GEOGRAFSKI OBZORNIK • 4/2013 | 31 POROČILO Rezultati projekta so dostopni na sple- tni strani: http://www.sdimed.eu/, ter v dveh monografijah: OTREMED: Tool for Competitiveness Strategy in the European Mediterranean (2013; ISBN 978-88-6257-162-3; dostopno na: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/de- fault/files/otremed_2013_en.pdf ) in Prostorski in regionalni razvoj Sredoze- mlja – enotni pristop in izbrana orod- ja (2013, Založba ZRC; ISBN 978- 961-254-649-6; avtorji: Matija Zorn, Nika Razpotnik Visković, Peter Re- polusk in Mateja Ferk; dostopno na: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/ files/9789612546496_0.pdf ). Matija Zorn gije) območij vključenih v Program Mediteran. Po koncu projekta je čas, da se priza- devanja za poenoten pristop k obli- kovanju sistema kazalnikov za spre- mljanje regionalnega in prostorskega razvoja, ki smo ga razvili za sredozem- sko makroregijo ter je nujna prvina za opredelitev trenutnih in prihodnjih izzivov ter spremljanje napredka, širijo tudi navzdol, na nacionalno in lokalno raven. Znanost lahko pri tem aktivno sodeluje s poglobljenimi študijami ali usposabljanjem načrtovalcev. Le tako lahko postanejo rezultati projektov, kakršen je OTREMED, del regional- no- in prostorskonačrtovalske prakse. spreminjale tudi prostorske enote, za katere so bili kazalniki zbrani, kar otežuje nadaljnjo obdelavo. S po- dobnimi težavami se sicer srečujejo tudi druge države. Zbrane podatke/kazalnike je moč pregledovati s spletnim orodjem SDIMED (Spatial Data Infrastruc- ture of MED; http://www.sdimed. eu/). To je enotni informacijski sistem makroregije, ki omogoča analize celotnega območja in je bil izdelan za lažje opredeljevanje sku- pnih razvojnih izzivov v Sredoze- mlju. Kazalniki so predstavljeni na ravni LAU 2 (Slovenija: občine) in NUTS 3 (Slovenija: statistične re- Zborovanje slovenskih geografov, Bled, 3. – 5. oktober 2013 Dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. Geografska zborovanja imajo v Slove- niji več kot 60-letno tradicijo. Najprej so se imenovala »kongresi«, prvi je bil leta 1952 v Kamniku. Vmes sta bila or- ganizirana dva seminarja, leta 1973 so se slovenski geografi zbrali na »posve- tovanju«, od leta 1975 pa se tovrstna srečanja imenujejo »zborovanja«. Mar- sikatero v nizu omenjenih strokovnih srečanj je na koncu postreglo tudi s strokovno monografijo, ki je pred- vsem v preteklosti, ko še nismo imeli geografske monografije celotne države, veljala za temeljni geografski oris posa- mezne pokrajine, gostiteljice srečanja. Letošnje zborovanje z naslovom: G3: Gorenjska - Glokalnost - Geografija je skupaj z Zvezo geografov Slovenije pripravil Oddelek za geografijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Bled je bil za lokacijo zborovanja izbran drugič, potem ko je bil sku- paj s Kranjem gostitelj že leta 1981. Razdobje tridesetih let se zagotovo odraža tudi v pokrajini, razvojni po- ložaj in vloga Gorenjske pa zahteva- ta celostno proučevanje in predloge učinkovitih rešitev. Glokalnost je razmeroma nov pojem, pomeni pa vključenost družbenogospodarskega razvoja tako v lokalne kot globalne tokove. V duhu pojmov iz naslova so potekale diskusije, ki so temeljile na prispevkih referentov in ostalih sodelujočih. Prvi dan zborovanja so bili najprej na sporedu uvodni in pozdravni nagovori. Vse prisotne je v imenu krovne sta- novske geografske organizacije, Zveze geografov Slovenije, pozdravil njen predsednik dr. Stanko Pelc. Sledili so pozdravi dekanje Filozofske fakultete dr. Branke Kalenić Ramšak, župana občine Bled geografa Janeza Fajfarja, predstojnika Oddelka za geografijo Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Blaža Repeta, predsednika Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani dr. Mitje Briclja, predsednika Geo- grafskega društva Gorenjske Marjana Luževiča ter vršilca dolžnosti direktorja Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled mag. Janeza Damijana. 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 4/2013 POROČILO, RECENZIJAPOROČILO V drugem delu dopoldneva smo priso- tni prisluhnili štirim plenarnim preda- vanjem. Dr. Anton Gosar je predstavil stanje in položaj slovenske geografije ter njeno vpetost v mednarodno ge- ografsko sfero in nakazal smernice razvoja stroke v prihodnosti. Dr. Ka- rel Natek je podal različne poglede na občasne naravne procese. Ljudje jih mnogokrat dojemamo kot naravne ne- sreče, pogosto pa napačno posegamo v prostor in tako njihovo pojavnost še povečujemo. V predavanju z naslovom Gorenjska na razvojnem razpotju, ki ga je pripravila mag. Slavka Zupan, je av- torica spregovorila predvsem o evrop- skih projektih in projektnih partnerjih z območja Gorenjske statistične regije, ter o infrastrukturi, ki je bila zgrajena s pomočjo sredstev Evropske unije. V nadaljevanju je Igor Lipovšek razmi- šljal o šolski geografiji med znanostjo in splošno izobraževalnostjo. Popoldanski del zborovanja je bil raz- deljen na terensko delo in delavnice. Terensko delo je potekalo na območjih Tržiča in Kranja z okolico. Delavnice so bile predvsem didaktično naravna- ne, udeleženci pa so razpravljali o glo- balnem učenju v geografiji ter o izobra- ževanju za trajnostno mobilnost. Večer prvega dne zborovanja je minil ob svečani večerji na Blejskem gra- du, kjer je Zveza geografov Sloveni- je podelila svoje stanovske nagrade. Melikovo priznanje za življenjsko delo, najvišjo nagrado na področju geografije, sta prejela dr. Milan Oro- žen Adamič in dr. Marjan Ravbar, upokojena sodelavca Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, dr. Miroslav Vysoudil s Prirodoslov- ne fakultete Univerze v Olomoucu (Republika Češka) pa je postal častni član Zveze. Zlate plakete Zveze so prejeli Marjan Luževič, Igor Lipovšek ter Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Dr. Matej Gabrovec, dr. Igor Žiberna in Maja Besednjak so prejeli srebrne plakete Zveze, bronaste pa dr. Mimi Urbanc, dr. Katja Vintar Mally, Tatja- na Kikec in dr. Primož Pipan. Pode- ljeni sta bili tudi dve pohvali, prejeli sta ju Lucija Miklič Cvek ter Mojca Ilc Kljun. Melikovo nagrado za mla- do znanstvenico je prejela dr. Nika Razpotnik Visković. Drugi dan zborovanja se je začel z okroglo mizo z gorenjskimi župani. Vabljeni razpravljavci, moderatorji in župani so pretresali tematike, ki so na Gorenjskem najbolj pereče. Izposta- vljeni so bili gospodarsko zaostajanje regije, gravitacijska vloga Ljubljane, privlačnost termalnega pasu za biva- nje, problematike javnega potniškega prometa in obvoznic, naravnih virov, lokalne proizvodnje hrane in samoo- skrbe, odsotnost regionalne ravni ter težave malih občin. Dopoldanski program se je nadaljeval z novinarsko konferenco ob uvrstitvi Kranjske stene v slovenski register žive kulturne dediščine organizacije UNESCO ter s predavanjem dr. Mi- tje Briclja o Kranjski steni kot prime- ru zelene infrastrukture »s slovenskim geografskim poreklom«. Popoldanski del je bil namenjen pre- davanjem in delavnicam, razdeljenim v več sekcij. Obravnavane so bile tematike o razvojnih in prometnih dilemah Gorenjske, spreminjanju prebivalstvenih struktur v regiji, upo- rabi novega Atlasa Slovenije, okolj- skih spremembah ter upravljanju z lokalnimi in regionalnimi viri. Pozno popoldan so študenti predstavili re- zultate študentskega raziskovalnega tabora v Škofji Loki, nekateri avtorji pa svoje plakate. Ob večeru prijetnega geografskega druženja v hotelu Astoria je organi- zacijski odbor Zborovanja podelil na- grade za najboljša študentska dela. Na koncu se nam je pridružil še gospod Primož Cvetek iz Bohinjske sirarne in predstavil proizvodnjo sira v Bohinju. Zadnji dan zborovanja je bila ekskur- zija na Bledu, kjer smo udeleženci spoznavali značilnosti turizma na Gorenjskem, najnovejše turistične trende na Bledu, vlogo Triglavskega narodnega parka v gorenjskem turiz- mu ter alpska jezera in okoljske spre- membe. Zborovanje se je končalo s športno-družabnim popoldnevom v Prof. dr. Anton Brancelj z vzorcem sedimentov jezerskega dna Blejskega jezera (foto: Matjaž Geršič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 4/2013 | 33 POROČILO, RECENZIJA »Gorenjska je rdeča nit pričujoče znan- stvene monografije, v kateri geografi postavljamo ogledalo regiji v času, ki ji je vsaj z gospodarskega vidika vse prej kot naklonjen«, so napisali uredniki v predgovoru v monografijo z naslovom Gorenjska v obdobju glokalizacije. Mo- nografija, ki zaokroža aktivnosti ob 21. zborovanju slovenskih geografov na Bledu, se osredotoča na aktualne procese, prakse in fenomene, značilne za Gorenjsko v obdobju intenzivnih globalizacijskih procesov in lokalnega/ regionalnega odziva nanje. Vsebinsko je razdeljena na 3 sklope. V prvem z naslovom Okoljske spre- membe je 5 prispevkov izpod peresa 17 avtorjev. Obravnavajo podnebe razmere Gorenjske in še posebej Ka- mniške Bistrice, slovenska alpska jezera in okoljske spremembe, višinsko paso- vitost rastlinstva, zemljevide nevarnosti za snežne plazove in časovno dimenzijo naravnih procesov. Drugi sklop z naslovom Spreminjanje kulturne pokrajine prinaša prav tako 5 prispevkov izpod peresa 8 avtor- jev. Tako kot je širok pojem kulturna pokrajina so tudi široke obravnavane teme. Obsegajo historičnogeografsko temo krčenja in agrarne rabe gozdov v času višinske kolonizacije, rast pro- metnih površin v zadnjih 200 letih, prostorsko analizo počitniških bivališč v Občini Bohinj, prostorsko in funk- cijsko preobrazbo mestnega središča ter analizo novih območij storitvenih dejavnosti v Kranju ter suburbanizaci- jo na območju Udin boršta. Upravljanje z lokalnimi in regionalnimi viri, tretji in zadnji sklop je najobsežnej- ši. Prinaša 11 prispevkov izpod peresa 20 avtorjev. Govorijo o vodni, ener- getski in prehranski samooskrbi Slo- venije, o virih pitne vode, strukturnih spremembah in trajnostni naravnanosti kmetijstva, o prebivalstvenih spremem- bah v prvem desetletju 21. stoletja, procesih etničnosti v luči poselitvenih vzorcev, prostorski razmestitvi poklicev prebivalcev z ustvarjalnim poklicem, značilnostih turizma, o upravljanju območij z vidika spremembe funkcij- skih zaledij središčnih naselij, o znakih glokalizacije na podeželju Srednje Go- renjske, hišnih in ledinskih imenih na primeru katastrskih občin Leše in Blej- ska Dobrava ter o leseni kašti kot dobri praksi pri urejanju vodotokov. V 365 strani obsežni monografiji se spretno prepletajo klasične in moder- ne tematizacije ter dobro uveljavljeni ter sveži in inovativni pristopi. Posebej dobrodošla so poglavja, ki teritorial- no zaokroženo obravnavajo določeno vprašanje (rast prometnih površin, strukturne spremembe in trajnostna naravnanost kmetijstva, prebivalstvo z ustvarjalnim poklicem, če naštejemo le nekatere). Pogrešamo več kritičnih in refleksivnih prispevkov na temo aktu- alnih problemov - v bruseljskem jeziku izzivov - Gorenjske, ki bi »urbi et orbi« oznanili, da geografija ni (le) poznava- nje otokov v Polineziji, ampak veda, ki pronicljivo identificira in analizira stanje in je sposobna ponuditi mogoče poti njihovega reševanja. Mimi Urbanc Boštjan Rogelj, Irma Potočnik Slavič, Irena Mrak (ur.): Gorenjska v obdobju glokalizacije Slovenske Istre in Tržaškega zaliva 2013. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 365 str. blejskem kampu Zaka v organizaciji Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani. Da je zborovanje na Bledu zadostilo običajnim merilom zborovanja, je o njegovih izsledkih tudi tokrat izšla monografija z naslovom Gorenjska v obdobju glokalizacije (uredniki Bo- štjan Rogelj, Irma Potočnik Slavič, Irena Mrak). Zborovanje na Bledu je potekalo na visoki ravni, kar so zagotovili mnogi sodelujoči, tako avtorji prispevkov kot tudi drugi udeleženci, ter člani programsko-organizacijskega odbo- ra. Hvala vsem za organizacijo prije- tnega zborovanja! Matjaž Geršič