244
Šolske stvari.
v
Šolska poročila koncem letošnjega šolskega
leta.
Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibach.
To sporočilo, katero daje prav dober pregled šolskih zadev za gimnazije, se začenja z nemškim sestavkom prof. dr. Ah na, kateremu je naslov „Kleon. Ver« such einer Ehrenrettung". Razsodbo, ali se je pisatelju posrečilo oprati kaj ali nič KI e o na dolženj, s katerimi je obtežen po zgodovini, to presoditi prepuščamo strokovnjakom zgodovinarjem; naše bralce bi gotovo bolj zanimala „Versuch einer Ehrenrettung" kakega državnika , ki je dandanes „Leiter der offentlichen Angele-genheiten", kakor opiranje grehov državnika, ki je živel pred več ko 1400 leti. — Ljubljanska gimnazija je imela 23 učiteljev, 19 za redne, 4 pa za izvanredne predmete. Učni jezik je v obče bil nemški; v para-lelkah 3 nizih razredov se je ,,kršanski nauk", platin« ščina" in pa „živalstvo" učilo slovenski. Jezik slovenski se je razkladal v vseh razredih. Vseh učencev bilo je 421, in sicer 322 Slovencev, 94(?) Nemcev, 1 Hrvat, 1 Ceh, 3 Lahi; najmlajši je bil 10, najstareji dijak 22 let star. — Štipendij v znesku 7025 gl. 87 kr. je vživalo 97 učencev, poleg teh pa so še drugi dobivali podpore.
Programm des k. k. Real- und Obergymnasiums in
Rudolfswert.
To sporočilo spremlja sestavek prof. J. Ogorka „de Socrate marito patreque familias". Podučevalo je 14 učiteljev, med njimi 4 očetje frančiškani, drugi posvetni. Učni jezik je bil nemški, slovenščine pa pogrešamo še bolj, kakor na gimnaziji Ljubljanski, ker ,.živalstva" ne nahajamo tu slovenski razkladanega kakor v Ljubljani, menda zato ne, ker je bilo med 114 učenci 8 Nemcev, in samo 107 Slovencev!
Jahresbericht der Staats-Oberrealschule in Laibach.
To sporočilo nam pove, da je bilo na realki^l34 Nemcev, 158 Slovencev, 7 Hrvatov in Srbov, 2 Ceha in 33 Lahov. Kje se je 134 Nemcev vzelo, nam sporočilo ne razjasni, menda Stremaverjevi „deutschen Oberrealschule in Laibach" na ljubo. V 7 razredu našteva sporočilo 15 Nemcev in samo 4 Slovence; iz golj radovednosti   smo   teh 15  Nemcev v imeniku  iskali  in
našli: Lenarčiča iz Vrhnike, Pehani-a iz Žužemberka, Novaka iz Fužin, Hudabivnika iz Ljubljane, Sertiča iz Trebnjega, Pavlica iz Brda, Pesjaka iz Novega mesta, Zajca iz Istre, Andolška iz Mokronoga 5 to jih je 9 po imenu in rojstvenem kraji Slovencev; potem je še en Srb in dva sta Laha; kako je po takem vodstvo naštelo 15 Nemcev in samo 4 Slovence, nam je zago-netka. Učiteljev je bilo 20. V „lehrplanu" najdemo med obligatnimi predmeti tudi slovenski jezik. Dobro! — smo mislili ~ „tandem aliquando!" Al ca strani 28 smo videli, da smo prezgodaj vskliknili naš „dobro", kajti ondi beremo ominozni izrek :> „re-lativ obligat: die slovenische!" Tedaj so menda le tisti dijaki slovenščine se učili, katerih stariši so to zahtevali. Nasprotno pa je laški jezik za v s e obli-gaten! Tako se naš domači, deželni jezik odriva in v kot postavlja v središči naše dežele! — Na Čelu sporočila je spis prof. Knapiča o „Lj ubij a niči", v koliko se ona onesnaži pri svojem toku skozi Ljubljano, ter dokazuje po preiskavah, da se Ljubljanica ne onesnaži toliko, kakor se navadno misli, največ zato ne, ker hitro teče; in zato nimajo prav tisti, ki menijo, daje Ljubljanica vir bolezni vsled mnozih nesnažnih dotokov v mestu. Tako se je vendar enkrat eden oglasil, ki toliko črneno Ljubljanico zagovarja! —
Pri vseh treh sporočilih pogrešamo kakega slovenskega spisa, ki se je vsaj včasih prejšnja leta pokazal. Ni sicer na takem sporočilu tolike važnosti, vendar se tudi na teh sporočilih pozna, kakošen veter da sedaj veje, ko na pr. Novomeška gimnazija, kjer so skoraj sami slovenski učenci, si ne upa stopiti s slovensko besedo pred svet. Potrpimo, vsaj ne bo na veke tako!
Kranjska in Kočevska  gimnazija  ni še prišla s svojima sporočiloma na beli dan.
   245