušenjem vodil uspešno delovanje, je zapustil krasno Soško dolino in se preselil v Ljubljano, toda izročil je vodst/o navdušenim narodnjakom, kateri bodo pričeto delo z enako vnemo nadaljevali*.
Tako želimo tudi mi! Vojakl-novaki. — -Iz mesta Gorice se je predstavilo  naborni   komisiji   KJO mladu-ničev. Potrdili so jih 25.
Ko so poročali laško listi o naboru fantov iz okolice, so dostavljali vedno „fu-rono dichiarati soltanto*...., češ, samo toliko so jih vzeli. Pri novakih iz mesta, ki so poleg lepega števila Slovencev vendar po večini Lahi, pa je tisti »soltanto" izostal, kakor da so jih potrdili kdo ve koliko! — Taka je tista toli hvnlisana limpnrzialilal*
Vojaška naborna komisija je odšla v ncd. v Ajdovščino, odkoder se je vrnila v Gorico, d« pojde po Solki dolini v Kanal'itd.
Zgubljen In najden pes. — G. baron Lehneisen se je že zahvalil za to, da je dobil nazaj svojega psa, ki slili na ime #Cičo". Sedaj pa se je sporočilo nam, da imajo v Prvačirti tujega psa, ki je popolnoma tak, kakor je bil opisan pes g. barona Lehneisna. Cuje tudi na ime »Čičo*. Kdor bi ga bil zgubil, naj se oglasi pri našem upravništvu, kjer dobi naslov, kje da se nahaja tisti pes. Listnica. — Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti več rečij za prihodnjič.  Prizadete gg. prosimo potrpljenja!
Razgled po svetu.
Oklic slovenskih štajerskih deželnih poslancev. — Slovenski dež. poslanci na štajerskem so stopili v abstinenco in torej niso stopili v deželni zbor, ko je bil otvorjen pretekli teden. Tem podovom so izdali na svoje volila? oklic, ki je, prav znamenit. Iz istega posnemamo to-lei Dne 15. maja I. I. so vložili v dež. zboru odločen protest proti postopanju nemške večine v dež. zboru, katero je naperjeno vseskozi proti Slovencem. Nemško-naeijonalna večina postaja pa kljubu temu vedne brezoozirn*»jša. Deželni odbor se ne meni <sa potrebščine slovenskega ljudstva. Za Spod. Štajersko se nastavljajo uradniki, l. v^ni slovenščine, za dež. sadjerejsko in vtnorejsko šolo v Mariboru so poklicali učitelje celo iz Prusije, domače prosilce so prezrli. Pri deželnih službah je Slovenec izključen, slov. dijaki ne dobivajo ustanov od dež. odbora, vsi tišji izobraževalni zavodi so izključno nemški, celo ljudsko šolo hočejo ponemciti, v gospodarskem pogledu zanemarjajo Spod. Štajersko itd. V deželi je 19 nemških meščanskih šol, slovenske nobene. Dež. šolski svet je sestavljen tako, da odločujejo v njem zagrizeni Nemci. Deželni red in dež.... volilni red je prikrojen Nemcem v prilog, in tako pride, da Slovenci na Štajerskem s 400. 480 prebivalci imajo od 60 poslancev samo 8, Nemci, katerih je 847.900, pa 521 Kako razmerje!
Slovenski poslanci so poskusili že na vse načine v dež. zboru in izven njega, da bi se odpravile krivice, ki jih tišče, ali vse je bilo zaman.
Zato skončujejo svoj oklic s temi besedami :
,Na eni strani ta nepravičnost in to brezobzirno postopanje zoper slovenski narod od strani  deželnega  odbora in  nemško-na-
cijonalne večine deželnega zbora, katera se je tako daleč spozabila, da je, ko so se čitale interpelacije v slovenskem jeziku, ko so se začuleslovenske besede, jezik ene tretjine prebivalcev dežele, se razpršila kakor od strahu pregnana mož za možem iz deželne zbornice ; na drugi strani pa, ker smo opazili, da deželmi vlada mirno gleda, kako se jcrajsajo .lojalnemu slovenskemu narodu od dne do dne pravice iii postave; kako se slovenski narod tnaterijelno, politično in narodno odriva in siiska, zavladalo nam je prepričanje, da morajo Slovenci opustiti vsak up, da' bi sa kedaj proti njim pravično postopalo v ffradcu; prepričanje, da bi pod takimi obstoječimi razmerami daljna naša udeležba pri razpravah jdeželnega.zbora štajerskega^ bila ne samo brezuspešna in brez vsake koristi, ampak, da bi bila zoper čast slovenskega  naroda.
To, so bili torej vzroki, kateri so nas silili, da smo opustili svoje daljno sodelovanje v deželnem zboru Štajerskem*.
Prorafinn m leto 1901. — Na Dunaju prično v četrtek konference med ministri glede" na proračun za prihodnje leto. V to svrho prideta na Dunaj ogerski ministerski predsednik Szell in finančni minister Lukacs. V Prago je odpotoval minister Rezek, da stopi v zvezo z deželnimi poslanci ter sploh z merodnjnimi politiškimi krogi,
V  Pragi je bil včeraj ustanovni shod Čeških realistov. Program, kateri smo bili priobčili, so sprejeli po daljšem razgovoru.
Volitve v Trstu. — V »Edinosti" čitamo: »Mestne volitve v tretjem razredu, v razredu torej, kjer volijo večinoma uradniki in ki šteje 1769 volilcev, so se vršile v petek od 8 ure zjutraj, do 6 ure zvečer in v soboto od 8 ure zjutraj do poludne istega dne.
Tega volilnega boja se je udeležil „Pro-gresso*, ki je predlagal volilcem 12 kandidatov, udeležila se ga ,ie »Demokratica*, ki je predlagala volilcem 6 kandidatov in ude-lezli se je »brezimni komite", ki je predlagal dosedanjega župana dr. Dompierija.
V  soboto večer so zaključili skrntinij. Od 2709 volilnih glasov oddalo je 1917 vo-lilceV svoje (jlasovnice.
Kandidati »Progressa* so dobili glasov od 88f do 1170.
Dr. Dompieri Kari je dobil 954 glasov.
Od »Democratike* bilo je število glasov od 505 do 566.
Kakor razvidno, je dobil dr. Dompieri 103 glase več, nego kandidat *Progressa" Meule.
Glasilo progressove stranke pravi, da so za Dompierija glasovali proti-italijani. re* akcijonarji in kljubovalci. Ako pa pomislimo, kako so agttirali Progressovci za svoje kandidate, ako pomislimo, kako je delala „De-mocratica* za svojo listo, ako pomislimo, da dr. Dompieri ni niti kandidiral, da ni nihče zanj agitoval, reči moramo, da je dr. Dom-piori sijajno zmagal — oziroma, da je v Trstu živečih volilcev proti-Italijanov, reakcijonarjev in kljubovalcev že toliko, da prav lahko nastopajo v vseh razredih gotovi si zmage".
Vojna x jttinl Afriki. — Iz Amerike je šlo na pomoč Buroni 5 kompanij Slovencev in Hrvatov; predno so odšli, so se dali fotografovatt. Sliko imajo razstavljeno v Zagrebu. — Na mesto pokojnega Jouberta je postavil predsednik Kruger Louisa Bolha glavnim poveljnikom transvalske vojne. Trde, da Bolha je rodom Hrvat. — Na reki Modder se je posrečilo Burom ujeti večji oddelek Angležev. Nasproti temu pa se spopadli Angleži z Buri pri Karreeju ter se utaborili na ugodnem stališču.
O bitki pri Brandfortu pravi poročilo, da je trajala Ane S9. pr. m. od 11. prod-poldne pa do mraka. 6000 Burov je zasedlo hribovje okoli Brandforta, odkoder so se spustili v bitko. Zgube na obeh straneh so velike.
Baron Relnelt, šef velike trgovske tvrdke „Reyer «fe SchlickV predsednik trgovinske zbornice itd. v Trstu je nmrl, star 75 let Reinelt je bil jako upliven mož, in tedi v politiških razmerah se je čutil njegov upliv, saj je našim čitateljem še v spominu, da so poslali nekega c. kr. uradnika še mladega v pokoj baš radi njega čeprav ni bil storil nič protizakonitega.
Cpllv Anglije v Aziji. — V spodnji angleški zbornici je izjavil lord Balcares, da je na Kitajskem zaostal upliv Anglije za upli-vom Rusije: WaMiei-wai pomenja za Anglijo veliko nevarnost a nima nobene vrednosti. — Brodrik je izjavil, da Anglija zadnja leta niti v enem slučaju ni morala popustiti od svojih zahtev. Vlada se bo držala tudi zanaprej istih načel, kakor doslej, t. j. pazila bo na to, da plovna pota na Kitajskem ostanejo odprta, da Angležem, ki imajo koncesije na Kitajskem, preskrbi ugodne prilike za razširjenje prometa ter bo sledila politiki „od-prtih vrat". Tudi Grey je izrazil mnenje, da se je na Kitajskem zmanjšal upliv Anglije v primeri z drugimi državami,  zlasti z Rusijo.
Ber »Sttdeh*. — Številka 59. na Dunaju izhajajočega lista „Der Saden", ki so ga J. 1898 ustanovili nekateri hrvatski in slovenski poslanci, naznanja, da od 1. aprila počenši izhaja kot tednik vsako soboto.
Akoravno bodo vsled tega stroški veči, se naročnina-listu ni zvišala. •Izdajatelji'listajo storilf ta "korak z ozirom na to, da vsled vedno ljutejšega narodnega boja gradivo, ki ga je priobčevati, ogromno narašča, da se politični položaj cesto spreminja, največ pa še zarad tega, ker je ra vn o sedaj nujno potrebno, da se cesto in »odločno" povdarjajo opravičene težnje za narodni obstoj s 1 o t eirs k e g a ž i vlj a, za celokupnost hrvatskega in slovenskega naroda. Nujno je tudi treba podajati popolnejšo sliko političnega, kulturnega in gospodarskega življenja obeh narodov stranerou svetu in vešim odločilnim krogom.
pa ta list postane tednik, so želeli že davno njega mnogoštevilni prijatelji. Bodrili so ga k temu z duševnim in gmotnim podpiranjem; pridobivali so mu požrtovalnih in vestnih naročnikov. Izdajatelje lista navdaja tudi nadeja, da če list izhaja kot tednik, bodo se vrste njegovih naročnikov znatno pomnožile, pa tudi krog marljivih so delavcev razširil. Listu mora v bodoče biti tudi zadača, da strokovno ocenjuje vsak važen pojav kulturnega in gospodarskega napredka obeh bratskih narodov, zlasti velja to o literaturi, umetnosti. Zarad preskromnega prostora tega list do sedaj ni mogel. Da list ugaja, pričajo mnogoštevilna priznanja od raznih stranij, da se njegov glas v viših krogih uvažuje, zatrjujejo važni politični krogi ; vse pa dokazuje, da list koliko toliko ustreza svojemu namenu J
Dn-li bode obstoj tega za hrvatske in slovensko interese na Dunaju ustanovljenega edinega tednika osiguran, ni dvomiti, ako mu zvesti ostanejo vsi stari na-ročni k i, ako vsak rodoljuben Hrvat in Slovenec po svojih močeh napram listu stori svojo dolžnost, da se sedanje število naročnikov izdatno pomnožil
tlojaki! Dajte mlademu, neustrašenemu sobojevniku na publicističnem polju, ki stoji kot pogumen vidok na zelo važnem mestu, sredstev, da se obrani, ojači in vstraja! Razširjajte list mej prijatelji in znanci l
Zahtevajte ga v raznih društvih, gostil-nicah in kavarnah, (le se to zgodi, bode bodočnost lista za veliko korist hrvaškega in slovenskega naroda osiguranal — Naročnina znaša za celo leto 8 kr o n, za pol 1 e l a 4 kr o ne.
Naročnino, pisma i. t. d. pošiljati je na Dunaj, I Plankeugasse 4.
Raznotero. — V Petrogradu je slabilo slovansko blagotvoriteljno društvo 100-let-nico rojstva našega pesnika-prvaka Prešerna. — Zjedinjene države so imele meseca marca dohodkov 48.726.837 dol. in stroškov 32.167.000 dol. — V Pazinu namerava vlada napraviti kmetijsko šolo s hrvatskim učnim jezikom. Radi tega je vik in krik po „Piccolu*.
Avskultitntsko vprašanje. — Nemški, češki in polski avskultanje prirejajo shod za shodom, kjer rapravljajo o svojih bednih razmerah. Plačani so tako mizerno, da komaj žive, poleg tega so pa še z njimi ne ravna tako kot z naraščajem, ki zavzame tako odlično mesto v justici. Višji uradniki jih gledajo po strani, in z visokega, kar je naravnost absurdno iz znanih izrokov. In temu se upirajo avskultanti in pa pravni praktikanti. Akcija je zelo resna. Uprav te dni se razpošiljajo na vse avskultante Avstrije vprašalne pole, kako se jim godi, kakšne razmere vladajo pri njih itd. Za mesec majnik je pro-jektovan velik shod vseh avstrijskih avskul-tantov in pravnih praktikaniov, — Slovencev v celi akciji in zastopanih. No, kdor pozna naše razmere in naše ljudi, se temu dosti ne čudi. Ali obžalovati je vsekakor to letargijo!
Narodno gospodarstvo.
„ Sadjarsko društvo" v Tolminu. —
O občnem zboru tega društva smo dobili lepo obširno poročilo, katero priobčimo prihodnjič. Za danes le konstatujemo, dr. se je izvršil jako dobro, ter da društvo napreduje, česar more biti vesel vsakdo, kdor je prijatelj kmeta.
Denarna podpora za obnemogle delavce. — Deželni odbor razpisuje eno denarno podporo, letnih 240 kron, katere podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega dežel-nega glavarja grofa Franca Goroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodinje Marije Valerije.
Za podporo se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknežene grofovine goriško - gradiške ter so postali trajno nesposobmza delo; v prvi vrsti po se bode ozir imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih.               .     "
Prošnje je podati do 30. aprila 1900. v pisarnici deželnega odbora, in priložiti jim je:
1.  spričevalo županijskega urada dotic« nega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne občine — v katerem spričevaln je vestno popisati starost, stan družine, preživita prosivčeva, kako se je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje.
2.  zdravniško spričevalo potrjujoče pro-sivčevo bolehanost ali pohabljenost, ki za-krivlja njegovo nesposobnost za delo,
Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpiranec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora.
Morebiti bo kaj! — Dr, D, Vergun začne te dni izdajati časopis »Slavjanikl Vjek«, kateri se priporoča trgovitvu mej drugim tako-le: »dati hočemo izdelovalcem možnost, da pridejo neposredno v dotiko s odjemalci po Ruskem in Balkanu? istotako dobe avstrijski konsumenti adrese ruskih trgovcev*. Časopis bo izhajal v nekoliko jezikih. Temeljni jezik bo ruščina, istočasno bo prevod ali francoski ali nemški ali ceikl itd, izhajal bo 2, na mesec.
Kako drugje 1! V obrtne In trgovsko namene predloga deželni odbor kraljestva češkega za letošnje leto take-le svoto: nadaljevalnim trgovskim in obrtnim Šolam v kraljestvu 180.600 kron; obrtnim muzejem 177.000 kron; trgovskim akademijam in šolam 51700 kron; izvoznemu trgovskemu društvu za Češko, Moravsko in Šlezko v Pragi 10.000 kron, in Jednotl za povzdigo industrije na C škem v svrho popolnitve društvene knjižnice 3000 kron. «— Tako drugje, tako na Češkem, kjer poznajo veliko važnost trgovine in obrti za blagostan dežele! Kako pa pri nas? No, nas pač 5 dežel loči od Češkega.
Poštne znamke. — Vsled ukaza c. k. poštnega ravnateljstva v Trstu od dne 22, marca t. 1. št. 11302/7 se smejo še rabiti poštne znamke stare izdaje, ki so v rokah občinstva, izvzemši poštne nakaznice in poštne spremnice, do 30. septembra 1900. Od tega dne naprej nimajo poštne znamke stare izdaje nikake vrednosti več.
Ali je opravičena zahteva
oseimirnega delavnika?
(Dalje).
O tem je spor. Pri tovarniškem delu ne moremo reči, vsaj ne o vseh strokah, da bi se v osmih urah naredilo toliko, kakor v več urah. V celoti pa moramo upoštevati, da je podjetnik pri nad-osemurnem delu, ki delavca utrudi, na izgubi že s tem, ker zastonj plačuje razsvetljavo in vse drugo, česar je treba k delu, od trenotka, ko se polašča delavca utrujenost
Kar se tiče delavskega zaslužka, kaže izkušenost, da je skoro tem manjši zaslužek, čim daljši delavnik. Umevno je, da ne more biti delo, ki traja nad uro. tako vestno, dobro in trdno, kakor v prvih urah.
Dalje treba pomisliti, da utrujeni, izmučeni človek potrati mnogo več materiala, nego čvrsti, sveži delavec, k> veliko bolj pazi na vse. Pri nadurnem delu se dogaja vedno več nesreč in poškodeb. Ne gre pa samo za delavnik, ampak tudi za nedeljski počitek. Da skrajšanje delavske dobe ne škoduje podjetnikom, vidimo n. pr. pri avstrijski tekstilni industriji, kjer se je splošno uvedlo namesto 12 urnega dela 11 urno, in so podjetniki priznali, da jim to koristi. In ravnotako se je tam, kjer se je vzprejel osemurni delavnik, čeprav samo na poskušnjo, navadno tudi obdržal. Na Angleškem se je v letih* 1893-1896. uvedel osemurni delavnik za 56.223 delavcev, izmed teh se jih je zopet vrnilo k podaljšanemu delavniku samo 1131.
Jasno pa je, da zahteva skrajšanje delavske dobe tehničnega zboljšanja in napredka. Kjer je tehnična uprava moderna, tam se more skrajšati delavnik,  zato  pa je
treba, da izrabljajo podjetniki v svojih tovarnah vse moderne tehnične pridobitve. Skrajšanje delavnika ne škoduje ni celoti, ni delavcu ni podjetniku. Ako v kaki stroki ravno ne koristi, gotovo morebitna škoda ni tako velika, da bi pretehtala splošno dobro.
V časopisih se opozarja na te slučaje, kjer je v premogokopih uveden osemurni delavnik. Toda ne le osemurni delavnik, ampak i sedemurni delavnik imamo n. pr. na Angleškem v Nordthumberlandu in Dur-liauiu, pri čtmer »vštevamo i čas, ko gre rn-dokop pod zemljo in ko izvaža rudo, tako da dela na mestu še mnogo manj časa, morebiti 6 ali S1/« ure — vendar je angleški rudar vzor vsem drugim.
A čemur hoditi na Angleško ? Tudi v Avstriji imajo že premogarji osemurni delavnik, na Kladnem samem ima Vs delavcev osemurni delavnik, a/3 pa se morata še za to boriti. Letošnja stavka ima sploh več zahtev; ne le skrajšanje delavnika, ampak tudi zvišanje mezde.
Lota 1887. so poskusili na Kladnem tudi za ono tretjino, ki ima osemurni delavnik, ga zopet podaljšati, toda to se jim ni posrečilo, ostali so pri starem. Na Ostrav-skciu je že tudi bil pred letom 1873. krajši delavnik, tega leta so ga podaljšali, dasi ne moremo trditi, da bi se razmeroma pridobivalo sedaj več premoga nego poprej. Tudi s čisto trgovskega stališča bo koristi skrajšanje delavnika. Profesor dunajske tehnike ftiha dokazuje, da se uporabi pri osemurnem delavniku, ako se uvedejo tri »šihte", 94-97 % dnevnega cr.sa, dočitn pri dvanajsturnem delavniku samo 83%. Doslej smo dokazovali na podlagi izkušenosti, da moremo priporočati osemurni delavnik. Toda sama izkušenost nam še ne pove, zakaj je to tako, da bi bilo osem ur dela na dan boljše, in aH je res mora tako biti. Zato se delajo v novejšem času poskusi, kako bi se dalo čisto teoritično dokazati, kako dolgo sploh more Človek na dan delati in kako dolgo more delati z največjo silo.
Fiziki merijo toploto telesa pri raznem delu in po tem skušajo določiti, koliko toplote j se razvije, koliko se je more razviti in kako se najbolje uporabi. Na podlagi tega prihajajo do zaključka, da je najprimerneje osemurno delo.                      (Dalje pride).
iiodo več čakali »svojega* dne z tfsfim navdušenjem kakor dandanašnji, temveč nastane nekaj drugačnega. ,Belega cegeljca* se bodo bali v hišo, kakor se boji današnji dan kmet eksekutorja.
Pride pa dan, ko zabuče trorabe, ko pade Troja.... ko se bodo razlegali naši glasovi : Sovrag pobit je,' zmagan, — mi zmagale! smo!
Javna zahvala.
Vsem  onim,  ki  so našega preljubega soproga, očeta, bratu itd.
g. Josipa Ivančič-a
učitelja-voi na Karanem - Volarjih spremili k zadnjemu počitku in skazali ka-koršno koli sočutje in pomoč o prebritki izgubi, zlasti c. kr. okr. šol. nadzorniku g. A Lašiču, gg. učiteljem-tovarišem in gg.čnam tovarišicam pokojnega za podeljene vence in ginljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu, č. gg. zlatomašniku Pcnzinu in župniku Le-benu, kakor tudi vsem občanom iz Kamnega in sosednjih vasij, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba in na toli ljubezniv način skazali nepozabljivemu pokojniku poslednjo čast izrekamo podpisani prisrčno zahvalo. Bilo nam je to v veliko uteho o ti prebritki, nenadomestljivi izgubi. Bog plati!
Kamno, 30. marca 1900. Katarina, udova                         Ivan, brat,
v imenu vseh žalujočih ostalih.
Naznanilo.
Podpisani si usoja uljudno naznanjati p. n. slavn. vojaštvu in drugemu častitemu p. n. občinstvu, da se v krojačnici vsled smrti
SIMONA ROSANZA
v Vrtni ullei St 8,
nič ne spremeni. Ta krojaSnica je že 25 let na dobrem glasu, posebno odkar jo podpisani že veS let samostojno vodi. Dovršil je tudi leta 1897. glasovito šolo za krojenje po Hoffmanovem zistemu na Dunaju, ter leta 1898. napravil izpit krojenja z odličnim vspehom na c. kr. obrtno-tehnološkem muzeju na Dunaju.
Trudil se bo tudi nadalje gospode naročnike v vsakem ozira najbolje po streči, ter se nadeja obilih naročil od p. n. vojaštva in občinstva.
V zalogi ima različno angleško in tuzemsko blago najboljše kakovosti.
Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani
Anton Krusič,
zel in nasletinik pokojm^a Simona lio*anza. V Gorici, 2S. msin-ija 1000..
i se dober potovalec
ssa šivalne stroje, Meikle Itd. za Primorsko in Notranjsko.
Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: »Zvest" na upravništvo »Soče*.
K naši kulturi.
(Beležke.)
Veselo prepevajo in vriskajo. Saj je »njihov" dan. Na nabor gredo. Preskusijo, če so »fantje od fare".... Čez par mesecev bodo pa tarnali..... No, tako je „že navada rekrutov*. Danes kriCe na vse grlo: »adijo, Jjubca, starši i Zbogom vi tovarši....". Čez par mesecev pa: kje si ljubi dom, kedaj te videl bom. Sicer se pravi: »cesar da vse, kar treba", ali vbogemu vojaku vendar vse manjka. Nima prostosti zlate, katero je preje užival, ne vidi one rodbinske in prijateljske prijaznosti, ki jo je čutil doma..... Cesarja služi, ali raje bi hodil za plugom, mlatil žito in pojoč kosil seno inotavo.... Danes vriska, kmalu pa bo drugače.... Ne bo imel slobode krasne, tesno mu bo v vojaški suknji in želel si bo nazaj pod  poprejšno raševino....
Veliki mislec na Jasni Poljani, starec Lev Tolstoj, je v premnogih svojih delih začel čilo agitacijo proti militarizmu, proti vojski.... Socijalisti so se poprijeli tudi prav žilavo boja za odprave krvnega davka. V sedanjem času je ta boj prav živahen v Bel» giji, kjer se ob času novačenja izdajajo razne brošure, tiskovine itd. ter širijo med mladeniče. Mej avstrijskimi socijalisti vodijo najuspešnejši boj češki, in to frakcija okoli Akademie, kjer so samo mladi ljudje.... Te pojave so prav utešljive, če že tekom par desetletij tudi ne bode drugega vspeha kot da se bode vzbujal smisel za življenje in odpor proti militarizmu....
V prosvitljeni dobi smo, sklicujejo se mirovni kongresi, izdajajo se proglasi proti vojski.... Pri vsem tem pa se odigrava tužna tragedija na afriških tleh, v Transvalu mej svobodoljubnimi Buri in hinavskimi Angleži. Ironija! Da, ironija in britka resnica, Nič ne bodo pomagali vsi kongresi in podobno, če se v ljudstvu ne probudi smisel za svobodno, rodbinsko in prijateljsko življenje.... Če nočemo vojsk, če nočemo krvoprolitja, budimo ljudstvo, skušajmo izpodriniti njegov sedanji svetovni nazor ter mu pokažimo m o-tlemi. Storimo to l
In na dan novačenja ne bomo slišali ne  vriskanja ne prepevanja,  mladeniči  ne
V Žagi pri Bovcu
je na prodaj, ali v najem velika hiša ~sm*
f$>L^.    z dvemi nadstropji
in pritličjem, primernim za prodajal-nico jestvin in krčmo, s kleljo, hišico za hišnega oskrbnika, hlevom in sadnim vrtom; razun tega še gozd in mnogo travnikov.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na nastov : «Kupnina* na uprav-ništvo «Soče».
(Oiltli   od Tiij nnjircj. Na zahtevo jiofilja tudi uzorcf«.
Con« zm»rnm. Postrežba poštena.
l^arol PraščiH,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za t>»fw>J*«<!&, torte i. t. d.              *
Priporoča se slavnemu občinstvu za f»n<%obrojiiLi naročila ter obljublja solidno poslfrežbo po jako zmernih cenah.
/•eU 1881. v Gorici ustanovljena fordka
L j   1  ilUUV4U   uliUl   Uj
(nasproti nunski cerkvi)
Prijj0*-o{(i preL. duhovih« in »lavnemu občinstvu *voj0 hgttio i*detovalnu'0 umetnih cvetlic za vsako »rsite tfrkvfttie potrebe. Ima veliko zalogo nagrob-bih Včti^v, tu mrtvaike potrebe, voiceno sveče itd. vj«s bo smerni cR«». — Naročila za deželo izvrti^je loM in soji«J«jo. Priporoča »lav. občinstvu tudi gvoj& X. c\)            tiskarno črk na perilo.             (P. c',
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica It. 23. FfSparoČa svojo zalogo jestvin in U^l(>nijaiij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, m\ vnrinega hi najfitieje vrsto «Luka».
Sagpošilja naročeno blago tudi na dofolo po pošti od 5 klg. naprej. i>1»)jmhn$e tožiro In hitro postrežbo.
Najlepše Velikooočpo  darilo
>>>>>>>>>
r a> *. ». r »> i
doktorja
Frapceta Prešeri>a Poezije
ilustrirala izdaja, cena mehko V^stfta 5  K, v platno vezarja 6-40 K, v svinjskem usryu v*e^r^  0 K, po pošti 30 h Več.
10. pl. KILlNM&YR & FCD. BAttBERG
* < < <   ZALOGA KNJIGARNA V LJUBLJANI.   + < < 4
Tiskarna ustanovljena leta 1893., J6 oskrbljena i najmodernejšimi črkairi.
»Salonska knjižniea"
„5loYanska Knjižnica".        knjižnica za mladino''.
..primorec".            „S0ČA".              „l\ažipor.
Goriška Tiskarna
A. GABRŠČEK, zalaga vsakovrstnih izgotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge yrade
v Gosposki ulici štev. 9. v Gor>ci»
sprejema naročila za tisek Tsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listev-ni papir z natisnjeno tvrdko zrn trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi škatlicami.
QskoYU\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sladačo tiskovine Ima tiskarna izgotovl)«ne v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik^ prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za Šote so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako naroSilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi o teku L4 ur.
so izšle knjige
j I zalogi Jori^e f isltofr" i. Gafai&K
»Materino delo tt &M* in tlmovinof*. Za Slovenke priredil Simon Gregorčič «i|, t^fi% 9 ^oltnino 70 kr.
»Zgodov. ertiee h tphfrim Sofije goriške in gradiške". Spisal j          Simon Rutar. Cc%) g poStubio 5& kr.
t   »Venee slovanskih /fe&A/t*". CMIce iz ruskega, poljskega, slovaškega m hrvaškega jivJjtitj«. I. Cena s poltnino 55 kr.
Simon Cregoriiš&p^t 4%ihko f»e*m\ Cena lični izdaji m kr.
Ant. Funtka izbm* j*s#i. Oena Ifčni izdaji 50 kr.
Pagtiaruzzi-Krilcttjve fimtlije (dve knjigi) in spisi v proži. Cena vsem sno}rt#» 9 poštnino l gld. 60 kr.
flnton Ktodieev MJM^rin šisfrestov". Cena s poštn. 18 kr.
„Lpizodtt iz kutin^e Pgittmitte gorifktf*, ali košžek zgodovine goriškega c. kr-. teit|i^n%aja- Spisal mons. Andr. Marnšic. Cena s poštnino iS kr.      *                            .
»Slovanska AnJiHto*** tzimja t3. dan v mesecu. Do konca leta 1898.
je izšlo 81 snopov-. </%lo|et»fl naročnina gld, 1-80. »Knjižniea za mikji**)'** pgi0 |e U snopičev. — Cena vsakemu sno-
pi5u je «5 kr. I%t* ^»t-oči vgft snopiče, jih dobi po 20 kr. —
»Salonska knjižni^f, ^ o$ra»le, začeta izhajati zažetkom 1. 189?. I. zvezek „0 tu pnh%% J« stan« broširan gld. MO, vezan gld. 1-60. T kratke*« j«<J<e KL i» Iti. knjiga zanimive vsebine.
»Gluhonemi", Zgo^itju iM 8efenja metoda njili vzgojevanja. 3r»0 strani velike d«^i»^ Spisal Anton Ktidež. Znižana cena gld. 1-30.
»Bele noši". Seni»Wflt!»Wfl fon'%n. Cena 25 kr.
»Ben-ffur", roma? fe ^i^a\ Kristusovih. Angleški spisal L. WaUace, poslovenil Podr^sld, T^dovezan gld. l*6n, mehkovezan gld. 130.
„Kako je ravnati 4 mfctm l'r Slovenskim udom miekars:&% s%(Jm 15 kr., 10 iztisov $&, X.
. _ . ,. .....     --------,„.^.  živinorejcem   posebno
udom miekars:&i% 2%<iHig spisal Mila« Ivančič v Tolminu, 1 iztts
Trd« tezan gid. 1-90.
Mehko vezan
PFCCEO-CiOBtHCKltt  ClOBiPL
IN
Kratka Matnica ruskega jezika
(KyMs*t ^D^n^Ka P^ccuaro fla^Ra) V kratkem izide „SM&nigko>raslti slow" i» „rusko-slovenska slovnica.
J