threetimes auetb 7lies ctajy, Thars^ntj^ Saturday. - 3%haja > _. iukr^HaletUn? so boto. GLASILO ŠTEV. (No.) 96. KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST, 11, 1923. LETO fVOL/> Ht BARDING POLOŽEN K YECNEMU POČITKU. Velikanska udeležba pri pogrebu. — Pri pogrebu so bile zastopane v*e države. — Cela Unija je praznovala včerajšni 3an, kot dan žalovanja za umrlim predsednikom. Marion, Ohio. — Predsednik Warren Harding, ki je preminul pred dobrim tednom v San Francisco, Kalifornija, je bil včeraj popoldne pripeljan v svoj rojstni kraj v Marion, Ohio, kjer je zagledal luč sveta pred malo manj kot 58. leti. V sredo večer je bilo preneseno truplo umrlega predsednika iz kapftola zopet na njegov izredni pogrebni vlak, ki ga je odpeljal proti rojstnemu kraju Marionu, Ohio. Vlak je vozil skozi Pennsylvanijo. Vlak je 1-mel zopet skoro dve uri zamude, ker velike žalne demonstracije po vseh mestih so vlak zadržale od redne predpisane vožnje. Po vseh mestih, kjerkoli je šel slcozi pogrebni vlak se je zbiralo ljudstvo v velikanskih množicah. V Pittsburghu je bilo ob progi kot poročajo poročila nad 100 tisoč ljudi, ki so izkazali z svojo .navzočnostjo svoje simpatije do umrlega predsednika. V Marionu je pričakovalo celo mesto, kakor tudi celi Marion county preminulega predsednika. Pričakovali so ga osiveli starčki in starke, ki so poznali pokojnega Warrena še kot otroka, saj je med njimi zagledal lnč sveta, med njimi rastel in se s svojo neodjenljivo energijo pov-spel do najvišjega urada Zedi-njenih držav. Pričakovala ga je mladina, katera je videla v pokojnemu Warrenu jekleni značaj, jeklenega moža. Ko se je vlak vstavil, ko so zazvonili zvonovi po vseh cerkvah brez razlike, svojo tužno pesem, ko so vojaki dvignili '.krsto in v njej svojega vrhovnega poveljnika, priklonila se je tisočera množica, zakaj vlak ni pripeljal to pot živega Warrena ampak u-mrlega predsednika Warren Gamaliel Hardinga, ki-je padel na polju trdega dela. Vojaki izredno določeni, za pogrebne nosilce so prenesli iz vlaka krsto in jo položili na posebni voz. Truplo so prepeljali v o-četovo hišo umrlega predsednika Dr. George T. Harding Sr. Nekako pted tretjo uro so odprli krsto, in hiša je bila odprta celi procesiji, ki je vodila skozi drugi izhod ven iz hiše žalosti. Žalostni obrazi Marionskih državljanov so metali svoj zadnji pogled na v krsti ležečega predsednika. Krsta je bila odprta do 10. ure zvečer, nakar je "bilo množici povedano, da se bo obiskovanje zaključilo za četrtek večer. V petek jutro so spet odprli krsto, ki je bila odprta od 9. ure zjutraj, d0 2. ure popoldne. Obiskovanje je bilo tudi med časom tako številno, da se je pomikala neprestano dolga procesija v hišo in iz hiše zopet ven. Ob 3. uri popoHne so vojaki napravili na vsako stran hodnikov špalir in prinesli so predsednika ven na voz. Tudi h grobu niso pustili drugih kot le ožjih sorodnikov in pa državnike iz Bele hiše, katerim je načelovaJ sedanji predsednik Coolidge. Tako se končuje Hardingova pot iz Bele hiše v Alasko odtam nazaj v San Francisco, odtam v večnost, a njegovi telesni ostanr pa so romali čez kontinent v ' REVOLUCIJONARNO GIBANJE NA ŠPANSKEM. Madrid. — V Barceloni so prišli na sled državni detektivi za-rotniški druhali, ki je "hotela vprizoriti revolucijo protS monarhiji. V glavnem sedežu sindikalistov so našli večje množine samokresov, pušk in druge milnici je, Izdelovali so tudi bombe in imeli na rokah velike množine tozadevnega materijala. "Več sto jih je na listi, ki bodo prijeti od oblasti. CIMOVNI DELAVCI V BOJU S ŠERIFI. , AMERIŠKE YESTI. — V republikanski stranki se MILITARIZEM* NA RUSKEM RASTE. Moskva. Na konferenci fe- pričakuje prihodnje leto, velikih !derativnih komisarjev ruskih re. uojev. senaior nirara pubHk so sklenili preorganizirati rusko rdečo armado v teritori-jalno armado, ki bo obstajala iz vseh moških za vojaško službo sposobnih. Vojaška služba bo obvezna. V času vojne bodo podvrženi vojaški službi vsi moški jod^ 16. do 60. leta. To je namreč tista dežela, kjer pravijo, da so prosti militarizma. Boj med šerifi in delavci se je začel včeraj jutro. — Poklicali bodo milico nad delavce. —~V spopadu so bili Štirje ranjeni. Hillsboro, III. — V tukajšni cirikovni je nastala včeraj jutro stavka, zatem, ko družba ni hotela ugoditi delavcem, kar so zahtevali. Delavci so imeli ve-č^r prej svoj shod, na katerem j So sklenili prihodnji dan osta-Iti doma, ker družba ni dovolila, jda bi se delavci unijsko organizirali. Superintendent William Rossmann je izdal posebno odredbo, da v tovarno se nima vpe-Tjavati nikake unijske organizacije, ampak, da družba rajši zabije tovarno, kakor bi kaj takega dovolila. Na podlagi te izjave, so delavci glasovali, da bodo ostali doma in to so nekateri tudi storili včeraj zjutraj. "Vendar je pa bilo nekaj delavcev, ki so se po enih krajih vrnili na svoja mest. Delavci, ki so šli paziti, da vidijo, ako bodo vsi držali besedo, so videli v tovarni delati nekatere delavce, kar jih je razka-cilo, da so šli in zahtevali, naj vsi, Id so na delu svoja mesta zapuste in odidejo -z njimi v boj za delavske pravice. Začelo se je zmerjanje in tu pa tam letelo je tudi kamenje po zraku. Superintendent je hitro poklical okrajnega šerifa, ki je prihitel s svojimi pomožnimi šerifi in začel odganjati delavce od tovarne. Vnel se je prepir in pri tovarniških vratah je prišlo do resnega pretepa. N^ki delavec je ustreljen smrtno nevarno. Poročilo omenja, da so "bili ob-tolčeni tudi trije pomožni šerifi. Popoldne se je nabrala večja množica okoli tovarne? Posebni šerifi stražijo tovarno. Mestni župan je dejal, če pride do ponovnega spopada, da bo naprosil guvernerja za vojaštvo. -o- CHICAŽAN VJEL MEDVEDA. Gaylord, Mich. — Frank J. Tomczak, ki se nahaja na počitnicah v Michiganu je včeraj tamkaj vjel živega medveda srednje velikosti. Poslal ga bo v chi-caški zverinjak v Lincoln Parku. Johnson bo na vsak način izsilil boj med njim in sedanjim predsednikom Coolidgem. Johnson je tnnogo bolj ognjevit in živahen, kakor je Coolidge, to priznavajo vsi pristaši repnbTikanske stranke. V splošnem se pričakuje, da to pot bo kandidat Johnson za republikansko stranko. — Demokratska stranka za i J.___ enkrat se samo opazuje, kako in Htlčna°RAZGRAJANJE RDEČIH r^lL^a"edidn^aardue: ¥ NEMŠKEM PARLA-, radno z™. MENTU. — V Washingtonu, D. C. je včeraj nanagloma umrl glavni JUGOSLOVANSKE NOVICE NESAuz™ ZIpad^ vz" Toča na Dolenjskem. Dobili smo naslednja poročila : Kostanjevica. V četrtek, 19. julija je Kostanjevico obiskala huda nevihta s točo. Krog pol treh, popoldne se je nebo zatem Berolin. — Francoska vojaška oblast je zopet • zaprla promet med Nemčijo in zasedenim o-zemljem, vsled nekega škandala, ko je neki Nemec vrgel bombo pod železniški most blizu Dues- nilo, zatulil je vihar, vsul se dež,Se,dorfa;. Tudi Litvinci so vče- novinarski poročevalec Edwin jKomunisti silno napadajo dr- M. Hood, ki je bil načelnik vseh poročevalcev v Washingtonu. Hood je bil jako dalekoviden politik in spreten žurnalist. Po-ročevalni urad ga bo zelo pogrešal pravi poročilo. — Vsled neprevidnosti se je spotaplja dan za dnem v večjo predvčerajšnjim v Minneapoli- i denarno "krizo. Nemški , kancelar zavnega kancelarja Cuno-ja. — Parlament izkazal znak sožalje umrlemu predsedniku Hardingu. Berolin. — Nemška država se su, Minn, zapeljalo 6 auto potnikov v 70 čevljev globok jarek. Na cesti so bile nastavljene rdeče svarilne lučice, za katere se pa auto drvilci niso zmenili. Cesta je bila prekopana, radi popravila. V prekopnino so se zvrnili z autojem. Vsi so se hudo poškodovali. - - j — V Los Angeles, Calif, so stali včeraj pred zvezno poroto petrolej ski prekupčevalci in obenem prodajalci raznih delnic. Vsled nečistega in nepoštenega poslovanja so bili spoznani krivim in obtožba bo prinešena Cuno se rra vse načine trudi, da bi odpomogel tej krizi. Sestavil je program, po katerem bi se dobilo zlato denarno posojilo, potem določil obdavčenje, kar se tiče dohodkov pri uvoznini in pobiranje davkov od industrijalcev, ki si nabrali na milijone d#)a*jc v. Večina je soglašala v tem, toda komunisti so začeli razgovarjati in vpiti, da naj Cuno odstopi. Ko je v nadaljnem zborovanju kancelar omenjal nesporazum s Francijo in kaj da jim to pomaga, da so si osvojili Rur. Re- pred višje sodišče. Za ta čas so kel je da nič, in da tudi ne vel- WHITFIELD OBSOJEN V DOSMRTNO JE >JEN ico. Cleveland, (X — John L Whitfield znani morilec coolin-woodskega policaja Griffina je spoznan od porote morilec prve vrste. Obsojen bo majbrže v dosmrtno ječo, pravi poročilo. Belo hišo in odtam v rojstni kraj, kjer so ga včeraj položili k večnemu počitku v Marion, O. Naj mu bo ohranjen večen spomin med svobodoljubnim ameriškem narodu. pa postavljeni obtoženci pod visoke varščine. — Kukluksklani bodo baje vložili prošnje za dovoljenja v 26 državah za ustanovitev mladinske organizacije Kuklukskla-nov. Tako se poroča iz Indiana-polisa. Ind. — V Milwaukee, Wis. je umrla te dni Miss Bashua Conwall, ki je dosegla izvanredno vosoko starost T03. leta. Umrla je v hiši, kjer je živela celih 75 let nepretrgoma. Miss Conwall je u-mrla kot dekle. Njen ledik stan je bil precej dolg. — Iz New Yorka poročajo, da je prišlo iz Danske, Norveške in Švedske 600 farmarskih delavcev, ki bodo odšli na zapad, kjer se bodo nastanili na^farmah. — V Columbus, Ohio, so te dni prohibicijslci detektivi zaplenili v hišo znanega tamkajšnega milijonarja in -predsednika tvrd-ke Pure Oil Co., za celih 10 tisoč dolarjev raznih likerjev in žganja. Pa pravijo, taki-le, da ga ne cukajo! — Blizu St. Paula, Minn, so sklenili te dni, da se postavi posebno kmetijsko šolo, kjer bodo obdrža^ali posebne zimske tečaje za farmarje, ki se bodo hoteli učiti umnega kmetovalstva. — V Charlestonu, S. C. so se vršile županske volitve, pri katerih so grozili razni politikarji z izgredi. Župan je naprosil eno stotnijo vojakov narodne garde, ki je obkolila prostor kjer je bilo volišče, in pazila na red;. — V Wilmington, Del. je prodana tamkajšna tvrdka Steel & Tube Co. v roke Youngstown Steel & Tube "Co. Tvrdka, ki je kupila tovarno vodi enako tovarno v Youngstownu, O. — V Couderay, Wis. se je javil policiji prostovoljno morilec McCann, ki je ustrelil do smrti Frank Milena blizu Le- ja se pogajati z njimi. Komunisti so bili vedno pripravljeni, da še posebej napadejo industrijskega rrragrrata Hugo Stinnesa znanega miljonarja. Vpili so in kričali proti njemu: "Nič niso dobili Francozi v Ruru, pač pa Stinnes dolarje za njegov premogi Doli z njim!" Doli s po-renjskimi pijavkami! Na vislice z njimi! Vi imate dolarje in vi glejte 1" Predsednik Loebe je predlagal, da se izrazi sožalje predsedniku Hardingu. Vsi so vstali in se priklonili v znak žalosti, le komunisti niso tega storili. Ko je bil kancelar še naprej vedno nadlegovan, je rekel, da komunizem bo uničil vso Evropo. Nato so komunisti odgovorili, da rdeča zastava že vihra povsod. in med njim gosta, kot orehi, deloma kot jabolka debela toča. V nekaj minutah je bila zdrobljena večina poljskih pridelkov: pšenica, oves, koruza, fižol, pesa. Sadnega drevja je mnogo polomije#ega, sadje večinoma po tleh, kar ga je ostalo na drevju, je otolčeno. Nekaj kozolcev prevrnjenih, streh razdrtih, mnogo šip pobitih. Kar je v mestu prostih oken na severo-zapadni strani, skoro nobeno ni celo. — Najhujše so trpeli vinogradi. Trte so bile letos izredno gosto obložene. Sedaj so polomljene, o-kleščene, grozdje večina po tleh, in kar ga je ostalo na trtah, je ranjeno, tako da bo v jeseni malokdo kaj trgal. Toča je tako občutno zadela z majhno izjemo ^celo občino. Škoda se ceni krog 15 milijonov kron. Občine v o-kolici so čutile mnogo manj. Tukaj navadno toče ni bilo. Najstarejši ljudje tudi približno ta-.ke ne pomnijo. — Šmarjeta. Dne 19. t. m. ob pol dveh je prihrumela toča od Trebelnega čez Šmarjeto in šla čez Belo Cerkev, Škocjan. Št. Jernej, Kostanjevico, sv. Križ. Ljudstvo je obupano. Pomoč nujna. — Trebelno. Zadnji četrtek je zadela našo župnijo strašna nesreča. Toča, debela kot jajce, se je vsula v večini vasi popolnoma uničila vse poljske pridelke, drugim pa povzročila "velikansko škodo Ljudje so obupani in s strahom gledajo v bodočnost. Danes, v soboto, so še celi kupi toče pod kapmi. raj zaprli svoje meje, vsled nemškega neugodnega odgovora glede Memelske železnice. AMERIŠKI SLACKERJI VZNEMIRJAJO ME- i HIKO. COOLIDGE PREVZEL RDEČEGA KRIŽA PREDSED-NIŠTVO. Washington, D. C. — Novi predsednik Coolidge je sprejel včeraj predsedruštvo Rdečega križa v Washingtonu. V navadi namreč je. da predsednika Zeidi-njenih držav je vedno obenem tudi vrhovni predsednik Rdečega križa. NAGRADA RAZPISANA ZA POBEGLA KAZNJENCA. Springfield, 111. — Vlada je razpisala te dni $50. nagrade za vsakega izmed dveh pobeglih kaznjencev, Chas. McMarion in Harry Scott, ki sta pobegnila iz jolietske kaznilnice. McMarion je bil obsojen v dosmrtno ječo radi nekega umora. -o- — Iz Pittsburgha, Pa. se poroča, da tamkaj šne jeklarne o-bratujejo s polno paro, in da še vedno prihajajoča naročila poka-zujejo, da bo jeklarska industri- mingtona te dni. Odveden je bil jja obratovala s polno paro tudi takoj v okrajno jetnišnico. 'v prihodnjem letu. Nameravan atentat "Orjune" na dr. Korošca. Belgrad, 10. jul. "Novosti javljajo, da je "Orjuna" name-iavala atentat na dr. Korošca. Pri nasajo razgovor, s poslancem Sušnikom, ki je izjavil, da je tozadevna vest "Novosti" popolnoma točna, samo da ni res, da je bil minister policije o tem obveščen niti se ni od njega zahtevala pomoč. Mariborska policija je prejela pismo, v katerem se o-pozarja, da hočejo Orjunci dr. Korošca ubiti. Poslanec Sušnik je odločno dementiral govorico, da je dr. Korošec iz srahu pred atentatom "zbežal'* v Karlove Vari, ker je to potovanje bilo že preje nameravano. -o- Vlomilci Spodnještajerske posojilnice v Mariboru prijeti. Mariborska policija je izsledila vlomilce, ki so pretekli mesec z ponerejenimi ključi vdrli v Spod-njestajersko posojilnico ter s ponarejenimi ključi odprli blagajno in odnesli okoli 7000 Din. ter nekaj zlatnine. Vlomilca sta dva ključavničarja južne železnice v Mariboru. Plen sta imela deloma zakopanega v najbližjem be-tuavskem gozdu, nekaj pa .zavitega v paket, shranjen na kolodvoru kot prtljaga. Posojilnica je dobila razen 1500 dinarjev v gotovini vse nazaj. -o- Rudarska stavka. Tekom zadnjih dveh dni se položaj v rudarski stavki v revirjih Trboveljske premogokopne družbe ni popolnoma nič izpremenil. Red se ni kršil. Stavka traja dalje in so v nedeljo in včeraj kmečki delavci večinoma' odšli v svoje domače občine. Prvi pojavi boljševizma. — V Mehiki so upostavili rdečo autokracijo, ki je močnejša od Maksimi- lijanove. * Mexico City. — Peščica pustolovcev, ki je utekla med svetovno vojno iz ameriške arma- * de, da se je izognila vojni službi, se je naselila v Mehiko in u-postavila jakq močno rdečo autokracijo, ki presega daleč autokracijo avstrijskega Maksimilijana in ima iste ambicije kol* Leninov režim v Rusiji. 4 Na hitro so izrabili sedanji sy* cialni nemir v Mehiki, se postavili istemu na čelo in že hočejcJ postopati kot diktatorji in povedovati domačemu in tujemu vladnemu sistemu, našega najstarejšega amerikanskega naroda na tem kontinentu. Njih namen je pa tudi strmoglaviti vlado in oblast Zedinjenih držav. Govorijo jako lepo ljudstvu, da oni s0 za nižje razrede in da vsi ljudje na svetu so bratje med seboj. Na drugi strani pa ščuva jo eno pleme proti drugemu. Največji voditelj gibanja j< neki vojni dezerter Habermai iz San Francisco, ki je poneveril neke denarne nakaznice, sedaj pa zastopa tu svetovne revoluci-jonarce iz Moskve in Berolina. Vlada je sedaj začela paziti na' to gibanje in se pripravlja na drastične odredbe proti tej zala« , -o- POLJSKA IZKAZALA IZRAZ SOŽALJA ZA HAR-DINGOM. Warsava. — Po vseh poljskih" vojašnicah so včeraj potegnili narodne zastave napol droga v znak žalovanja vsled smrti predsednika Hardinga. Posebna de-pu taci j a je šla na uraid ameriške legacije, in tamkaj izrazila v i-menu Poljske v^ade sožalje h smrti predsednika Hardinga. -o- ŠIRITE LIST EDINOST DENARNE POSUJATm VčemjŠne cene so hOe jogoalova* ■Um dinarjem: 100 — Din. ....... $ 1.35 f 500 — Dm........ $ 6.00 "" 1000 — Din ....... $n.6o f 2500 — Din........$29.00 1 5000 — Din........ $S7.oo ] Za Italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 2.75 100 — Lir ........ $ 5.25 Soo — Lir ........ $24.00 1000 — Lir ........ $47.00 Pri večjih rrotab, ki presegajo i tisoi Din. ali 2 tisoč lir, damo le p*, seboi popust Predno pošljete denaf čre* druge tvrdke se spomnite U oaie podjetje, ki bo Vam poslalo >Ya| denar v stari kraj ceneje in hitre}«* kakor kje drugje. Naše cene so rt* no najnižje! 4 Vse poitljatre naslavljajte nI? ^ BANČNI ODDKLSK KDINOf" Mb "EDINOST" E P I N O S T (UNITY.) Ishaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company xt49 West aand Street, CHICAGO, ILL. Telephone; Canal 0098.____ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. IIAROČNINA: Za Zdražene Države za celo leto............................$3«> " Za Združene Države za pol leta................................$1.50 " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-5<» Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i-75 3UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3-00 For United States for half year...................$i-50 " For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-50 _H_Chicago, Canada and Europe for half year.. $i-75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST, Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do ia. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. / Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, UK, under the act of March 3rd 1879. Farmarsko vprašanje. v t Tudi v naši prostrani Uniji se je začela pojavljal ideja za gospodarsko emancipacijo med farmarskimi krogi. Bremena, ki se nalagajo na ramena farmarjev, postajajo od dneva do dneva težja. Srednji in mali farmarji komaj dihajo pod težo težkih davkov, katere jim nalaga zakonodaja od leta do leta. Farmar je prišel do točke, skozi katero mu je skoro nemogoče naprej iz zagate, v katero je bil potisnjen od povojnih razmer. V tem letu je kazala letina na žitnem polju jako povoljen pridelek. Farmarji so se veselili, da si bojio nekoliko odpomogli, da se jim bodo v finančnem oziru nekoliko zarastle rane, katere je povzročila splošna dipresija zadnja leta. Toda denarni magnatje na Wall streetu, ki delajo načrte za celo državo za leta naprej, so prekrižali račune tudi ameriškim farmarjem. Ti so vstali, ko je ravno žito dozorelo in skovali načrt, ki podrl primerno ceno žitu. Zopet se sliši kričanje, da je treba čimpreje doseči pomol pred vojne normalnosti. Ceho za to pot, pa naj seveda plača zopet farmar in delavec. Slično operacijo so izvršili nad farmarji in delavstvom v letu 1921.—22. Delavca in farmarja so najprvo ostrigli, na sebe pa so magnatje seveda lepo pozabili. Njihovih žepov se take stvari ne smejo dotakniti. To je staro geslo Wall streeta. Toda ameriški farmar je pričel misliti sam. Severno za-padne države so pokazale te dni prve znake te splošne nezadovoljnosti med farmarji v deželi. Farmar se je pričel zavedati, da vse to prihaja nad njega direktno ali vsaj v sporazumu z Belo hišo. Zato je začet misliti, da če so denarni magnatje toliki politikarji, da nastavijo na mesta zakonodaje samo sebi naklonjene zastopnike je' vsled tega njegova sveta dolžnost, da on stori isto, da mora začeti gledati z vso resnobo na to, da bo poslal vsaj iz svojih krogov zastopnike, ki bodo njemu naklonjeni in ki bodo gledali za njegovo korist. V Minnesoti so to že storili. Druge države se pripravljajo. Vse to pa pokazuje, da v naši deželi se bo pojavila politična borba, da bo v Beli hiši nastal boj med izkoriščanim in onimi, ki hočejo živeti na račun izkoriščanih. Farmarji imajo prav. V zakonodajo naj izvolijo sebi naklonjene zastopnike. Po vsej Uniji naj pa organizirajo kooperativni trg, pa se bo draginja znižala iz več vzrokov. Prvič, zakonodaja ne bo mogla določati pretiranih davkov, na blago kar bo farmar prodajal. Železnice mu ne bodo mogle računati previsokih voznih cen, če bo zakonodaja na to pazila Na kooperativnem trgu pa bodo kotizumenti kupovali veliko ceneje poljske pridelke, kakor jih sedaj, k0 gre farmarski pridelek sk$zi pet mešetarjev predno pride iz farmarskih rok v roke konzumentov. Vsak pa vzame najmanj po 50 odstotkov dobička, da si nima najmanjše zasluge pri farmarskemu produktu. Konzument plača ceho. Dobiček, ki bi ga lahko imela farmar in konzument pri produktu pa pobero nepovabljeni prekupčevalci. Zato je ravno kooperativni trg tako napoti Wall streetu, ki ga bodo skušali ovirati finančno in na druge načine. To pokazuje zlasti to, da tembolj, ko postaja farmar samozavesten, tem bolj peče denarne mogotce na Wall streetu. Ti namreč uvidevajo, da izgubljajo bitko, in da njih dan prihaja. Do preobrata v tem oziru ne bomo prišli takoj jutri. Lahko pa pridemo do boljših razmer v tem oziru v prihodnjih desetih letih, ako zastavimo delavci in farmarji vse svoje sile na temelj pametnih in preudarnih principov, ako se začne ustanavljati po vseh državah kooperativni ali zadružni trg. Če se na-primer organizira vsaj zavedne organizirane delavce v tem duhu, da bodo kupovali vse svoje življenske potrebščine samo od podružnic zadružnega trga, bodo v par letih izginili vsi meše-tarji iz naše srede, ki na rovaš delavske in farmarske nezavednosti bogatijo. Vse kar nam manjka je resnega in zavednega duha, pa je preobrat v tem oziru na mestu izvršen. Ali ni nespametno, namreč, da se pusti od strani farmarja, da z njegovim produktom beret£jo na še kakih petih inštancah, predno pride produkt v zadnje roke konzumentov? Ali tistih 200 do 300 odstotkov profita. ki ga pobašejo v svoje žepe prekupčevalci ne pogreša farmar? Pogreša jih in to še jako občutno. V dokaz je šlo zadnja leta na tisoče farmarjev na boben, samo radi gnilega verižniškega sistema v deželi. To zato, ker denar, ki sliši farmarju, pobašejo drugi,! ✓ Farmarji so poklicani sami, da primejo svoje zadeve v svoje roke. Ako jih ne bodo sami ugodno rešili zase, drugi jih za nje nikdar ne bodo. Farmarjem velja v tem oziru: "Help your self and God will help you f* v ' ! IZ SLOVENSKIH NASELBIN. J * Minneapolis, Minn. Gotovo, bo tega ali onega' zanimalo poročilo iz Minneapolisa, posebno še, ker je ta del Amerike slovenskemu narodu še precej neznan. Prišel namreč sem iz starega kraja tu v Minneapolis, pa se mi ni posrečilo, da bi dobil kakega Slovenca, ki bi bil stalno naseljen v tem kraju. Tako vidim, da Slovenci se za ta del še jako ne zanimajo. Minneapolis namreč je. prav novo mesto, ki je nastalo ha drugi strani reke Mississippi, na eni !strani pa je St. Paul. namreč ka-ipitol Minnesote. Tako, da sti (ti dve mesti prav blizu skupaj, toda vsako zase ima svojo mestno hišo. Človek namreč, ko se pelje iz enega mesta v drugega, bi mislil, da to je vse eno mesto, tako tesno sti druženi tej dve mesti. Obe mesti sti nekako j središče Minnesote in tako tu-jdi glavni trgovski mesti te dr-,žave. Toda če prav je Minneapolis 'še *prav novo mesto prekaša St. Paul v vseh ozirih,'bodisi po • številu ljudstva, trgovskem ozi-jru, ali bodisi kar se tiče šol. To-.da kaj pa je to, ki je tako pov-'zdignilo to novo mesto. Glavno je to, da so dobro uporabili vodno moč reke Mississippi. Nem-reč pred leti, ob tej reki je bilo samo nekaj vodnih žag. Toda podjetniki so djali, tukaj je poljedelska država, pa mlinov nimamo. In res te stare žage so razdrli in začeli zidati -neznansko velike mline, ki so kakor pravijo največji na celem svetu. In res ako človek vidi te velikanska skladišča in ta moderni .napredek v tem oziru, se mora v iresnici čuditi. In ti mlini-so glav-ini vzrok, tako hitro narašču joče-ga mesta in drugič pa tudi kruh za mnoge ljudi, ki dobijo zaslužek v jeseni in v pozimskem ča-jsu. Namreč v jeseni trgovci podkupijo vse žito po celi državi, kajti država je jako bogata na tem pridelku in na zimo pričnejo mleti in tako dobi mnogo ljudi iz obeh mest dober pozimski zaslužek. Prav posebno se pa vstreže farmarjem, ko doma pozimi tako nima dosti dela, pa pride pozim sem in dobi zimsko delo. In tudi ljudstvo se na račun tega prav hitro naseljuje. Poljskega in slovaškega ljudstva je tukaj že prav dosti, toda Slovencev pa še tukaj ni. Pa še vedno ta del ima prav lepo bodočnost. Kajti ni dolgo od tega, ko je Henry Ford ob reki Mississippi kupil veliki prestor, kjer bo zidal neznosno veliko tovarno za avtomobile. To pomeni tudi nekaj veličega, kajti to bo edina tovarna avtomobilov na severnem delu Amerike. Trgovina je tukaj torej prav živahna. Banke rastejo, kakor koprive. Prav posebno se pa odlikuje to mesto s svojimi šolami, posebno pa še s svojo "Univerzo", ki je edina na se-iveru. Ne tisoče dijakov obiskuje te šole. V resnici prav lepo bodočnost ima ta del Minnesote in prav za naše fjudi bi bil ta kraj prav ugoden. Prvič sedaj še niso precej pretirane cene na zemlji, toda kakor vse kaže, bo čez čas precej >draga zemlja. Namreč 'Moti" na glavni sedanji ulici "Niccolet" pred 50 leti so bili po 100—200 dolarjev, toda sedaj se vzdigujejo na njih po 30—40 nadstropij bančna in trgovska poslopja. Prav ugodno pa bi bilo za naše ljudi tu, kajti podnebje je prav podobno našemu v starem kraju. Ni namreč, tiste neznosne vročine, kakor je po nekaterih južnih naselbinah. Poročevalec. -o-- 2 * Chicago, I1L Spanova Marjana in vaš poročevalec se naj gresta solit. Samo o tistem govorita, kaf se njima dopade, o stvareh, ki so v resnici zanimive pa molčita. Vsem Jakobom sta za god voščila, na Janeze pred zadnji mesec se pa še zmislila nista, taka tička sta te dva. Zato sem to pot jaz zavihav rokave, in pomočil pero v tinto, da povem chicaški javnosti, kaj se bo jutri godilo. Jutri bo 12. avgusta pa nedelja povrhu. Štefanovo društvo ima svoj zabavni izlet v Lemont, blizu Willow Spring, 111. 11a znanem Koch's Grove, kjer je imela zadnji mesec izlet Mohorjeva družba. Prostor je kakor nalašč za izlete. Pod košatimi hrasti se človek oddahne in navžije svežega zraka. Za zabavo bo vsestransko izborno preskrbljeno. Omenim naj samo to, da bo Mr. John Gradishar prignal na izlet pečene koštrune. Mene že cel teden pase "firbec", kakd bo naš "Žan" to naredil, ker jaz pečenih ko-štrunov še nisem videl hoditi. Živi hodijo, tudi skačejo, to vem. A pečeni? In 2an je dejal, da bo pečene dol prignal. To pa velja, da se pogleda, da gremo v nedeljo vsi iz Chicage v Lemont na Štefanov izlet na Koch's Grove, da bomo videli če je naš Žan" res tak čudodelnik, da bo pečene koštrune prignal na izlet. Če bo pa to naredil, potem bomo pa pred "Žanom" imeli posebni "rešpekt". Truki bodo nabirali potnike med 23. cesto in 22nd Placem. na Lincoln street. Truki odidejo točno ob 8:30 zjutraj. Popoldne bo odpeljal na izlet še en truk točno ob 1. uri. Potnike* bo nabiral pred trgovino Mr. Kušarja, na 22nd Street. Vožnja stane samo 50c. tja in nazaj. Za otroke od 10. leta naprej 25c. tja in nazaj. Na veselo svidenje v nedeljo v Lemont, III. ! Član dr. sv. Štefana. pravjlo na sprejem zakramenta sv. birme. Zato bodi izrečena č. g. župniku najlepša zahvala za njegov trud, ki ga je imel z našimi otroci. — Za veseljem_pride pa tudi velikokrat žalost. V naši naselbini že. Dne 21 avgusta zgodaj v jutru je šla novica od hiše do hiše, da je ponoči umrl rojak Fr. Skubic dobroznan med Slovenci in tujci. Njegova mati je šla nekako ob 5. uri zjutraj v njegovo sobo, da ga pokliče za na delo. Ker ni dobila nikakega odgovora je šla v sobo drugič in ga po-tresla, da naj vstane. A Farnk se ni ganil, bil je mrtev 1 Pokojni Frank je šel nekako ob 10. uri zvečer prej k počitku popolnoma zdrav. A ponoči je prišla po njega bela smrt in ga odvedla v svoje kraljestvo. Tako človek ne ve ne dneva ne ure, kdaj ga zadene smrt. Zato je dobro da je človek pripravljen na smrt, da ima svoje dušne račune v redu, ker ne ve se kdaj je treba stopiti pred večnega sodnika. Pokojni Frank je bil rojen v starem kraju in je bil star nekako 35. let. Njegovi štirje bratje so bili v vojni in sicer dva sta padla za domovino na Francoskem. Pogreb se je vršil zadnjo nedeljo iz slovenske cerkve sv. Jožefa ob veliki navzočnosti njegovih prijateljev in znancev. J Tu v Forest City zapušča mater vdovo, dva brata Michaela in I Louisa in pet sester: Mary, Ano, Terezijo v Clevelandu, O. in doma dve Angelo in Fannie. Žalu-jjočim naše sožalje .pokojnemu i Franku pa naj sveti večna iuč in naj v miru počiva. Poročevalec. "Semintje" sta poskočila tet. ka Prosyeta, pa kučegazda 7 frknik. Ko sta se pošteno zavr tela, sta postala malo vrtoglavJ in očka so videli pritem v m0jj osebi patra. Ti šmentaj ti! -o- -o- Forest City, Pa. V nedeljo dne 29. julija je naša naselbina obhajala velik dan. Na ta dan se je namreč vršila v vseh treh tukajšnih katoliških cerkvah sv. birma, katero je podelil pomožni škof Scrantonske škofije Rt. Rev. A. J. Brenan. Birmo smo imeli v slovenski cerkvi sv. Jožefa, imeli so jo v cerkvi sv. Neže in v irski cerkvi sv. Michaela. Za slovensko javnost bo najbolj zanimivo, kako se je vršila ta. slavnost v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Naš navdušeni in marljivi č. g. župnik Father Jev-nik so pripravili v kratkem času 456 birmancev na sprejem zakramenta sv. birme. Da je dalo to pripravljanje č. g. župniku obilo dela je razumljivo. Ko bi prostor dopuščal bi navedel vsa imena birmancev, toda preveč jih je in bi preveč prostora vzelo v listu, s katerim vem; da ste itak kratki. Otroci in botri so bili jako lepo pripravljeni. V najlepšem redu se je cela stvar izvršila. Mil. g. škof se je jako pohvalno izrazil o vsem, ki je bilo v zvezi s tem slavnostnim dnem. Posebno lepo pa je bilo od mil. g. škofa to, da je šel v bolnišnico, ko je izvedel, da se je mala Christina Kamin iz Vand-linga, ki je bila tudi pripravljena na sprejem zakramenta sv. birme, a jo je ravno jadnji teden pred birmo zadela nesreča, zadel jo je neki avtomobil in precej nevarno ranil, ter ji je tam jpodelil zakrament sv. birme. Tako je prejela zakrament sv. birme Christina na bolniški postelji od našega dobrega nadpastir-ja. ♦ ' Popoldne pa se je razvilo po skor0 vseh ctomovih, kjer so o-trod prejeli zakrament sv. birme živahno zabavanje, ki je pri Slovencih v napadi. Proti večeru smo slišali marsikje popevati lepe zdravičke in druge lepe pesmi. Tako je minul dan, na katerega smo se vsi tako pripravljali. Naj več so imeli* z vso stvarjo dela in skrbi i#lš č. g. župnik Father Jevnik. Zakaj, samo število otrok je treba pogledati in takoj se vidi, da je bHo treba trdo delati, da se je to armado pri- Iz zapada. Veste kaj g. urednik, tega pa |nisem od vas pričakoval, da bo-,ste šli naše ta pridne tako za jta "sladke" prijet. Komaj sem prečital članek izpod peresa Mr. Andreja Tomeca, pa pride po posti vaš članek, v katerem ste razložili vse karte in "trumfe", naših ta pridnih na Lawndale. Je resnica je, kar pišete. Jaz tudi sem eden izmed tistih, ki mi je znano, kdo je položil njih Jednoto v zibelj okrog katere se sedaj pasejo in kraljujejo razni vsevedeži. Oh, seveda, če bi bilo po Zavertnikovem, tedaj tudi jaz podpišem z obema če treba, da bi ne bilo ne tedaj ne dane* pri Jednoti nobenega katoličana. Ampak, zlodja, tedaj se Jednote ni dalo ustanoviti z drugimi kot katoličani, ker pa Konda ni bil preveč "aklih", kakor tudi Pepe ni, pri "$$$$", naj pridejo iz katoliškega, mahomedanskega, ali magari iz žepa' samega Belcebu-ba, samo da so tisti dragi pa se jih pobaše, zato je Konda mobiliziral vse kar je vedel in znal v Jednoto. Kdo ve, ce ni na njih "rfieetingah" še molil, mogoče še naprej. No, pa Pepe in drugi njegovi kolegi niso nič boljši, ko se je šlo za miljonski fond, katoličanov niso prezirali, kakor tudi ne katoliških župnikov, ko se je šlo za dobiti potrebne informacije za zgodovino. Pri zadnji akciji se je nekdanji moj kolega Pepie malo opekel. Mislil je, da so slov. župniki, tudi taki pepčki, kakor so, zaslepljeni delavci po raznih naselbinah, in da mu bodo, kajpada, cela naročja nanesli tvarine in mu jo poklonili, da sestavi zgodovino, da bi se v njej lagal, potvarjal, kakor to prav dobro zna. No, pa Pepe se je tu uračunal! Je sitno je, kadar se tem ti-čkom stopi z vso "pezo" na konec repa. Pepe je napisal nekaj o "kozlariji", in je mislil, češ, s tem jih bom zavrnil. A pri vsem je pozabil na to dejstvo, da je ta "kozlarija" njih lastni produkt. Vreča je polna in v njo ne gre nič več, pa magari naj Pepe še tako tlači v njo. Dalje je treba registrirati tudi to bridko resnico, da na vaše vprašanje, zakaj niso dali iz mi-ljonskega fonda nobene podpore premogarskim stavkarjem lansko leto, niso "bevknili" take ne take. Gospodski povejte no javnosti, kako je to, da niste ničesar dali. Če vas ni bilo sram nabirati in potem tisti denar, ki je bil narodna last deliti v sebične namene, naj vas tudi ne bo sram fodgovoriti na to vprašanje. Barberton, Ohio, '(Piše A. Okolish.) Pišejo v' Prosveti iz našega mesta, nekako takole: Tukajšni zaslepljenci so si postavili gara. žo (cerkev). No naprednjaki kaj ste pa vi naredili ? Postavite si vsaj vendar kak kurnik za kure in petelinčke, da boste imeli vsaj kaj za pokazati. I* tega bi imeli tudi dvojno vrednost. Kure bi nesle jajca, petelinčki bi vam pa delali propagando s svojim kričavim petjem za vašo naprednost. * * * Kapitalisti izsesavajo delavcu kri. ne dajo mu zadostne place kriče po Prosveti dopisniki iz našega mesta: kar je sicer res. Na drugi strani pa se jim zdi vnebo-|vpijoča krivica, ako tukajšni ro-Tjaki dajo svojemu duhovniku streho in sredstva, da se preživi. Po njihovem mnenju bi si moral duhovnik služiti kruh v tovarni in zraven pa brezplačno opravljati službo duhovnika, se sladko j nasmehniti ako ga kedo pride budit o polnoči, se lepo prikloniti vsakemu naprednjaku ako se poniža dovolj, da prinese njegove otroke k krstu, k krščairi&em nauku, ali mu kako drugače naredi uslugo v sili. Kdo torej hoče biti večji sesalec ljudstva, kapitalisti ali naši "ta napredni"? I Po mojih mislih "ta napredni" ker kapitalist nam daje vsaj drobtine za naše delo, med tem, ko "ta napredni'' zahtevajo od gotovih oseb brezplačno delo. * * * Kaj vam hoče garaža oz. cerkev piše rojak iz naše naselbine. Nepotrebna reč. Kratka pamet, kratek spomin. Komaj par mesecev je od tega kar smo imeli tukaj birmo ih njegovi otroci, otroci tega in istega dopisnika so bili v garaži da se jih je bir-malo. Te bila dobra garaža takrat??!!- * * * Kako je nek rojak, napreden in izobražen se zgraža nad neolikanem ljudstvom v naši naselbini, ko je priromal tukaj s trebuhom za kruhom. Čakal in čakal sem kedaj nam bo naznanil, da je otvoril šolo za oliko in izobrazbo, pa ni nič. Mogoče pričakuje, da se odpravi sedanjega nadzornika tukajšnih šol, nakar bo on prevzel vodstvo istih ter jih preuredil tako, da se svet v našem mestu mesto neolike, nauči kaj i^bbrazbe in olike. Ni zlomek menda, da je človek potem ko parkrat prebege Prosve-to in druge take napredne časopise že zrel za diplomo: "Phi-losophiae Baccalaureus" ali "Philosophiae Doctor,'* kar brez vseh šol, kaj ? * * * Reče naj ti tvoj prijatelj, da si bedak in zarukanec in, da je on kar se tiče naprednosti tristo let pred teboj in takoj je vajino prijateljstvo pri kraju. Reče naj isto svojemu sosedu ali komu drugemu javno in lahko se mu pripeti, da mu nastane oteklina na glavi, prične kri teči iz nosa ali mu naenkrat zmanjka par zob ali vsaj počrni in oteče prostor okoli očesa. Pa piše tvoj znanec ali mogoče prijatelj o tebi isto in javno v časopisih in rečeš mu le, da je "šmart"i Bereš isto in celo plačaš list kateri ti prinese spoznanje o tvoji duševni pomanjkljivosti v tvojo hišo. Ako kateri dvomit da je tako res se kaj lahko prepriča sam. Nikar naj Pepe tega ne misli, da smo vsi Slovenski delavci v Ameriki slepi in da ne vemo, kak tiček je Pepe. Čakaj, rdeč* seme, da spregovorimo še drti£ o tebi in tvojih kompanjonih! O priliki se bom še oglasil. , Joška izpod -EDINOST- B »REŠENE DOMO- SLIKA SEDANJE RUSIJE. VINE. Kaši očetje kapucini zapustili Gorico. Včeraj dne 18. m. m. so zapustili tukajšni kapucinski samostan vsled višje odredbe očetje kapucini, ki so ga dosedaj upravljali in vodili. Od štirih patrov so odšli trije v Sv. Križ, eden v Celje. Med njimi, so p. Lin, ki je bival 32 let v Gorici, 81 letni p. Otojcar iz Vrtojbe in p. Anton iz Gorice. Dobrot, ki so jih oni izkazali ne-le Goričanom, am- —---------t —... --^.v/^uviuju o^ pak vsej naši deželi, ni mogoče""t>°lj hitro in očitno, nego Mos- »iičt/ih' 7atn cr* 11V1 turi! —~ — tva i n Pofmn-rn^ TI___: J _ i_____ našteti, zato sa jih tudi brez razlike jezika vsi ljubili in čislali. Med vojsko so kot pravi učenci dobrega Pastirja vztrajali med nami do skrajnosti in delili dobrote in tolažbo. Vrnili so se med prvimi v Gorico in nadaljevali svoje požrtvovalno delo v razrušenem samostanu. Kjer ni bilo drugih duhovnikov, so priskočili na pomoč kapucini. Skrbeli so za obnovo službe božje, delili so zakramente in bili vsa ta leta pribežališče vernikov vse goriške okolice v dušnih potrebah. V enem letu je bilo v njih cerkvi čez 60.000 sv. obhajil. V nobeni drugi cerkvi ni bilo vernikom (brez razlike jezika) tako ustreženo ko v njihovi. Naši kapucini so bili tudi duhovni voditelji in spovedniki skoro vseh duhovnikov naše škofije, Furla-nov in Slovencev. Koliko milosti božje so našemu ljudstvu posredovali ! Blagoslovljeni naj bodo, ki so med nami širili blago ves t Kri s to vo. -o- Nov razpust. Vlada je razpustila občinski svet v Puli in imenovala izrednega komisarja. Tako je torej tudi glavno mesto Istre brez zakonitega zastopstva. -—o- Iz Sanjela. V soboto 14. m. m. ob 3. uri zjutraj je začelo goreti seno v poslopju družine Bratina št. 12. Ogenj se je širil s tako naglico, da si je uboga družina komaj rešila življenje. Morali so skoz okno po lestvici bežati. 18-letna Zofka je zadobila precej opeklin po obrazu in po roki, ko~'je tekla po veži skoz ogenj na prosto. V času 1130 ure je celo poslopje pogorelo, toliko da so rešili kravo, prašiče in nekaj obleke. Tudi okrog 400 lir denarja jim je pogorelo. Vsa čast in hvala vsem ki so pomagali pridno gasiti, da se ni požar naprej razširil. Uboga družina je brez vsega. Kako so Rusijo izsesali boljševi-ki.— Ljudstvo podivjano in človek ni varen življenja med ljudmi. Kdor je bil v prošlosti na ruski vasi, jo danes ne spozna več. Od Rusije, katera je popisana v delih Tolstega, Dostojevskega, Čehova in Gorkega ni ostalo nič. Brez uničenih graščin in pregnane inteligence je postala Rusija resnična kmečka proletarska dežela, puščava za izobraženca. Vasi in mala mesta propadajo še kva in Petrograd. Prvi dokaz rakove poti so ceste, ki se niso popravljale že leta in leta. Drevesa ob cestah so večinoma posekana ali pa stoje bret skorje, katero uživajo stradajoči mesto hrane. Posebno obupen vtis pa naprav-ljajo brzojavni drogi. Prejšnje enolične neskončne vrste ni več, če stoji še en drog ravno, je drugi že sključen, tretji pa leži v jarku ovit s potrgano žico. Ceste niso le zanemarjene, marveč naravnost zapuščene. Prej so vasi imele pošto kjer ni bilo železnice. Tudi tega ni več. Izginile so tudi krčme ob cestah. Popotnik mora prenočiti vselej pod milim nebom, ker tudi graščin ni več. Samo golo ožgano zidovje štrli tam, kjer so se nekdaj tako složno pogovarjali, pili čaj, se zabavali in filozofirali junaki romanov Turgenjeva. Ruska vas je močno nazadovala od vojne sem tudi tam, kjer ni bilo svetovne ali meščanske fronte. Ljudje so lačni, raztrgani. S slamo pokrite hiše se hočejo rušiti. Plotov ni več, ker so požgani. Živine premalo. Vsi ti pojavi se nadaljujejo, ker vlada ni v stanju prodati kmetu blago za žito, katerega potrebuje. Ljudje delajo samo toliko, da se za silo prehranijo in ne zidajo nič. - ~ ~ Meščanstvo in srednji pridobitni sloji so izumrli. Tudi v najmanjših mestih je polno trgovin. ki prodajajo samo rabljene stvari. Rusija se licitira. Ljudje zamenjujejo za živali vse kar mor rejo; toda veliko jih že več nima predmetov za menjavanje. Zelo se je skrčilo število zdravnikov. Neki znanec mi je zagotavljal, da ima Rusija sedaj veliko manj lekarn in zdravnikov » nego v časih Katarine II. "Rusija", mi je rekel, je nazadovala za 200 let." Zadnja leta so temeljito pokvarila ruskega kmeta. Tatvine, ropi, umori so vsakdanja prikazen. V manjših mestih in vaseh človek ne sme ponoči sam na cesto, če noče priti ob kožuh ali plašč. Pešec, ki ne sluti nič slabega, dobi od zadaj navadno velik kamen v glavo. Omamljen in krvaveč se zgrudi na tla in takoj je oropan. Nekoč sem moral ponoči na obisk v vas Simbirske guber-nije. Na moje začudenje me ni pustil boljševiški komisar (pri katerem sem prenočil) ven drugače ko v spremstvu 2 vojakov. "Sicer pa tudi tako ne prevzamem odgovornosti za vaše življenje," mi je dejal. Istotam potuje ponoči vsak z nabitim samokresom v rokah. Druga nesreča ruske vasi je tajna žganjekuha. "Samogon-ko" pije vse; rabi se tudi kot denar. Kmetje umirajo radi nje, kakor muhe, ker se samogonka povečini zboljša z želišči ali kemikalijami. Neki kmet je izprosil dovoljenje za kuhanje samogon-ke z medeno galico. Dvoje pivcev je potem umrlo ker sta ime-ma preslabe želodce; drugim pa se ni zgodilo nič. Boljševiški u-radniki, ki naj preganjajo samo-gonko, dobe nagrade v obliki iste samogonke, katero latoko zamenjajo za živila in drugo. Uradniki pa so tudi potrebni daril, ker so zelo revni. Mesta in vasi po deželi so odrezana od ostalega sveta. Velike naselbine z 10 — 20 tisoč prebivalcev nimajo brzojavov. Pošta prihaja enkrat na^leto, časopisi se skoro ne čitajo. Ruska vas ni slišala niti besede o mnogih političnih dogodkih svetovnega pomena. Lahko se trdi, da od 150 milijonov Rusov v&aj 130 nič ne ve o demisiji Lloyd Geor-ga, 80 milijonov pa ni niti slišalo tega imena. Rusko ljudstvo je odrezano od sveta bolj nego pred vojno in je postalo popolnoma tuje Evropi. Zanima pa se v večji meri za notranje politične razmere. Duševno življenje kmečkega ljudstva ima torej jako čudne oblike. Težko je povedati, ali je to življenje pod boljševiki napredovalo ali pa nazadovalo. Popov, "Fr. Z.1 ET ŠIRITE LIST EDINOST DVE SLOVENKI želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami. Kdor ima stanovanje ali ve kje bi se dobilo, naj blagovoli sporočiti upravništvu tega lista. CLEVELAND, OHIO- Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih ceyljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam I FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vse one cenjene naročnike, ki naročajo list Edinost tudi za svojce v starem kraju, opozarjamo, da je marsikateremu potekla naročnina, in da naj isto obnove, ako želijo, da se njihovim domačim še nadalje pošilja list. Kdor ni gotov glede naročnine naj nam piše za pojasnila. Čas za poravnavo je do 15. avgusta. S pošiljanjem lista v stari kraj so združeni posebni stroški, zato bomo prisiljeni ustaviti list vsem onim, katerim je potekla naročnina. Prepričani pa smo, da. vsakdo privošči svojim dragim veselje, ki ga imajo z listom in zato ne želi, da bi jim ga ustavili. Kdor bi ne mogel naročnine sedaj poravnati naj sporoči in ga bomo rade volie počakali. __ ST. MARY'S COLLEGE FOR YOUNG MEN Highest Standards Christian Environment Individual Attention Strong Athletic Teams WINONA, MINN. Arts and Science Pre-Medical Pre-Legal Pre-Dental Pre-Commerce High School Commercial Fully 'Accredited at Leading Universities Write for Catalog. M Lubasove harmonike Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik! STEPHEN S TO. RICH C H I S H O L M, MINN. Nova zlata polja. V najnovejših francoskih Jn angleških listih je brati vesti iz Afrike v bližir^i jezera Tangani-ka. Tam so se pred kratkim odkrile bogate zlate žile. Plasti žlahtne kovine se nahajajo na ta-zvanih Livinkstonovih planinah med ogromnima jezeroma Niasa in Tanganika. V celem tem delu Afrike je radi odkritja zavladala nekakšna blazna tekma za bogastvom. Dolge vrste iskalcev zlata, pustolovcev, delavcev in u-radnikov,"" ki so se že leta in leta držali svojih bivališč, romajo sedaj v zlate predele, od katerih si obetajo sijajno prihodnost. Ponavljajo se isti prizori blaznega pustolovstva kakršni so se dogajali pred 20. leti, ko so bila odkrita zlata polja na Aljaški. Zanimivo je dejstvo, da so kraji, kjer se nahajajo bogate žile zla- KOPALNA JE BILA VČASIH " NIČEMURNOST". Kopalna v hiši ni stara ustanova. Prva kopalna v Združenih državah je bila postavljena v Cincinnatiju leta 1842. Njeno odkritje se je zvršilo s svečanostmi na božični dan. Takoj drugi dan so isto napadli časopisi kot ničemurnost, nekaj nedemokratičnega in neameriškega, kakor se je nekoč smatralo plin, električno razsvetljavo in telefon za "luksus". Virginia pe kasneje skušala omejiti rabo kopalne s tem, da je obdavčila vsakega lastnika letno s $30.00. Danes morajo imeti kopalne tudi najceneja stanovanja, ker smo se naučili koliko je vredna dnevna kopelj za naše zdravje. Ampak naše telo se mora oprati tudi od znotraj, in Trinerjevo zdravilno grenko vino je za to najboljše. Isto izčisti želodec in 4**eva, jih drži čiste, pomaga prebavi, dela dober tek in v vročih poletnih dneh znatno poveča udobnost. Mr. George Kossa, Virginia, Minn., se je kratko in jedrnati izrazil, 6. julija: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je gotovo vredno denarja, ker je dobro za zdravje." Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima za vas v zalogi. Poskusite tudi Trinerjev Dental Cream, Trinerjeve Headache Powders in Trinerjevo Corn Remedy, prepričali se boste, da so jako uspešne! Al jaška seje pred časom nahajala v podobnem stanju. Bua je ogromno polje, pokrito s snegom in ledom in preorano od mrzlih rek, kjer se je nahajalo zlato v pesku. Na Aljaški sploh ni bilo pogojev za življenje, toda venT dar so neštevilne mase avantu-ristov po več let prebile v ledeni puščavi ter se vrnile domov obogatene, toda strahovito zde-setkovane. Isti slučaj se ponavlja sedaj v centralni Afriki, kjer v novih najdiščih zlata gospodari rumena mrzlica, katera kosi ljudska življenja z vso neusmiljenostjo. ŠIRITE LIST EDINOST JOHH R. RYAN POGREBNIK Cor. Sixth and Portland Str. CfLUMETH, MICH. Automobile za pogrebe, krste in ženitovanja na razpolago. Kupčuje tudi s konji. Vsem se' toplo priporoča! DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. 35^ K. S. K. J. V CLEVELANDU. O. j V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na te-< den bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—* 16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mesecu v Knausovt dvorani. Asesment se plačuje samo ni seji, od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsak čas pri društvenih uradnikih. \ Predsedni:, John Widervol, 1153 East 61st Street. Podpredsednik, Joseph Žulič. Tajnik, Ant. Fortuna 1176 E. 6ist Street. Blagajnik, John Melle. Zastopnik, Joseph Rus, 6519 Bonna ave. Nadzorniki: John 2ulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zdravi in dober humor je m G« dro in jasno nebo, na katereni zvezde talenta migljajo. * * * Ne tisti, ki ve največ, ampafc tisti, ki ve najboljše je mojstcc v svojem poklicu. KO PRIDETE V CHICAGO se ustavite pri Tohn Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite najboljše pijače, smodke iti vedno čista snažna prenočišča TOHN VIDMAR Slovenska gostilna • 2346 Blue Island ave. ChicaM SLOV, KAT. , PEVSKO iJ DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lir»"( Cleveland, Ohio. — Predsednik: Aa- toa Grdina, 1053 E. 62nd St, — Pft vovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass av,e. — Tajnih Ig. Zupančič, 6708 Edna avenue, mm Blagajnik: Frank Matjašič Hlg Norwuud Rd. — Kolektor Ant. S«%t lic, 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek ttf soboto ob pol 8. uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu % stari šoli sv. Vida. DRUŠTVO SV. CIRILA IN TODA štev. 18, S. D. Z, CLEVELAND, OHIO, V društvo se sprejemajo člani o4 16 do 55. leta starosti. Zavarujete Ifl lahko za : $150, $300, $500, $lOOOfc $1500 in $2000, smrtnine. Za bolmšfel podporo pa se lahko zavarujete $7 ali pa $14 na teden. V društvo lab* ko vpišete tudi otroke od 1 do. 1.4 leta starosti. Za nadaljna pojasnil^ se obrnite na društveni odbor. Društvo zborujQ| vsako 3 nedeljo* 4 Knausovi dvorani ob 1» uri popoldne Predsednik, Anton Staniša 1001 E, 72nd PU Podpreds., John Terafc Tajnik, John Widervol, 1153 Et 6l«t Street; Zapisnikar, Frank Merh*rf Blagajnik, Josef Zakrajsek s t.; N|4* zorniki, Alouis Tomshe, Anton B||> ca, Josef Zakrajsek ml«; Zdravniki D. J« M. Seliškar j Zastavonoša Jofei Jerman; Redar John Peterlin. EMIL KISS, BANKIR 133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY, EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET; ODPRTA^ DO JUNIJA MESECA 1924. 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO. Ako nameravate vašo ženo, otroke ali sorodnike dobiti sem, pišite takoj men in jaz vam vredim vse potrebno. Pošiljam denar v domovino! Hranim vloge! POTNIŠKI ODDELEK 1 EMIL KISS, BANKIR 133 SECOND AVE., NEW YORE, CITY K t s s A č 4 A A Amerikansko - slovenski ABECEDNIK * V DRUGI IZDAJI. Vsem čč. gg. slovenskim župnikom naznanjamo, da je izšel v drugi izdaji preurejen "Amerikansko-Slovenski Abecednik". Vsi, ki ga žele naročiti naj nam takoj spo-roče, koliko iztisov ga žele prejeti, da jim ga pravočasno dopošljemo. Posamezni iztis stane 45c. Šolsfm, ki ga naroče v večji množini damo posebni popust. "AMERIKANSKO-SLOVENSKI ABECEDNIK" priporočamo pa tudi vsem družinam po tistih naselbinah, kjer nimajo slov. župnije, ne slov. šole, da ga naroče za svoje otroke in jih uče iz tega abecednika doma sami, svojega lepega materinskega slov. jezika, da ga ne bodo tako hitro pozabili, ampak, da se bodo ^zavedali, da so sinovi in hčerke slovenskih mater in očetov! Vsa naročila sprejema: EDINOST PUBLISHING CO. 1849 West 22nd Street, :—o—; Chicago, UL 4 f t č t Največja Razprodaja V Forest City, Pa. Da, največja kar jih pomni naše mesto Forest City. Otvorili smo to razprodajo v Vašo lastno korist, kajti je največja, kar smo jih še kdaj imeli z ozirom na to, da si Vi prihranite denar pri vsaki stvari, karkoli boste kupili te dni! — To je razprodaja, na katero so varčljivi ljudje čakali že dolgo časa. — Ne preglejte te ugodne prilike in ne pojdite mimo nje kar tako l Morda bo to zadnja prilika, pri kateri se Vam nudi prihranjen je denarja karkoli boste kupili. — Povabljeni ste vsi te dni» da pridete in si ogledate našo trgovino in izvanredno nizke cene, ki so nastavljene te dni na blagu. — Ne prezrite izvanredne prilike! BENJ. EICHHOLZER NAJVEČJA TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM. 0 FOREST CITY, PA. T i "MALENKOSTI . ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe J Prevedel Paulus. "Tisto, kar praviš, jč sicer res, pa Marija Villasisova je prišla takrat k meni in je zahtevala pojasnil o strankini politiki, in jaz sem ji slovesno obljubil, da se bo politika obnovljene bur-bonske krone vedno in povsod ozirala na katoliško unijo kot najdražji biser španske slave." Dukesa je nepotrpežljivo zmajala z rameni, Butron pa je nadaljeval: "Zagotoviti pa ji bodočnosti ne morem. Utegne se zgoditi, da bodemo zoper našo voljo in naše želje prisiljeni se ukloniti pred izvršenimi dejstvi, ali pa, da se bodemo morali vdati sklepu večine v zbornici." Senor Pulido je globoko kimal z glavo in vdano povešal oči, dukesa pa je vzkli&nila, da bi pokazala svojo bistroumnost: "Razumem, razumem! — Pa dosti o tem! Urediti moramo pa še druge težkoče! Ali mislite, da bo Currita zadovoljna z mestom podpredsednice?" "Upam. Imam pripravljeno za njo drugo vlogo, da jo potolažim," .ritofc *.; .III. •! V In Butron je razvil svoj načrt. "Ne gre," je pravil, "samo za združitev senor Alfonzove stranke; treba je združiti vse volje, odstraniti vse pomisleke, pogledati v. vsak kotiček, kjer bi se še našel kak ochavo, razbrskati je treba vsa smetišča*za zadnjimi odpadki, izrabiti vse dohodke in veselice, vse plese, bikoborbe, pojedine in vsa popivanja . . . Zakaj moderna družba da je našla v teh prireditvah sredstva, da obenem briše solze, razveseljuje srca — in polni želodce. Pomagati ranjencem severne armade! Prelepa misel! Privabila bo vse senore, od najupornejše karlistke do naj radikalnejše liberalke. In namenil se je, da priredi velik ples, sijajno slavnost na široki podlagi: Currita naj bi vodila prireditev; povabil bo ves Madrid, kolikor ga je zmožnega, da kaj daruje, od predsednice karlistovskega odbora pa do odstopivše ministrovke, velerodne soproge ekscelence senorja dona Juana Martinez ... In ko bo šampanjec razgrel in razbla-žil srca, ko se bodo vzbudile želje, pokazati se, takrat bo pa vrgel mreže usmiljenja fdo bližnjega, bo vrgel trnek nesrečnih, ubogih ranjencev severne armade in bo polovil iz žepov vsemu Madridu, kar se bo le dalo . . . Koj nato pa bo priredil pripravljalno zborovanje, v njegovi palači se bo vršila seveda, in temu bo predložil v izvolitev poseben pripravljalni odbor, tako sestavljen, da bo burbonska stranka imela večino ... Ta odbor bo ključ do vsega uspeha . . ." Butron je končal svoj govor s prošnjo, naj skrbno preudarijo imenik pripravljalnega odbora, ki jim ga sedajle prečita. , , ! - »-». s. Vzel je papir in je začel citati: """" ~ "Potrebujemo: * Predsednico — pobožna mora biti in na dobrem glasu (no-feena druga ko Villasisova); ^Xfc^&lX: ?* podpredsednico — iz visokega velikomestnega življenja (e-dinole kondesa de Albornoz) ; . , ^^^ šest odbornic, eno iz stranke karlistov — pa zadosti neumna mora biti, eno radikalno — naj bo nesposobna, štiri alfon-zovke, iz najboljše grandezzfe, poštene seve, podjetne, sposobne . . .; tajnico, veščo svojega posla; blagajničarko — iz bančnih krogov." General Pastor je živahno ploskal 'izbornemu" bojnemu načrtu diplomatovemu, senor Pulido je skromno povešal oči, kot bi bil on po večini očetoval vsemu temu delu, dukesa de Bara pa je bila vsa očarana. Kar kupoma je svetovala imena, jih preso-jevala, naštevala sorodstva in življenjske podatke in je pokazala, kako dovršeno pozna življenje svojega bližnjega. Neumnih je našla prav veliko, sposobnih ji tudi ni manjkalo; težavo so ji delale le poštene. Ne, ko da bi jih ne bilo ... le vedela ni zanje dukesa . . . Spoštovani diplomat se je veličastno smehljal in se zahvaljeval na vse strani za častitke. Pa vsak čas je bilo pričakovati Currite; zato je iznova priporočal vsem in jim nalagal molčeč- nost ; treba da je Curriti prikriti pravi načrt, jo vneti za ples, jo prepričati, da je pravzaprav od nje odvisen ves vspeh; s to mislijo da jo treba zamotiti, ptatem pa ne bo več težko, jo iznena-diti z mesom podpredsednice ... \ Currita je prišla; spremljal jo je Jakob Sabadell. Zamudila se je nekoliko, pa — tako se je opravičevala — kriv je tega le stric Frasquito. Kak smeh da je bil s tem sitnežem! Ni dvoma, nekaj je zavohal in prišel je k zajtrku, veliko vprašanje mu je stalo zapisano na licu in, sumljivo je gledal krog sebe; ves čas med zajtrkom da ga je vodila za nos, nazadnje pa mu je eno zaigrala . . . Povabila ga je, naj jo spremi z miss Beautiful in z otroci na izprehod; nadevala si je klobuk, njega pa je poslala naprej v voz: Siromak! Komaj ji je obrnil hrbet, jo je z Jakobom potegnila skozi stranska vrata . . . Tako je pripovedovala in je z otroško ljubeznijo poljubila markizo, je pozdravila idukeso de Bara kakor sestro, podala roko Butronu, se je prijazno nasmehijala generalu Pastorju' in do-brohotno*ljubeznivo senorju Pulidu . . . Butron jo je posadil poleg sebe k markizi. Tožila je o Fer-nanditu, da je prehlajen; malo je manjkalo, pa ne bi prišla, ker se je bala, ga pustiti, samega; ali Butron da. ji je poslal tako važne vesti, da se je končno le se odločila, pa je prišla. "Ako ti ne bi prišla k nam, bi bili mi vsi prišli k tebi!" je zaklical Butron z velikim glasom. "Brez tebe ne moremo ničesar storiti in v tvojih rokah je v pravem pomenu besede usoda stranke." Zardela je častiželjnosti Currita, ki ji sramežljivost ni nikoli pognala rdečice v obraz. "Jezus, Butron! Kaj sem jaz^ubožica!--Pa, ako je res v mojih rokah, ne bojte se, nikoli ne dopustim, da pade . . .1" In nanovo je razlagal Butron svoje načrte, ko da so navzočim še čisto neznani. Spretno je znal narisati važnost prireditve in je zatrjeval, da je nameravana plesna veselica os, krog katere se pravzaprav suče vsa delozmožnost organizacije, sreča prestola, blagostanje Španije, evropsko ravnotežje in svetovni mir. ... Currite so se lotevali dvomi . . . Pogledala je med Butro-novim govorjenjem Jakoba. Ta pa je gubančil čelo . . . Bila je navihana in ni bilo tako lahko, jo spraviti na limanice. Diplomat je podvojil sile svojifi dokazov in general! Pastor je pridjal s pravo vojaško odkritosrčnostjo: "Kondesa več dosežete na takem plesu s svojo pahljačo, ko jaz na severu s celo armado!" Elektrika v Armeniji. Malo mestece Djal-Ogli je e-dini kraj v celi Armeniji, da i-ma svojo moderno elektrarno in električno razsvetljavo. Za to pa se ima mesto zahvaliti nekemu mlademu Amerikancu, ki je ravnatelj tamošnjega odseka bliž-njovzhodne rešilne akcije. Podjetni Amerikanec je pri svojih izletih našel ob bistrem potočku zapuščen mlin. Popravil je ta mlin in inštaliral v njem dinamo-stroj, ki proizvaja 85 konjskih sil. Sedaj je otroško zavetišče, bolnica in skoro vse zasebne hiše električno razsvetljeno, na največje začudenje domačinov, ki v veliki večini še nikdar niso videli električne svetilke. metnik Arnaudov napisal n stem mestu novo vrednost." čeke so kupovali od narodne „ ke zasebniki in drugi denarni vodi in ker so bili tako mojster-sko ponarejeni, so bili dolgo prometu kot pristni. Proglašenje novega prestolonaslednika v Španiji. Sedanji španski prestolonaslednik, 16-Ietni mladenič trpi na otrpljenju hrbtenice, ki je neozdravljivo. Pri prestolonasledstvu bi moral priti v poštev naslednji brat, a je gluh in ima jezikovno napako. Zato bodo morali proglasiti že petega otroka španske kraljeve rodbine za prestolonaslednika. -o- V Ameriko jo dajmo! Ta glas gre po naši sloven^ zemlji. Toda lahko je govoriti, težko storiti. Prošnjo moraš vi žiti na selitveni komisarjat Trst; odtod gre prošnja v Ri ki sme dovoliti par desettisoč potovanje v Ameriko. A v koliko je bilo Wozenih pro do 5. julija? 452.000, skoro milijona! Prej zadeneš terno loteriji, ko dobiš dovoljenje v Ameriko. SO. CHICAGO Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante? dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje. Pri meni dobite črevlje ▼sake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo t Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! „ "SVOJIN K SVOJIM r ANTON BAKŠE SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — K wing Avenue. Si-m Ponarejeni čeki bolgarske narodne banke. Te dni se je vršila pred sofij-skom sodiščem zanimiva razprava proti ponarejevalcem čekov narodne banke. Obtoženi so bili rez. gen. Tanev in trgovci Me-handžijski, Tabakov, Najdenov in umetnik Arnaudov. Iz 20-ti-sočnih čekov so ponarejali 50, odnosno ioo-tisočne tako, da so oškodovali narodno banko za 7 milijonov levov. Ponarejanje se je vršilo na ta način, da so obtoženi z ostrim nožem zbrisali na čeku pravo veljavo, nato pa je u- NOTARSKA DELA. Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na: JOHNA JERICH Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago, III J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. Ill Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-IA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše dfelo. nainižie cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. vokladam stenski oapir. V NEW YORKU JE BILO 17 UBITIH OD AVTOJEV V NEDELJO. New York. — Tekom zadnje nedelje je bilo v New Yorku sedemnajst smrtnih slučajev ia večje število je ranjenih po bolnišnicah. vsled avtomobilskih nesreč v New Yorku. Mestne oblasti se pripravljajo na ostrejše odredbe proti neprevidnim dirkačem. UPOR NA FILIPINSKEM O-TOČJU NARAŠČA. Manila. — Okoli 50 Morosov je bilo ubitih včeraj in trije kon-štablerji so bili ranjeni v spopadu blizu Lanao jezera na otoku Mindanao. Načelstvo kon-štablerjev bo stvar vzelo v preiskavo, ker govori se, da so Mori podpihani od Morskih verskih fanatikov začeli z nerednim bojevanjem proti konštablerjem. -o- t^ ŠIRITE LIST EDINOST DOLARSKI CEKI Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči t Jugoslaviji po dnevnem kurzu ▼ Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po sJ^cen. od dolarja. H tt 1 pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno pošilja tev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. Trgovina z železnino in pohištvom Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha. Za vse slučaje se obrnite na: JOSEPH SLOGAR Trgovec z železnino in pohištvom. ELY, MINN, domaČe piyoj Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako svariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1943 W. 21st Street, CHICAGO, ILL. ^>®®®®®®0®®00®®®®®®®®©®0®®®®® Novi 1923 model Oliver pisalni stroj NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN 1 UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj «od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega Stroja. S tem si prihranite ča« in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. , PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POI SKUŠNJA. • NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: neka« teri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi Se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: OLIVER ŠTEV. o. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačatf takoj v gotovini: ' $49.50. OLIVER ŠTEV. it. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni m si stem o m štev. 3