Izhajajo 1. m 15. Taaee^a meseca. Cena jini je s poštnino vred za celo leto napi^j 2 K, »a pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo. Bosno in druge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in o/,nanil» tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO. Kako se odpravi duh po žveplu iz vina. Odkar smo primorani na Dolenjskem grozdje zaradi grozdne plesnobe žveplati, primeri se pogostokrat, dii kako vino prav neprijetno po žvepUi diši ali prav za prav erardi. Ta smrad nastane v vinu zato, ker pride vanj žveplo, b katerim se je grozdje žveplalo ifi katerega ni dež popolnoma izpral. V takem vinu tvori se potem neki jako smrdljiv plin, katerenm pravimo ž v e p 1 e n i vodik in ki povzroča smrdljivust vina. Da odpravimo ta smrad iz vina, svetuje se pre-Bnamanje (pretakanje) vina v močno z žveplom zakajeni sod. Tako presnamanje se mora pa navadno večkrat ponoviti, prej ko se zaželjeni vspeli doseže. Veliko prak-tičnejsi je in ostane pa sledeča odprava smradu iz vina. Omisliti si je treba bakreni (kupreni) lij ali loj, po katerem se smrdeče vino v popolnoma zdrav sod presname, Med preanaiiianjera se mora pa lij večkrat s čisto platneno ruto prav dobro izbrisati, in pri tem se ne sme na cev pozabiti. Enkratno tako presnemanje zadostuje, da zgubi vino popolnoma svoj neprijetni smrad po Žveplu. V slučaju, da se nima bakrenega lija, posluži se laliko tudi lesenega, v katerega se dene bakrenih predmetov, kakor bakrenih pokrivač (ren), bakrenih plošč itd., katere treba seveda med presnamanjcm tudi večkrat s platneno ruto dobro obrisati. Ker se ni nadejati, da bi postalo žveplanje grozdja v priliodnosti nepotrebno, storili bi naši veliki pridelovalci vina pač kaj prav, ako bi si bakrene lije omislili. Da ne »me bakreni lij počinjen biti, razume se samo « sebi. Pokladajmo kravam dobro krmo! Kdor hoče od svojih krav lepe koristi, jili mora tudi dobro rediti. Nič ni slabšega, kakor Če morajo krave stradati. Pri taki reji ni nobenega dobička. Če kravo slabo rediš, potem se obrača vsa krma v to, da se žival vzdržuje pri svoji telesni moči ali teži. Bore riialo nam pa daje mleka v tem slučaju, in če ga daje, ga daje na škodo svoje telesnosti, Take krave nam hujšajo, postanejo kumerne in mršave, da jih je žalost gledati. — Če hoče biti krava dobra za užitek, mora biti dobro rejena. In to je tndi čisto naravno, če pomislimo, na kako razne strani se porabi krma v kravjem telesu. Kn del krme se porabi v to, da ostaja Žival pri svoji teži, da ne kumra, in Če je kunierna, da se tudi poredi; drugi del krme se potrebuje za napravo mleka; in ker je krava večji del leta breja, potrebuje neki del krme tudi za nasta- janje mladiča. Na tri strani se razdeli tedaj krma, ki jo dajemo tem živalim. Kako je toraj mogoče zahtevati od krav dober užitek, če jih tako slabo redimo, kakor je pri nas običajno? To je nemogoče! Če kravo slabo rediš, se porabi vsa krma za vzArža-vanje telesne moči. Pri taki reji ne ostaja nič za napravo mleka. Prav zato je pa tudi taka reja najdražja za kmeta, ker mu ne daje nobenih pravih koristi. Dobičkonosna postane reja še le potem, ce pokladamo toliko krme, da jo lahko pretvarja v mleko. Poleg „vzdrževalne krme," če hočemo tako govoriti, je treba tudi „pridelovalne krme"; stoprav taje zr, nas koristna, ker se le ta pretvarja v mleko in druge živalske izdelke. V tem oziru si moramo kravji život predstavljati kot nekak stroj, ki predeluje surovo krmo v razne živalske izdelke. Kar pride notri, to pride tudi ven. Ce nosiš v mlin zmes, ne moreš zahtevati fine pšenične moke, in Če přineseš samo pol vreče žita, ne moreš zahtevati polno vrečo moke. ]n tako je tudi pri živini. Od slabe krme ne more biti ne mleka, ne kaj dnif^ega. Mleko je teČna pijača, ki ima mnogo redilne moči v sebi. Zato je tudi treba, da dobe krave dobro in obilno krmo : le tako nam bodo dobro molzle. Opustimo tedaj tisto pomanjkljivo rejo, kateri smo sedaj vajeni in od katere nimamo nobene prave koristi in poprimimo se tudi pri nas dobre reje in dobrega krmljenja. (Ktiiiec. iirihoilujiu.» Izkoriščanje Kurmann-ovega načina cepljenja trt. Pri nas na Dolenjskem udomačilo se je sploh povsod visoko zeleno cepljenje ameriških trt. To izvršuje se na dva načina. Prvi obstoji v tem, da se ameriške trte na stalnem mestu, toraj v vinogradu \Í8oko zeleno cepijo in potem pogrubajo. Dnigi obstoji pa v tem, da se ameriške trte v matičnjakiii visoko ze]enf> cepijo, potem izkopljejo ter v vinograd presajajo. Prav za prav se po drugem načinu zadobljene cepljene ameriške trte v vinograd bkratu presaja in gruba. Ta načinje neka, smelo bi se reči, dolenjska posebnost, katere pa nikakor odobravati ne moremo. No, pri visokem zelenem cepljenji v vinogradu se je primerilo letos marsikje na Dolenjskem, da niso dozoreli pognauki na cepičih. Vsled tega niso dozorela tudi očesa na pognankih, tako da trte niso za prubanje sposobne. Da pognanki in očesa na njili niso dozorela, vzrok je to, ker se je na škropljenje cepljenih trt ali pozabilo ali pa, ker se je dosti prepozno vršilo. No, naj pa bo že gfttovo jako neprijetni istini karkoli vzrok, vpraša se zdaj, kaj s takimi trtami pričeti. Navadno se mladike takili trt na spomlad na par palčkov (čepov) skrajša, da se jili tako primora, prav močne pognanke napraviti, katere se pozneje zopet visoko na zeleno cepi. Take trte cepi se pa lahko se na drug način, na takozvani Kurmann-ov način. Po tem načinu ni treba mladik nič skrajšati, ker se pocepijo mladike, ne pa zeleni pognanki. Postopa se pa takole: Že zdaj pred zimo se mora ameriške mladike, na katerih niso zelene požlahtnitve dozorele, ali na tla položiti, ali pa prav dobro h kolom privezati. To storiti mora zato, da sneg po zimi mladik h tlem ne potlači oziroma da jih ne polomi. Ko se spomladi trte obreznjejo, obřeže se take ameriške trte jednostavno tako, da se jim nedozorele požlahtnitve proč poreže, sicer se pa mladike li kolom privezane piiiíti. Ob Času obrezovanja nařeže se pa tudi cepicev tistili sort, katere se misli cepiti. Te cepiče je shraniti v hladni kleti do časa cepljenja. Shrani se jih na ta način, da se jih kar po meter dolge pusti, lepo v butarice poveže, in s spodnjimi konci za kako ped visoko v vlažen pesek zasuje. Z večkratnim polivanjem peska z vodo skrbeti je zato, da se cepiči ne presuše. Cas cepljenja nastopi pa takrat, ko dosežejo pognanki na ameriških mladikah že dolgost male pedi. Kakor iiitro dosežejo pognanki to dolgost, omanda (omuli) se jili popolnoma, tako, da ostanejo ameriške mladike Čisto gole. In tako gole mladike pusti se potem osem dni popolnoma na miru. Čez osera dni cepi se pa po Kurmann-ovem načinu tako4e: Vsako mladiko odreže se med najvišjimi dvemi kolenci skozi člen — toraj ne skozi kolence kakor se to navadno pri zelenem cepljenji dela — napošev, in ravno tako napošev odreže se tudi cepiČ. l^oslcdnjega odbrati se mora tako, da je prvič ravno tako debel kakor ameriška mladika, in drngič tako, da ostanejo na njem dve do tri očesi popolnoma nepokvarjeni. Pri napravi cepičev gledati ali paziti je pa tudi na to, da se ga ne skrajša tik nad najvišjim očesom, toraj tik nad drugim ali tretjim očesom, ampak da se ga prereže ravno skozi sredo kolenca, katero ae nahaja nad najvišjim očesom. Tako pripravljeni cepič stakne se s spodnjo poševno rezao ploščico na rezno ploščico ameriške mladike, in drugega k drugemu poveže se pa s pomočjo razpolovičenili zamaškov in Žice kar le mogoče trdno. Pri napravi reznili ploščic na podlagi in na cepiču je pa pač dobro na to-le paziti. Ako se je nahajal najvišji omandani pognank na podlagi (ameriški mladiki) na levi strani, potem se mora pri napravi poSevne rčzne ploščice na cepiču na to paziti, ko se jo tako napravi, da priđe po staknenju cepiča s podlago prvo, to je najnižje oko poslednjega na desno stran. Ako se je pa nahajal najvišji omandani pognank ra desni strani podlage, no potem nahajati se mora pa najnižje oko na cepiču seveda na levi strani. Da se vežnja s pomočjo razpolovičenih zamaškov in žice hitrejše in močnejše vrši, v ta svriio poslužujemo se lahko posebnih klešč, kakorsnih si lahko vsak za majhni denar naroči pri „Administration der Weinlaube" v Klosterneuburgu. Ko se je cepljenje tako izvršilo, paziti je treba le na to, da se vse na ameriških podlagah izrastle po-granke prav gotovo vsak teden omanda. Prime se tako izvršeno cepljenje jako rado, le to si je treba prav dobro paziti, kar bode zdaj povedano. Cepiči ozeletié navadno že v osmih dneh, ali prvi pognanki navadno tudi, ko so že 10 do 15 centimetrov dolgi postali, ovené ter se posušé. Tega se pa ne sme nihče zbati ter znabiti mandanje pognankov na podlagah opustiti, kajti popolna istina je, da po ovenitvi prvih pognankov cepiči koj druge zaženejo, to iz »transkiii oČes cepičev. Ko napravijo cepiči že po veliko ped dolge pognanke, pre-šČipniti se mora žiee s pomočjo posebnih škarij, zamaškov se pa ne sme odvzeti, ampak pusti naj se jih na trtah. Ta način požlahtnenja, kateri nosi svoje ime po njegovem iznajdniku, državnem nadzorniku avstrijskega vinogradstva na Dunaju, gosp. Kurmann-u, ima tri velike prednosti pred navadnim zelenim cepljenjem. Prvič, cepiče se koj lahko dobi. Drugič, cepljenje vrši se veliko prej kakor po zelenem načinu ; obvaruje se vsled tega požlahtnitve "eliko lažje pred poškodbo po peronospori. Tretjič, to požlalitncnje ni nič odvisno od vremena, med tem koje pri zelenem požlahtnenji pravo vreme prvi pogoj. Politični pregled, v zadnjih 14 dnevih doživeli smo toliko jako itne-nitnili dogodkov kakor poprej leta in leta ne. Vplivali bodo z mogočno silo na poznejše Čase tako ozir cele države kakor tudi posameznih avstrijskih narodov in kronovin. Žal, da nam je odmerjen tako tesen prostor ter si moramo prizadevati te važne dogodke le ob kratkem opisati. Dne 28. novembra se je sešel državni zbor. Z napetostjo je vse pričakovalo, kaj poreče vlada k velikanskemu gibanju za splošno in enako volivno pravico. In ministerski predsednik baron Gauč spregovori ter zagotavlja poslance, da je vlada to vprašanje prerese-tavala vestno in natanko ; pač ne za to, kakor da bi bile nanjo vplivale demonstracije ljudstva po ulicah in na shodih, ampak ker sama spozna potrebo take voHvne preosnove. Vlada hoče volivno preoanovo izvesti na vsak način ter se bo potrudila, da najpozneje do februarja predloži zakonski načrt volivne preosnove, ki naj je kar najbolj pravičen narodom in razmeram. Vendar naj pa zbornica reši prej proračunski šestmesečni provizorij, trgovinske pogodbe in predlog glede vojaških novincev ; to je bolj nujno in potrebno, za prospeh države in narodov, zato naj se obravnava prej. — Kaj mislijo o tej izjavi vladni poslanci, bodo pokazale prihodnje seje. Na vlado je gotovo odločilno vplivala izjava presvetlega cesarja, da naj se dá ljudstvu splošna in enaka volivna pravica. Nad vse važen je bil za nas Slovence dan 27. novembra. Zboroval je ta dan v Ljubljani shod zaupnikov katol. narodne stranke. Na tisoče mož je^ poslušalo najprej jasno, pregledno in točuo poročilo dr, Šusteršiča o delovanju vodstva stranke v zadnjili treh letili : stranka je zmagovito prodirala ter dosegla lepih vspehov tako sama v sebi kakor v javnem delovanjn v državni in deželni zbornici; stranka je nepremagljiva, to kažejo zadnji dogodki. Dvorni svetnik Suklje je zanimivo in temeljito na podlagi zgodovine kazal razmerje med Avstrijo in Ogrsko ter pojasnil, kako stališče naj zavzemamo mi Slovenci ozir. takozvane reške resolucijo nekaterili hrvatskih poslancev, katera razbija naravno in zgodovinsko zvezo Hrvatov in Slovencev. Stremiti moramo z vsemi močmi po zjedinjenju s llrvati, v močnem jugoslovanskem združenj» je naša bodočnost. — Dr. Krek pa je v lepem pesniško navdahnenjem, do 8rc,a segajočem ter navtitisenem govoru pojasneval iii utemeljeval svoj predlog, naj se katol. narodna stranka imenuje v prihodnje slovenska ljudska stranka. Posebno en razlog je vreden, da ga omenimo; vsi sloji ljudstva naj se snidejo v naši stranki ; sedaj pa je premnoge oviralo ime „katoliška stranka" ter prazni strah pred namišljenim „klerikalizmom" ; tudi ti naj lahko pristopijo k nam. Govorom primerne resolucije so bile vsprejete enoglasno in z navdušenjem, z viharnim odobravanjem pa je bilo vsprejeto novo ime stranke: slovenska ljudska stranka. Torej ne več : katoliško narodna stranka, ampak slovenska ljudska stranka. Soglasno in med burnim navdušenjem je bil na to izvoljen za voditelja stranke dr. Ivan Šuster-š i č, ki je izjavil, da sprejme najvišjo čast, ki jo ima dati slovensko ljudstvo ter bode spet tri leta prvi njegov shiga. Namesto umrlega posl. Pakiža je bil za naslednika predlagan in izvoljen kot kandidat (Ivorn) svetnik iŠuklje. Volitev se vrši 4. januarja. — Zanimiva osobito za Dolenjce in Helokranjce je izjava dr. Šuster-siČa na neko vprašanje glede belokranjske železnice: 2.5. m. m. se je v skupnem ministerském svetu doseglo privoljenje Ogrske za železniško zvezo Avstrije in Dalmacije. Ta železnica bo šla od Novega mesta proti Ogulinu in dalje proti Zadru. — Dvorni svetnik Šuklje je pred kratkim bival na Reki ravno v zadevi belokranjske železnice, ter je znal pridobiti odločilne kroge za to železnico, ki bi šla od Straže preko Clor-jancev nad Semičem v lielokrajino ; pri Gradacn bi se razdelila v dve progi: ena bi sla preko Metlike ob Kolpi do Karlovca, druga pa bi šla v Smeri Gradac-Crnomelj-Vinica-Tonija-Plitviaka jezera-IJka-Knin-Dalmacija. Torej bo vendar enkrat zares! Pa so se vprašanja lotili pravi možje in na pravem koncu zgrabili celo zadevo. Poglejmo Še ob kratkem delovanje deželnega zbora. 14. novembra: naši poslanci nujno predlagajo; deželni odbor ne sme pobirati deželne doklade od krošnjarske pridobnine, od 1. jan. 1903 že vplačana doklada pa jim je vrniti. Sprejeto. Nujni predlog naših poslancev glede železnice Trebnje-Mokro-nog-Wt. Janž je soglasno odkazan iiuančnemu odseku. — Dne 17. nov.: Dr. Krek predlaga, naj se slovenski zapisnik deželnega zbora odobri, nemški pa ne ; za njegov predlog glasujeta od narodno-naprednih poslancev samo Hribar in liožiČ, drugi sramotno obsede ali pa se pribuljeno zmtizajo iz zbornice, tudi dr. Tavčar! — Z vsemi slovenskimi glasovi je bil vsprcjet predlog odseka. ki poživlja vlado, da ŮA deželnemu zboru novo volivno preosnovo na podlagi splošne in enake volivne pravice. Naši poslanci, čeprav v manjšini, so vendar zmagali celo zbornico in res prisilili napredno stranko, da je glasovala za ta predlog. — Dne 21. nov.: 1'redlog o zakonu za osuševanje ljubljanskega barja je bil sprejet soglasno. Dr. Tavčar, poslanec Ljubljane, niti navzoč ni bil! Lep poslanec! — Predlog posl. Hribarja glede slov. vseučilišča v Ljubljani vsprejet z glasovi naših poslancev, naprednih poslancev in grofa Margherija. Slo- venska večina sklene, da naj bo zapisnik vedno le slovenski, Ferjančič in dr. Tavčar nista v zbornici ! — Dne 22, nov.: Načrt zakona glede vodovoda za Kranj, predlagan po dr. Tavčarju, sprejet. — Predlog posl. Pfeiierja glede nekaterih cest v lielikrajini odkazan se izroči deželnemu odboru. — 23. nov.: Pos. Povše predlaga; dež. odbor se pooblašča, da za 1. 1900 izplača zopet brezobrestna posojila vinogradnikom do 40.000 K, — Novomeška ženska bolnica; za zgradbo se dovoli 55.000 K prispevka ; 25.000 K se plača 1. 1906 in 30.000 1. 1907; primarij dobi 1000 K letni!) iz dež. zaklada. — To točko mora pač vsa Dolenjska pozdraviti z največjim veseljem. Ker je tudi kranjska hranilnica obljubila vsoto 55.000 K, je zgradba ženske bolnice v Novem mestu zagotovljena. Dovoli se podpor: med drugim dijaški kuhinji v Novem mestu 300 K, družbi sv. Cirila in Metoda 9000 K, podporni zalogi gimnazije v Novem mestu 1000 K, — 24. nov.: Po letošnji povodnji oškodovanim se dovoli 20.000 K. — Oženjenim učiteljem se dovoli draginjska doklada 25% z dne 1. decembra; slaba plača ostalih učiteljev pa ae izboljša, kakor hitro se iirede deželne finance, — Dr. Krek predlaga, naj se osnuje pri dež. odboru socijalno politiški «vet. Za predlog glasujejo naši poslanci, eden napredne stranke, ntiri Nemci, drugi pa so bili zunaj ; toliko imajo ti gospodi smisla za socijalna vprašanja! — Novomeški vodovod. Zbornica je odobrila predlog dr. Tavčarja, da se dovoli občini Novo mesto pobirati 5% vodovodne doklade do 1. 1915. Za uravnavo Mirne se odobri dodatni prispevek 27G.000K, ki se razdeli med državo in deželo. — Posl. Mejač predlaga mej drugim; dovoljen uvoz prešičev iz Italije naj se prepove od države in meja zapre, tudi naj se nikar ne odpre meja živini iz liusije. — 'J'o zasedanje deželnega zbora je bilo eno najplodovitejšib in najimenitnejših, odkar splob obstoji deželni zbor kranjski. Posebno vrlo in možato pa so se postavili naŠi poslanci za koristi in pravice slovenskega ljudstva, ter s tem pokazali, na koga se ima nase ljudstvo zanašati, ako hoče dobiti trdno gospodarsko podlago : na slovensko ljudsko stranko. Turčija ni hotela odneliati in ni pustila, da bi velevlasti nadzorovale makedonske finance. Zato so velevlasti odposlale precejšnjo združeno brodovje pod poveljstvom avstrijskega admirala pnjti Turčiji. Na Francoskem pride predlog zborni{;e poslancev glede„loôitve cerkve in države" pred senat. Španski kralj je obiskal nemškega cesarja. Danski princ je postal norveški kralj z imenom Ilakon VIL Na Ruskem še vedno ni miru ; vedno le upori, stavke, poboji, nmori. Dolga in huda je ta bolezen, katera tlači mogočno Kusijo. Lump. (Dalje.) Spet stoji pred menoj in spet slišim znsno pnišnjo : „Otrok, podaj mi roko!" Dobro yeni, kaj ti izsili to prošnjo, ubogi starec, Toíi se ti po šoli; hrepeniš po sladki otroški Ijubezai, koprniš po vdanem zaupanju otrok, kateri bo bili nekdaj tvoji: to je prevzelo tvoje srce, ne da bi ae jasno za- vedal, kaj hočeš. Kakor izgnanec gledsS po raju in medlis koprnenja po njem, katerega vrata ti je zaprta tvoja pregreha. Dn, grešil si, hudo gre« 1, in zato zaman pričakuje», da ti kditrkoli kane kapljico utehe na žeje razbeljeni jezik ter ti ga ohladi. To ti preveva srce, da ti usta tolikrát goyoréi „Otrok, podaj mi rokol" O, le sezi po kozarcu, polnem žgočega strupa, le aezi po iganju; čisto dosledno je to, popolnoma naravDo. Žalostno, a moralo je naposled priti tako. Kar mislim, povem svojemu tovarišu, in on mi pritrdi. Poskušava potem govoriti o ćfm drugem, a ne gre in ne gre. Precej pozno je že tudi. Zato krenem domu. Mesec razsvetljuje samotno občinsko cesto, ki se vije pred mano. V mesečini zapazim ob cesti križ. Pristopim in se ndkrijem. En ocena» bom zmolil — za lumpa. Ah, glej — siva glava sloni ob deblu križa: lump je! Na tleh sedi in se opira z glav« ob križ. Nemo se gledava nekaj časa iz očij v oči. Izpregovorim : „BoHte prenočili tukaj?" „Da, ne morem danes plačati prenočišča," „In zakaj ste sedli prav tu semkaj? Verujete li v Križanoga ?" „Verujem vanj ! On je pripustil, da sem postal nesrečen, zelo nesrečen, a verjemite mi, giispod, on me bo tudi maščeval. Kaj ne, ti tam zgoraj, maščeval me bos, ali ne?" In pogleda na podobo Oirešenikovo. Mraz in groza mi spreletita ude. Ne morem veČ gledati starca. Podam mu srebrn tolar, ki ga imam v žepu. „Vzemite to, in kupite si pri starinarju nove obleke." In starec zavpije, da se razlega v mirno noč: „G-ospod, — gospod, — tolar — tolar — da — res je — tolar. Gospod, kaj ne, vi verjamete, da sem nedolžen?'' In iztrga mi denar iz roke in ga poljubuje kakor ob-norel. A jaz žalosten odmajem z glavo. „Žal. da ne morem verjeti v vašo nedolžnost, a srčno se mi smilite, to pa zares." Spet okamui starčev obraz; tako se mi zdi v Ijledi mesečini. „Tu imate svoj denar, ne maram ga; to je zame premalo. Usmiljenja sem že dobil tu pa tam, a vere lU z&upanja že petindvajset let ne! Nova obleka nič ne pomaga, gospod; čim prej me požre gi^lazen, tem bolie zame." Kličem ga sicer nazaj, a ne vrne se, temna noč ga je vzela. Minuli 80 tedni. Jesen je prišla in ž njo otožni, mračni, megleni dnevi. Lumpa nisem videl več, a pogosto mislil nanj. Prizor ob cestnem križu me je zelo pretresel. Spet in spet mi je vstajalo vprašanje: morebiti je pa vendarle nedolžen? Na svetu je vse mogoče. A saj je kake dvajsetkrat v gostilni sam priznal svoj greh. Res, da je bil takrat vselej pijan. Pa zakaj se je branil tako ponosno vzeti moj denar? AH je tako podel, da me je hotel s tako komedijo prepričati o svoji nedolžnosti, češ, potem me bo podpiral vedno in izdatno. Ne, če je vse laž in izmišljeno in narejeno, eno je bilo resnično: tisti strašni pogled, s katerim je pogledal na križ in njegova prošnja za osveto. Tako človek ne more lagati. — — — Popoldne je, ura je odbila štiri, tíolnce ima hudo vojsko z gostimi meglami, in novembra je dan že tako precej kratek: kmalu bo tema. Pa vendar moram malo na izprebod, cel dan sem pridno delal, in kar brenči mt v glavi. Vnška cesta je prazna kakor običajno. Otožna in pusta leži pred menoj; gola drevesa štrle v gosto jesensko meglo, ob potoku pa se nalahno ziblje mrtvo vrbovje. Mrazi me in tesneje si ovijem plašč. Mislim čisto nič ne, saj nič tacega, da bi se zavedal, kaj. Ko pa pridem pred Lipčevo hišo, postojim malo. Lipovec ima na daleč in âiroko najlepšo kmetijo in gospodarstvo. Kako ponosna je že ta hiša! Prav nič kmečkega ni videti na njej. Visoka okna ima in celo verando. Gospodarska poslopja so v vzornem stanju; zadnji torek je bila tu kmečka podružnica iz bližnjega mesta, da si ogleda to vzorno gospodarstvo. In Lipovec ima v svoji dolžni knjigi napisane vse srednje in manjše posestnike svoje vasi. Nas eden si niti predstavljati ne more, kako je to, Će ima človek obilo denarja ter mu ni nikdar treba vprašati: „Kaj je ceneje?" Ah, učitelj, pojdi mimo, to ni zate! Lipovčevka je ena onih treh, ki so tožile lumpa in ga spravile v ječo; da, ona je edina še živa. In kako živi? V izobilju, v sreči! Ćesa ji pač manjka? Samo zdravje je je, bogatega moža ima, ki ji izpolni vsako željo ter se ji da voditi kakor ona hoče, in hčerko ima, ki je brez dvoma najlepše dekle daleč na okoli, Frida ji je ime; to gosposko ime so ji ponosni atariši izbrali, predno so jo zanesli h krstu. Stari mož, lump je vendar le lagal pod križem, siccr bi ne bilo mogoče, da je Lipovčevka tako srečna. Frida je res lepa, jako lepa; pa tako nekako strasten izraz ji tiči v pdtezali. Pa kaj ti to mar, hodi dalje! Koncem vasi se obrnem. Sicer sem nameraval tja venkaj h križu, ker mi danes spet enkrat lump ne gre iz glave, a večer je prepust in preotožen. In spet stojim pred Lipovčevim posestvom. (Konftc }triliodnji£.) Vabilo na naročbo. s prihodnjim letom nastopi naš list XXII. letnik. Kakor doslej, trudili se bomo tudi zanaprej vestno in pošteno, da postrežemo velecenjenim naročnikom in bravcein v vsakem oziru kar najbolje. Ne bomo delali preveč in prevelikih obljub, a storili bomo, kar se da v naših skromnih razmerah, „Dolenjske Novice" naj bodo v vsaki dolenjski hiši dober prijatelj, razumen svetovavec ter prijeten, zabaven družabnik. To je naš namen, in ne bomo se strašili nobenega truda, da to tudi izvršimo kakor je le v naših močeh, A da se to v resnici zgodi, prosimo tudi zveste podpore: obilo in redno plačujočih naročnikov ter zanesljivih in požrtvovalnih sotrud-nikov. En sam človek ne zmore vsega in tudi ne vidi vsega; tudi tu velja, v združenju in edinosti je moČ! Torej prosimo prav lepo, saj ne prosimo zase, ampak za dobro stvar, za blagor in napredek Dolenjske. Veliko stvarij in razmer potrebuje pri nas na Dolenjskem pridnega dela in poštenega napredka. V to naj pomaga naš list, rta vzbudi zanimanje za časovna vprašanja in potrebe, pa tudi pokaže pot rešiti jih. Trdna podlaga vsega dela in prizadevanja pa nam bo tudi zanapre) dvoje velikih idej: krščanska in slovenska. Da na tem temelju pripomoremo slovenskemu ljudstvu do prave sreče, v to pomagaj Bug! Uredništvo. Nekaj naročnikov Je še zaostalo z naročnino za celo ali pol leta 1905. Prosimo taiste najvljudneje, naj nam blagovolé 2 kroni, oziroma 1 krono takoj odpo-slati, — Ob enem prosimo, naj se naročnina za prihodnje leto 1906 naprej plača, kakor Je to edino pravilno in kakor imajo to uvedeno vsi drugi časopisi. V svrho brezplačne dopošiljatve naročnine za „Dol. Novice" priložimo poštno položnico, in sicer nekaterim danes in drugim v prihodnji številki. DomaČe vesti. (Šolske vesti.) Na štirirazredni ljudski šoli v Leskovcu pri Krškem se je dovolila paralelka, in se je /a to službeno mesto imenovala gpdč. Kup nik Albina, Na trirazredni ljudski šoli v Sodražici pri Ribnici je dobil začasno vodstvo šole učitelj g. Mihael VerbiČ, ker ima nadučitelj zaradi bolezni dopust; za suplentinjo je pa imenovana gpdč. Adela Reven. (Umrl) je dne 24, novembra t, 1. v Šmartnem pri Litiji visokodastiti gospod Janez Golob, vpokojeni župnik. Pokojnik se je rodil 1851 v Tunjicah pri Kamniku na Gorenjskem. Kot župnik je deloval mnogo let na Primskovem, kjer je tudi podučeval v ljudski šoli. Trdovratna bolezen (rak na jeziku) ga je prisilila, da je stopil v zgodnji pokoj. Umrl je star še le 64 let. Bil je vsestransko priljubljen mnogim obiskovalcem / te priljubljene božje poti (Ďatež) in turistom, ki so prihajali na Priiiiskovo. (Umrl) je diié 20. novťmbrK t.l. gospod Anton Vrta ôie, upokojeni c, kr. stražmešter, st,otnik c. kr. un)f. meňěanske garde in posestnik v Novem mestu, v visoki stdrosti 8f> let. Obširen iivotopis o rajnkem otijnvile so bik Dolenjske Novice v letošnji 5. Řteyilki, ki je iziišla diié 1. marcija. Kakor »i je bil pridobi) rajnki v svojem dolgem Življenju mnogo aaslug, tako je pričal njegov pogreb, ki se je vršil dné 22. novembra t. 1., kako priljubljen in spoštovan je bil. Kljub neugodnemu vremenu je bil sprevod velićasten, mnogobrojen. Zadnjo čast je skazala svojemu mnogoletnemu stotniku tudi C, kr. unifor. mesćanska garda, kateri je bil pokojnik nad 25 let poveljnik, a nad 60 let ud. Pokojnik )ti služboval 13 let in 8 mescev pri vojakili; za svojo hrabrost je bil šestkrat odlikovan, med temi dve zlati kolajni. Presvitli cesar mu je podel i 1. 1883. za zasluge zlati križfc s krono. Od leta 186fi—1893 je bil tudi novomeški odbornik in sfetovalec. Dasi sin preprostih kmeíkili starišev in brez šolskega pouka zrastel, pridobil si je_ bil kot samouk in pozneje pri vojakih precejšnjo omiko. Zna! je dobro laški, nemški in avoj materni jezik, ter je bil obÉe izobražen. V vsem življenju je bil uzorno priden in varéen ter si vsled tega tudi precejšnje premoŽenje pridobil, katero mu je poleg pokojnine zagotovilo mirno in brezskrbno življenje v starosti, N. v. m p. ! (Poroćil) se je g. notarski kandidat Stanko Rudež z gospodiiino Milko Globodnikovo. Poroka je bila na Tolstem vihu pri Št. Jerneju. (llestiia i» meSčanske garde godba) v liu-dolfovem priredi dne 8. decembra t. 1. v „Narodni Čitalnici" koncert na lok ter je ćisti dohodek numenjen tukajani dijaški kuliinji. Naš gosp. kapelnik se z vso vnemo trud', ta večer kar ie mogoče si. občinstvu prijeten napraviti. Samo želeti bi bilo, da bi kakor drugod, tudi tu pristopili gg, diletantje ter na ta način pripomogli k sijajnejšemu uspehu. — V to svrho se tem potom prosijo yú oni gospodje, kterih je volja, pri tem dobrodelnem koncertu sodelovati, rta blagovolijo priti dne 1. in 6. dtcembra ob 7. uri zvečer k vaji k gisp. Josipu Kosičku. Slavno občinstvo pa ee uajuljudneje vabi, da z mnogobrojno udeUžbo pripomore k večjemu gmotnemu uspehu. (Vabilo,) Učiteljsko društvo za Sol;iki okraj lludolfovo zboruje dne 7. decombra t, 1. ob 1. uri popoludne v Št. Lovrencu ob Temenici. Poleg običajnih točk bode buspitacija v obeh razredih ter nastopita gospica Amalija Hinek, „Pisan e" iti gosp. Fran Potokar, „Spisje: Sova. Samostojni opis po naérlu." — liazgovor o nagrobnem spomeniku pokojnemu gosp. nadučitelju Alojziju Jeršetu. — TovariŠice in tovariši ! Pristopite društvu z letnino '2 K. ter udeležite se v Čim večjem številu! Dobro došli prijatelji šole in nčiteljstva! T, e. predsednik: Viljem Gebauer. (Kmetijski tečaji za ljudske učitelje) na kmetijski šoli na Grmu pri Rudol^vem. V 1. 1906 bosta dva desetdnevna učiteljska tečaja za ljudske učitelje na kmetijski šoli na Grmu, pivi meseca aprila v sadjarstvu in vinarstvu, dmgi v mesecu oktobru o uporabi sadja in kletarstva. (Poučno-zabiivni večeri.) Kmetijska podružnica nt»vomeška je sklenila, prirejati to zimo diužabne večere, na katerih se imajo razpravljati različna kmetijsko-poučna vprašanja. Prvi poučno-zabavni večer se priredi v Četrtek 7. de-oembra v Tučkovi gostilni. Na vrsto pride to-le predavanje: O dolenjskem cvičku (pristav g. V. Kohrman), in o veltlincu in njega pomenu za Dolenjsko (vodja g. li. Dolenc), Predavanje bo zdtuženo s praktičnim razkazovanjem 1Đ Z vinsko pokuanjo, Pričetek točno ob 7. zvečer. — Drugo predavanje se priredi v četrtek 21. decembra in sicer o napravi hotelskih vin (nadzornik g. B, Skalický). Kraj tega predavanja, ki bo tudi združeno a praktičnimi demonstracijami, objavimo prihodnjič. (Akademija.) Dne 25. novembra t. 1. je predaval g. prof. Eeisner v uoyomeški Čitalnici o „streli". Občinstva je bilo prav mnogo in je z zanimanjem sledilo vsemu predavanju. Kakor čujemo, bode g. profesor kmalu nadaljeval svoja predavanja. (Veselica) „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" v Noyem mestu" se je due 19. novembra t 1, zelo dobro obnesla. Dvorana je bila precej dobro obiskana in vse točke so bile zelo srečno izbrane. Jako dobro «te ugajali pesmi „Naše zvezde" in „Dneva nam pripelji žar". Ravno tako dobro ste bili igrani burki: „Srečen konec" in „Modri Natan". Največ smeha je vzbudil humorist g. Cigler, ki je žel za svoj dobri nastop tako pn kupletu „Cigaretelj" kakor pri obeh burkah obilo pohvale. (Narodna čitalnica v Novem mestu) poživlja svoje članove »a redni občni zbor, ki se iroa vršiti v soboto dne 9. grudna 1905, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom : 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo knjižničarja. 5.) Poročilo volitev predsednika, blagajnika in odbornikov. 6.) Volitev odseka za popravo praiil. 7.) Slučajnosti. Odbor. (Utonil.) 28, m. m. ob pdu enajsti uri dopoldne izvlekli so utopljenega Fr anc Šimc-a iz Stopič št. 16 blizu mlina Janeza Bohte-ta iz potoka Težka voda iz vode. i^red ta večer ob osmi uri bil je še v Dol. Težki vodi. Ker ga ni bilo domov, zdelo se je lindem sumljivo, da ne 11 morebiti utonil in šli 30 ga iskat. Žal, da se je njihova sumnja le predobro uresničila. Ako je kdo njegove smrti kriv, bode nadaljna preiskava dognala. AIož je bil precej premožen posestnik m dober gospodar. Žena in otroci imajo dosti vzroka za njim žalovati. d, (Na občno željo) priredi krška občina letošnjo jesen še en vinski semenj v Krškem in sicer v sredo, dne 6. d^ cembra 1906, to je dan sv. Miklavža. ToČil in kupčjo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj v to sviho prinese seboj eden ali več litrov svojega pridelka za pokušnjo. Semenj «e prične ob 9 uri dopoldne v steklenem salonu na vrtu gosp. Gregoričft v Krškem. Istotam in istega dne bo ob pol devetih zjutraj deželni potovalni učitelj g. Fr. Gombač predaval o umnem kletarstvu. Tega predavanja se sme udeležiti vsakdo. Vljudno se prosi, A% posetijo tudi ta semenj zlasti gostilničarji in yinotižci v mnogobrojnem številu, ker pride čeravno se je že veliko vina^ razprodalo, mnogo vinogradnikov iz kršiega okraja in Sp. Štajerske, ki pnneso svoj izborni letošnji vinski pridelek na pokušnjo in na prodaj. Eventualno se bodo oddaja e tu manjše množine, (L vinski sejm v Ćrnomlju.) O priliki I. vinskega sejma, ki se vrši v Črnomlju v nedHjo, dne 3. t. m, bude predaval c. kr. vinarski nadzornik B Skalický: „O umnem kletarstvu in o pomenu vinsktlj sejmov," Predavanje se vrši v šoli, ob 10. uri dopoldne. Želeti je, da se ga vinogradniki v obilnem številu udeleř-e. (Zimska nadaljevalna šola) se je ustanovila v Krškem za take mladeniče, ki so ža dovršili ljudsko šolo in so že nad 14 let stari. V tem tečaju bodo nodučevali gg ; dr. J. Hočevar, dr. Kaisersberger, dr. Romih in K. Humek. Dosedaj je v tem tečaju deset učencev, ki se po-dučujejo vsako nedeljo od 10. ure dopoldne do 1, uro popoldne. (Današnji list) obsega dvanajst strani. GoHpodarnke stvari. — (Vinski semenj v Novem mestu) se je nepričakovano dobro obnesel. Vzlic slabemu vremenu je prišlo od raznih strani naše Dolenjske toliko vinogradnikov, da se je vse trlo. Prostorna sobaua v Kosakíiyi gostilni je bila natlačeno polna, tako da so morali nekateri vinogradniki iskati prostora v stranski sobi in na hodniku. Piiglašenili je bilo 111 vinogradnikov z več kot 200 pokušnjaiD]. V resnici jih je bilo pa več. Med vinogradniki jih je bilo mnogo'iz krškega okraja, celo dol iz Jesenic. Kakor se je dognalo, je bilo vsega vina okolu 5500 hI na prodaj. Na semenj je prišlo za prvo pot tudi dosti kupcev iz bližnjih in drugih krajev, iz Ljubljane in Gorenjskega. Bilo bi jih pa gotovo še več, ako ne bi prav na ta dan kakor nalašč priredili tudi v Vidmu vinskega semnja in ko bi bilo tudi vreme nekoliko bolj ugodno. Došle udeležnike je pozdravil mestni župan g. S. pl. SI ado vic, na kar se je začelo po kratkih spodbujevalnih besedah po-pruiiničnega načelnika g. V. Rohrmana vinska pokušnja in kupčija. Semenj se je otvoril ob 11. m je trajal do 3. popoludne. Na semnju samem se je prodalo okolu 700 hI vina. Barantalo se ja potem pa še po gostilnah, tu in tam. Kakor se sliši, prodalo se je v Jakšetoii gostilni v Kandiji se 160hl vina. Razstavljena viiia 80 bila vseskozi dobra. Pokukali amo izvrstne dolenjske cvičke iz Trške gore, Grčevja, od kostanjevških in krških vinskih goric. Prinesla so ae pa tudi posebno izborna bela vina, izmed katerih so se posebno odlikovala vina gospe pl. Langer iz Brlljina, pa tudi dtiiga. Prodala so se razliina vina po cenah od 38 do 50 ii liter. Beli burgundec kmetijske šole na Giim s« je prodal po 60 h liter. Cene so bile v obče visoke. Ko bi bile csne nekoliko nižje in ko bi si ne bili naši gostilnićarji iň pred sv. Martinom založili svoje kleti za prvo potrebo, izvestno bi se bilo tu že to pot vei vina prodalo. Vsa prireditev pa je .jasno pokazala, da so taki semnji Ćasu primerni in potrebni. Ako se ti semnji prirede pravoćasno, je upati, da se prav v Novem mestu razvijejo sćaaoma do velike veljave, saj je Novo meato s svojo lego in svojo železnico najugodnejše središte za tako kupčijo. Po končanem semnju so se zbrali nekateri udeležniki v državni kleti, kjer jim je vinarski nadzoi'nik g. B. Skalický pojasnil namen kleti in dal pokušati razna vina. — (I. Vinski sejm v Novem mestu) uspel je nepričakovano dobro. Posebno kaže velika udeležba vinograd-Hikov na to, da se zavedajo, da je vpeljava vinskili sejmov za vinogradnike radi živahnejšega prometa z vinom zelo umestna. Želeti bi bilo, da se tudi kupci v večjem številu udeležijo teh sejmov. Mi amo prepričani, da bi se to bilo tudi sedaj že zgodilo, ako ne bi bilo vreme tako skrajno neugodno in ako bi se prav po nepotrebnem ne bil priredil ravno na isti dan vinski sejm v Vidmu na Štajerskem, Ker je bil naš sejm tri tedne poprej razglašen, bi si bila gospoda v Vidmu lahko izbrala kak drug dan. Ali je to morda doka«-„slovenske vzajemnosti", da se dela taka neumestna konkurenca — to so ironične besede enega navzočega odličnega hrvatskega veleposestnika, ki so pač pikre, a žalibog resnične. Mi smo pa prepričani, da je temu kriva intriga od neke strani. — (Darila za stare in zveste kmetijske posle) [hlapce in dekle] bo delila mesca decembra c kr. kmetijska družba kranjska iz zaklada, ki je bil ustanovljen 1, 1898 v proslavo vladarske petdesetletnice. Oddalo se bo skupaj 10 daril po 20 K. Ta darila dtibe posli s Kranjskega, ki še sedaj služijo in ki lahko izkažejo, da služijo najmanj 30 let neprenehoma pri eni in isti hiši, in ki dosedaj se niso bili obdarovani s temi darili. Prošnje je vložiti do 10. decembra na c. kr. kmetijsko dnižbo kranjsko. Vsaka prošnja mora biti potrjena od g. župnika in županstva. — (Kmetijski pouk.) Kakor druga leta priredi tudi letošnjo zimo kmetijska podružnica več kmetijskih predavanj, in sicer ob nedeljah od 9. do 10. ure dopoludne. S tem poukom se prične v nedeljo dne 10. decembra in bo tega dne poučeval g. vinarski nadzornik B, Skalický o pretakanju vina, V nedeljo 17. decembra bo poučeval g. pristav V, Rohrman o mlekarstvu v novomeški okolici, in v nedeljo 21. decembra g. vodja R, Dolenc o pravilnem zasajanju sadnega drevja. Pouk se vrši v podružničnem prostoru, v hiši g. Jakšeta v Novem mestu. Opozarjamo na ta pouk naše gospodarje in kmetske mládenče in jih vabimo k obilni udeležbi, — (Poskušnje z umetnimi gnojili.) Kmetijska podružnica želi napraviti tudi za prihodnje leto več kmetijskili poskuàenj z umetnimi gnojili. Kdor bi hotel delati take poskušnje in o njih tudi vestno in pravočasno poročati, naj se oglasi Z dopisnico pri kmetijski podružnici ali pa pri načelniku g, V. Rohrmanu, Potrebna gnojila za te poskuse se dobe seveda zastonj. — (Koliko stane kmeta en liter mleka?) S tem vprašanjem se je nekdo obrnil na naše uredništvo in nas prosil pojasnila. Ker se je to prepozno zgodilo za ta list, hočemo poskrbeti, da se to važno vprašanje pojasni v prihodnjem listu. To hočemo storiti toliko raji, ker je prav v zadnjem času nastalo povsod gibanje za podražitev mleka in ker je celo vprašanje času primerno in važno. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Neimenovana A K, Preć. g. kanonik J. Hočevar 10 K. advokat ar, J. SchegnU ta prvo pi>llet e 25 K. Vekč, (f, dekiiu J, Narobe iiO K. VeleĚ, g, kaplan Martin Pečarlů 10 K. Zaloga piT» bratov Reininghaus v RudolfiiTem 10 E. (i. Štefin Oitritič 5 K. Neitiietmvaii NoForaeíůan 10 K. GoHp, priHeatnib Jakftz xa iibtober in nuTember 2 K. Veleí. goapoda župnikA A, Úiseuj ÎB M. Nerniioiđ pů 10 K. Vrli iuiiljaiii ii AIiniB ťeci so poslali tretji VDi raíiiňnili íivil, flimp. p-we^itnik Reu^lj iï Kandije 2 vreûi repe in eno vreijit krompirja, Gnap. iirittestnik J. Ferlič j» Nrjveifa mesta d?e vreňi repe, dve vreći krompirja. VelebUij, g. barnn Wauibolil B vreé krompirja. Dr. Josip Marinko. Loterijske številke. GRADEC. 18 novembra 64 22 72 TRST, 25, oDvembra 3 43 4fi 19 6B BI 71 Zahvala. Franc Vrtačič izreka v Rvojem in v Imenu vseb drugih sorodnikoT, jta Mnogobrojne dokaae blažega aoĚiitJa o Buirti njih ljubljenega strijea in sorodnika, guspoila Anton Yrtačiť-ii hišnega posestnika, lastnika zlate kolajne za hrabrost, zlatega zaslužnega križca s krono, vojno kolajne, spominske kolajne, srebrnoga zaslužnega križca In papeževo kolajno in zn mtiogohrojiio udeležbo pri njega pne^rebii veem )i. ii, udeležencem najiskrene iu zahvalo, — Osobito se pa âe kar najtopleje zalivaljn e si. zasto letvom a. kr. priv. unif. tneKČantikih gard iz Krhkega in KostAujevice, katera sta se y tako íastnem Steviln ndeležila nprevodaj gg. duhovnikom iz Št.,Jerneja, b1. novomeški požarni brainhi, slavni mestni ia moíĚauaki gardi in nje godbi /a spremstvo, po-kUrajeni krasni venee in nje požrtvovalnost, preo, kapiteljuki duhoviíóini, preó. gg oo. franéiskanom in Usmiljenim hratum, p, n gg, viĚjerau in nižjemu nraduiátvu, al. p. n meščanstvu in vsem vsem Bjiremljevakem dragega pokojnika, vkljub skrajno slabeum vremenu, k njega zadnjemu poiitku. Rudolfovo, 28. novembra 1905, (280) Vljudna profsnja! Tekom let sem izposoilil po mestu precej knji^, katere mi pa premnogi ěe doaedaj niao vrnili. Ker si ne morem drugače pomagati, zato prosim po tej poti: blagovolite mi knjig« vrniti čim prej pr, Sal. Watzl, vikar. Das XrX. Jííhrlinndert I. zvezek in Wort untl Bild v orig. platnice vezan, sem posodil, pa pozabil komu. Prosira, naj je dotični tako prijazen, in mi ga vrne ! Ign. Hladnik, Pisarna glavnoga zastopa banko t TT-Y. (.253-2-2) se nahaja v I. nadstropju Jarčeve hiše na Glavnem trgu št. 90 v Novem mest«. Fran Perko, glavni zastopnik. "Vinske sode dobro ohranjene, od 15 do 60 hektolitrov SP^' po Ugodni ceni (276-3-1) C. Germ, Rudolfovo. O K L I C. tSGi») C. kr. finančna prokuratura za Kranjsku je kot zakonita zastopnica c kr. di-i.avnega zaklaila zaloijla pri c. kr. okrajnem HKxiíBffu V Ljubljani v anteno shrambo Štiri depozite, gledé katerih se vzlic obširnim poizvedbam ni moglo dognati upravičencev ali njihovih pravnih naslednikov. Ti depoziti 80 pa sledeči : 1.) Dne 28. oktobra 1B28 pod zaznambo .,Karol baron Zois, vadij državnega gospostva Bled" sprejeti depozit v znesku 168 K. 2.) Hnc 11. julija 18:^8 pod zaznambo „Ivan Rupe, Mihael 8isclial, Jurij Sterbenz, zalcupniki užitnine glavne občine Poljane'' spre-teti depozit v zne,sku 360 K 62 v. 3.) Dne 28. marca 1839 pod zaznambo ..Depozit od Terezije Sorman vplačane kupnine za zdraženo erarlčno poslopje v Bistrici pri Podbrezjl" sprejeti zuei^ek 1484 K 80 v. 4.) Dne 12 marca 1842 pod zaznambo ..Depozit kupnine za prodano mltniško poslopje v Bistrici pri PodpečI" sprejeti znesek 382 K 37 v. C, kr. okrajno sodlače v Ljubljani je po sprejemu teh depozitov v sodno hrambo imenovalo mene podpisanca skrb* nikom vseh zgoraj navedenih osob neznanega bivališča z nalogom, da naj poizvedujem za bivališčem teb osob, oziroma njihovih pravnih naslednikov, Ustrezaje nadaljnemu sodnemu nalogu z dne 2. novembra 1905, oprav. ètev. Ne I l,5î>/6/3 poživljam tem potom vse one, ki bi mogli sporočiti kake podatke o zgoraj navedenih osobah neznanega bivališča ali njihovih pravnih naslednikih, da to store ali naravnost na naslov podpisanega oskrbnika dr. Alojzija Kokalja, odvetnika v Ljubljani, ali pa na naslov c, kr. okrajnega sodišča v Ljubljani kot skrbstvene oblasti. V Ljubljani, dne 10. novembra 1905. Dr. Alojzij Kokalj t. r. Lepo (258-4.8) posestvo šivalnih vsakovrstnih sistemov, posebno Sinirer-jevih. Iste prodajam po najugodnejših plačilnih pogojih z najdalje segajnčim poroštvom po najnižjih cenah, eutz, Novùmesto. ^J63-ll-lUJ se dobé le pri SIIVÍÍER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. IV Svarimo a tem QtLinujaejûe svuje odjemalce pred Kivaliiimi stroji, kijili puunjaio druj^i tri^uvci pdtl itneonm „izvirne Sin^srce". Ker mi svojih atnijev nikdar ue uddajamu takim trfjfovuem, obstoje taki „izTirui Sing«r)evi stroji" k veújeiua íe aUrili rabljeni)!, iz tretje rube đabljecib Si-vnluib HtTiijeT, za katere ne moremo niti |iriïTEeti kaku poroštvo, uiti dopualati poHanmili <1elov. o rr >W « O v C/3 M ^ = oc c_ rt as o č? 'H rt :3 o>ie« Ï rt C» Razglas. v Razburah pri Čatežu, okraj Trebnje, katero obstoji iz zidane prostorne hise, v kateri so tri sobe, z vsemi potrebnimi shrambami, pod hišo obokam hlev (štala) in obokana klet, zraven dva svinjaka. Diugu poslopje je prostoren pod s shrambo za slamo, zraven zopet «bokani hlev (stala), ptd pôdom lepo obokana suha klet, v vse te shrambe so kamniti hangarji. Zraven tega po-filopja leži top velik sadni vrt, katerega obliva gnojn'ca iz vasi. V bližini ste dve njivi z 38 merniki posetve, okrog je koĚenica in dva dela približno 3 orale gozda. Kraj prijazen in lepa lega. Naprodaj je za 4300 gld. Za pohivico tega denarja se čaka pet let s 5"/o obresti. Pojasnila daje o tem g. Mihael Omahen, trgovec v Višnji gori, Dolenjsko. Jako pripravno je za kakega Amerikanca z rodbino. 'F I Velika zîiIo^îi Podpisano mestno županstvo proda iz svoje boste v Gegelnici pri Hndolfov^m, nedaleč od novomeškega kolodvora 300 hoj ali smrek in sicer po kosih, katera drevesa so za prodajo nže zaznamo-vaiiH, Razpisujejo se v to svrho ponudbe, ki naj se vložijo pri podpisanem županstvu d» 2. decembra 1905. Tem ponudbam je priložiti 10% varščine v gotovini, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih. Vsakdor, ki hoće vložiti ponudb«, «i Inlik» zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnim gozdnim Čuvajem Paulićem, ki stanuje v Cegelutci, Mestna obćina ni vezana sprejeti najviSjo ponudbo, pač pa je vezan vaak ponudnik na svojo ponudbo do 15. decembra 1905, kal- se ima v ponudbi omeniti. Pogoji glede plačevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoste kakor tudi drugi pogoji izvejo se v meçitni pisarni v Rudolfovem ter ima vsak ponnlnik v svoji pouudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani tn da se jim podvrže, Rudolfovo, due 14. decembra 1905. {366-S-3) Mestno županstvo. Dobro izurjen kovaški pomočnik se sprejme takoj pri Peter Gorupiču, (254-3-25 kovaćn v Kundiji pri Novem mestu. n\ S ro m UJVU [2480-3) SO po ceni na prodaj na grajščini Strugi, pošta Movo mesto. Hadi selitve se proda: Zrcala, kredenc, stoli, mize z dunajslte poliištvene razstave, kaicor tudi kuhinjska postelja (Talcibett). posoda itd. Veó pri ff. oskrbniku ULRICH v Čitalnični ulici št. 147 v Rudolfovem. 1238-3-3) Vajboljša pristna vina priporoča po najnižji ceni (146-3-2) Antonija Lakner v Kandlji luisproti /a^i Kosiček-a. Vova hiša na prodaj! Hiša Si 41 v Žabji vasi se iz proste roke proda. Hiša je pripravna za kecega ptnzijonista ali uradnika. Zraven tudi d(j dva joha posetve, hiev, svinjak in kozolc. Proda se pa tudi sama taisa s sadnim vrtom. — Prodam tudi nad studencem v Žabji vasi zemljišče za stavbo liiš, na katerem se nahaja pesek in kamenje, po 1 kronn kvndrntnj metňr. Vefi sfl izve pri lastniku A. NeČimer v Žabji vasi ali v Rudolfovem št. 60. ITe več v hotelu Koklic ampak V hiši g. Apolonije Zurc Y Rudolfovein, Glasni trg št- 94 ordinira od 4. decembra naprej "TR' zobozdravnik IB, ÍL i PMISEIS iz Ljubljane, Marijin trg 3 (207-2-1) in sicer kakor do sedaj ttitli za naprej redno vsak pondeljek in torek. Vsakovrstne zobe in plombe. Žagarja in mJinarja dijaka (278.2-l> vestnega in treznega značaja, sprejme se takoj v sluřbo pri žagi n« turbine in mlina, proti dobn plači. (275) Teč pri gosp. Franc Kiemenu v Crmcšnjiceh (Kočevje). Deček (184-0-6) iz poštene hiše, kateri ima veselje do mesarske obrti in je ljudsko šolo dovršil, se sprejme takoj pri Jos. Windischerju == v Kandlji pri Novem mestu. == UCENEC — ki ima veselje do tevijarske obrti — se takoj sprejme pri Lovro Puš, čevljarskem mojstru Eadolfovc, Glavni trg. (S77-2-1) se takoj sprejmeta v stanovanje oziroma tudi na iirano. Već ae izve pri upravništvu „Dol Novic" dobrih in poštenih stariaev se sprejmeta takej v trgovini^' mešanega blaga v uk pri Anton Verbiču, trgovcu v Sevnici, (274-2-1) Vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu išče (I r «I s m Plača po dogovoru, pa za obadva gotovo dobra. Nitstop obedveh služb takoj. f272-0-n 1271-S-l) Kdor želi po ceni in dobra flarita za sï, MMmm íb potrudi naj se v prodajalno gosp, Friderik Tandlcr-ja v Rudolfovem na Glavnem trgu kjer je bogata izber igrač in galanterijskega blaga po tovarniški ceni, različnih okraskov za božično drevesce, lepih kryig s podobami, različnih novoletnih in umetnih razglednic, mnogovrstnega beriva za staro in mlado itd. itd. pO ©©rskali« Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 2 minuti od južnega kolodvora. Sliiijališče vseh Dolenjcev in Belokrazijcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biijardoma ameriškega sistema, lepo nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina. pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi tina metliška vina. — Izborna kuhinja. Postrežba točna, Cene nizke. Ztt Tiiiiog brojcii ubiiik prosi spnutovai^em Fric Novak. tií70-2-l) (234-24-3) n Mim f i Eno veliko posestvo na Dol. Šicah pri Toplicah, obstoječe iz lepega gospodarskega poslopja, travnikov, njiv, lioate in pa 4000 novozaaajenili trt. Drugo manjše posestvo pa se nahaja v Kotu pri Semiču. Natančneje o prodaji teli posestev se izve pri gospodu fa3G-3-3) Janezu Pezdircu v Dol. Šicali. UČENEC kateri ima vesalje do pekovske obrti, ter je priden in pošten se takoj sprejme. Veé pove g. J. Poiek v Metliki. (261-2-2) ŽENSKE LASE smešane in rezane, kupujem nn malo in veliku. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu, — V zalogi imam naiflnejša mila svetovnoznane tvrdke H. KielhauSôr, CrradeC, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamk« „dva rudarja". Dišave za «liieito iii mnogo {»nznaiio ttkočino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las In očiščuje pibut. BpoïtuvBiijem se priporoûiigein Ivan. Svetec, brivec in vlasuljar Rudulfjvj, Glavni trg (nasproti mestne hiše). ilf ( on JÍ OS ni IÍ za Kandijo in okolico - reg. zadruga z neomejeno zavezo - sprejema hranilne vloge od THHCfga, če je njen ud ali ue, ter obrestuje jio 2 O Obresti se pripisujejo koncem vsaceg^a leta brez posebnega naročila. Kentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegovala vlagateljem. f 212-6-6) Pozor! Pozor! Pozor! Za čas jeseni in zime se opozarja na novo veliko zalogo zimskega blaga ktero se bo prodajalo po jako znižanih cenah pri podpisanem v Novem mestu, Posebno veliki izbor zimskih rut ter suknene obleke za ženske, fino črno sukno, Štof, „Loden" in vsakovrstno sukno za možke obleke, V zalogi je tudi veliko suknenih (âtofastih) in drugih ostankov, kteri se bodo prodajali, dokler bo kaj zaloge, za polovico cene. Vnanja naročila se izvršé točno. Vzorci se na zahtevo brezplačno pošiljajo. Zaloga je razložena razun v trgovini tudi v skladiščili (magacinih) v I. in II, nadstropju, ter dovoljeno isto vsakemu na ogled, ^ WMAM^ BílŽICi - (íliivni trg. 1 i Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo (lCl-16-9) s Ono je ziijiunčeuo Čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. "^JiJ Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko ,,JELEN-'. GI^OHG SCHICHT, Aussig. — JSiij večja továrnu tc vrste Dobivaše povsod! Mil evropcjskeiU OZClIllju. Dobiva se povsod! ^^ Prodam Sfi iïB ! (196-0-6) V Novem mestu. Jos. Medved v Gorici. Prodaja vina. Imam v kleti več sto hehtolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina. domače rakye, brinovca in finega namiznega olja iz oyk po primerno nizkih cenah. Ivan Pujmann, (2a9-ia-B) vinograiliiik in trgovec (Votlajau DignanD-Iatra. SSHSSaSSSBSHSHSHSc_SHSHSHSaSïïHHSSHHSeSa ne uajd.i nikoli v dcfieiîo iiežnei;a, «iateifa lici in odstranitfT jifiy, boIjSej^a iii vs[(e5neje delujoče^« zdrtiviliieKA mila kot. je xiinui> Bergmann-ovo liiyino milo Nizko cciie! >®< Dobro lilaj;,^)! Zdravje je največje bogastvo ! Zdravje je največje bogastvo I Kapljice sv. Marka. (aee-ao-i) Te glasovite in nedosegljive „Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo In notranio vporabo. OBobitu odBtrwijiijeju trganje in koljenje po trogi iz Brenifn» enkrat mesečno. Tn Be dobivajo pft tudi listki prek« Baltimore in na vse ostale dele sveta, ktiktpr: Brazilija, Kuba, Buenos Aireu, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd, itd. f (262-6-2) Meseca oktobra t. 1. odprl sem v Št. Jerneju ključavničarsko obrt v hiši g. župana Polanca. Izdelujem vse, od najpriprostega do najfinejšega, umetno kakor tudi stavbeno ključavničarstvo. Vsa naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Pri zunanjih naroČilih naj se blagovoli vposlati vzortc. — Se priporočam slavnemu občinstvu. z odličnim « po â to Tanjem J^ PifkOViČ. Lep pod za enega ali dva posestnika je na prodaj. Več pri g. F, Tandlerju v Eudolfovem. « ïT ÏX. XI. © i: Dunaj X. Eugengasse 57. C, kr. priv. tovarna potrebščin za razsvetljavo za električno luč, plin, acetylen in petrolej priporoča svojo bugato zulogo lestencov, namiznih svetilk, razsvetljav za strop itd, itd, v najnovejčem slogu in najfinejži izpeljavi, za stanovanja, hotele, restavracije, tovarne itd. === Za vsako sezono novosti! Proračuni in ilustrováni ceniki so brezplačno na razpolago. Specijaliteta: ^^ Petrolejske peči „Aleksander*^ "iiS Glavni trg RAITC Rudolfovo — G-lavni trg priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejšega manufakturue^a in inodne^i blapi za dame in gospode, kakor: fino angleško sukno, cajg, bela kontenina, Chiffone, porhante, cvilhe, fino moško perilo, kravate itd. itd. Različna konfekcya za dame. kakor: fine Jopice, pelerine itd. — Bogata zaloga krasnih nagrobnih vencev. — Prave ruske galoše z znamko „Prowodnik-Riga". (278-O.lj Priporočilni se velespoštnvaujeni Jos. MOrauC. o X Zi o Vsakdo naj se sam prepriča, da se najboljši šivalni stroji dobé edino le v nuiiuifakturiii in modni trgovini V J><»br<) in po ceni! fl79 O-I) O CJ V F. ■> •■in*- Otlgovorni urediiik Fr. Sal. Watzl. Iz^tEijateli in saloinik Urban Horvat. Ti£k J. Krajec, nasi.