9 POKIH KMETIJSTVO IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA n. sol. o. LETO XXIX INTERNA IZDAJA • u —■ PORTOROŽ, MAREC 1987 »Naš glas« izdaja delovna organizacija Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska GDO Tiskarna Jadran 1986, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. Številka i Sra/S To rt REZULTATI POSLOVANJA 1986 KAKO UREDITI ZAVAROVANJE DELAVCEV PRI ZDRUŽENIH KMETIH Glede na to, da imamo v naši DO, oziroma v TOK Agraria Koper razne skupnosti, kot so hlevska, strojna ..., se pojavljajo primeri, ko so poleg združenih kmetov v teh skupnostih zaposleni tudi drugi občani, ali pa bi se želeli zaposliti. Nastalo je vprašanje, kako zavarovati te delavce, ki delajo pri združenih kmetih. Republiški komite za delo je na naše vprašanje, kako zavarovati te delavce odgovoril, da so delavci, ki združujejo svoje delo pri združenih kmetih zavarovani kot delavci v združenem delu. Kot združeni kmetje se lahko pokojninsko in invalidsko zavarujejo le kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki niso v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. To določilo je v skladu z 11. členom Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (UR. I. SFRJ 23/82). A. S. Leto 1986 je za nami. Poglejmo kako smo realizirali količinske in finančne plane. Fizični obseg proizvodnje za celotno delovno organizacijo je bil realiziran 95 % glede na plan. Istočasno pa je ta proizvodnja za 5 % nižja od dosežene v letu 1985. TOZD SOLINE je kljub za 33 % manjši lastni proizvodnji v primerjavi z letom 1985 obdržala nivo skupne količine s povečano uslužno odpremo uvožene soli. TOZD ZAČIMBA je solidno izpolnila količinski cilj, bistven in pričakovan je bil padec proizvodnje kave, medtem ko so ostale skupine izdelkov beležile nepričakovano nižjo stopnjo. Skupni količinski plan proizvodnje je tako 97 %. TOZD SUDEST je količinsko dobro realiziral proizvodnjo in to na račun večje količine predelanega oziroma spakiranega riža. TOZD GOSAD i-n TOZD KRAS MPI sta količinski cilj najbolje realizirala. TOZD GOSAD 111 %, TOZD KRAS MPI 138 %. Prvi na račun boljše letine povrtnin, drugi pa s povečanim zakolom živine. V Začimbi TOZD ARGO je količinski cilj slabo realiziral. Razlog je v bistveno manjši proizvodnji juh za izvoz v ZSSR dn pomanjkanju paradižnika — osnovne surovine za vrsto nosilnih izdelkov tega TOZD. TOZD DELAMARIS beleži bistven padec proizvodnje, ki je tesno povezan z neuresničitvijo povečanega ulova TOZD RIBA. TOZD RIBA ravno tako ni uspela realizirati planirane količine ulova niti vzreje školjk. TOZD VINAKOPER in TOK VINAKRAS beležita bistveno manjšo proizvodnjo pijač, medtem ko je proizvodnja sadja in grozdja realizirana dokaj uspešno. To so bili količinski podatki. Poglejmo sedaj še finančne rezultate za leto 1986, ki jih prikazuje TABELA I. Kaj lahko rečemo za prikazane finančne rezultate? Lahko rečemo le to, da smo poslovali slabo. Se nikoli doslej niso bili rezultati tako slabi kot letos. Izgube V TOZD DELAMARIS, RIBA in TOK AGRARIA nam kažejo, da so kritične dejavnosti kmetijstvo, ribištvo in predelava rib. Te izgube v skupni višini din 1.661.727.806.— so resno opozorilo za konkretne in učinkovite ukrepe za saniranje teh dejavnosti kot tudi opozorilo za mobilizacijo vseh ostalih dejavnosti, ki še niso zašle v negativni finančni rezultat. KAKO NAPREJ? Bolj kot kdajkoli se moramo vprašati, kako v bodoče poslovati, da prebrodimo krizna leta in si zagotovimo prihodnost. Vedeti moramo, da bodo v letu, ki je pred nami gospodarske in družbene razmere še težje in bolj zapletene. Zato je sedaj čas, da začnemo ukrepati sistematično in celovito v duhu prestrukturiranja naše proizvodnje. Minili so časi količinskega povečevanja proizvodnje. Ker ni denarja za modernizacijo oziroma razširitev proizvodnih kapacitet je potrebno z obstoječimi kapacitetami proizvajati maksimalno kvalitetne izdelke, ki jih bomo lahko s sodobnimi prijemi trženja uspešno prodajali doma in na tujem. Delavci v DROGI se zavedamo krize, ki pa jo bomo prebrodili samo, če bomo imeli pred sabo jasno zastavljene cilje. Za uresničitev teh zastavljenih ciljev pa se bomo morali prizadevati prav vsi. Vlasta Birsa (v 000 din) TOZD Celotni prihodek Dohodek Bruto OD Skladi Izguba Soline 1.626.103 875.510 323.181 339.840 Začimba 15.636.680 873.196 323.149 295.342 Sudest 3.974.772 415.599 216.624 25.954 Gosad 3.953.297 674.627 412.023 61.497 Argo 3.214.463 497.507 257.860 61.490 Delamaris 6.019.571 371.197 783.314 — 924.016 Riba 2.896.162 616.749 596.228 — 312.269 Agraria 7.967.109 411.469 622.932 — 425.441 Vinakras 2.141.499 449.767 202.702 68.194 — Vinakoper 3.162.546 950.661 507.822 30.236 — KRAS MPI 7.943.571 1.301.877 471.024 481.943 — Blagovni promet 2.684.242 1.493.519 875.600 102.218 — DSSS 1.342.995 815.044 555.479 80.086 — »DROGA« 62.563.014 9.746.728 6.148.876 664.247 1.661.726 Začasni ukrep družbenega varstva v TOK Agraria Koper Občinska skupščina Koper je na svoji seji dne 2. februarja 1987 sprejela sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v SOZD TIMAV KOPER, DO DROGA PORTOROŽ — TOK »AGRARIA« KOPER. Skupščina je ugotovila, da je TOK »AGRARIA« KOPER v zelo težki gospodarski situaciji, saj že 3 leta posluje z izgubo. Z izgubo je TOK zaključila tudi leto 1986. Ugotovila je, da že izdelani sanacijski programi niso bili dosledno izvedeni in zato tudi niso prinesli predvidenih pozitivnih rezultatov. Vse to je postavilo pod vprašaj socialno varnost delavcev TOK. TOK »AGRARIA« je že več časa poslovala brez poslovodnega organa, ker se po dveh zaporednih razpisih za to funkcijo ni nihče prijavil. S tem so nastale tudi bistvene motnje v samoupravnih odnosih. Vse navedeno je pripeljalo do tega, da je bil na podlagi Zakona o združenem delu imenovan začasni organ v omenjeni temeljni organizaciji. Začasni organ je bil imenovan v naslednji sestavi: — za predsednika Mirko KO-SMINA iz Kopra, Cesta na Markovec 14, ekonomist, direktor Notranje trgovine v DO ADRIA- COMMERCE KOPER — za člana Tane JELIČ iz Izole, Oktobrske revolucije 10/b, ekonomist, član Kolegijskega poslovodnega organa za ekonomiko dn finance DO »DROGA« PORTOROŽ — odgovoren za finančno področje — za člana Virgilij GRIPA- RIČ iz Kopra, Dolga reber 25, inženir agronomije, pomoč lik direktorja DO DROGA PORTOROŽ TOZD »BLAGOVNI PROMET« PORTOROŽ, odgovoren za področje komerciale — za člana Radovan RAJCIC iz Kopra, Partizanska 22/c, inženir agronomije, vodja proizvodnje v DO DROGA PORTOROŽ — TOK »AGRARIA« KOPER, sedaj v. d. direktor te temeljne organizacije — odgovoren za področje proizvodnje. S tem so se začasno omejile samoupravne pravice delavcev glede odločanja o sklepanju in prenehanju delovnih razmerij ter razporejanje delavcev na I. stopnji. Zato je začasno prenehala z delom Komisija za delovna razmerja. Začasni organ je dolžan takoj proučiti razmere v poslovanju TOK »AGRARIA« KOPER in predložiti v sprejem dopolnitev sanacijskega programa za odpravo vzrokov izgube, s katerimi naj se nakaže realno izvedljiv način odprave težav v poslovanju. Dolžan je oceniti organizacijo tako znotraj same TOK, kakor tudi v okviru poslovnega sistema DO DROGA PORTOROŽ, proučiti celovito področje kooperantskih odnosov ter tekoče poročati o izvajanju ukrepov družbenega varstva izvršnemu svetu. V ZAČIMBI so leto ’86 zaključili dokaj dobro. Fizični plan proizvodnje je bil izvršen 99,2 %, kar ni vsakoletna praksa. Kljub visoki izpolnitvi fizičnega plana proizvodnje pa so se v tozdu tekom leta srečevali s številnimi težavami. O njih je rade volje spregovoril tov. Mirko SKODA, direktor TOZD ZAČIMBA, ki je naloge individualnega poslovodnega organa sprejel v letu ’86. »Realizacija plana je bila močno odvisna od količine spražene kave, ki jo sdcer obravnavamo ločeno od ostalih proizvodov. V prvem tromesečju letos smo zaradi disparitete cen spražili veliko manj kave kot smo planirali (le 9 % plana — planirano 25 %). Cena vhodne surovine je bila visoka, s stroški predelave pa je presegala ceno končnega proizvoda, kar je pomenilo: več spražene kave — več zgube. Zato kave nismo nabavljali. V maju mesecu se je stanje popravilo, začeli smo z rednim praženjem kave tako, da smo do konca le- Občinski skupščini mora o tem poročati vsake 3 mesece. Na kraju mora poskrbeti tudi za razpis individualnega poslovodnega organa TOK, in sicer v zakonskem roku. Družbeni plan občine Koper za obdobje 1986—1990 opredeljuje kmetijstvo kot temeljno dejavnost za nadaljnji razvoj občine. Teh ciljev pa ne bo mogoče uresničiti, če za to ne bodo usposobljeni tudi ustrezni nosilci kot je DO DROGA PORTOROŽ — TOK »AGRARIA« KOPER. Kmetijstvo je tudi pomemben dejavnik nadaljnjega razvoja in socialne politike v občini Koper. Te elemente je mogoče uresničiti predvsem zaradi prednosti, ki jih nudi to območje in znatnih vlaganj družbenih sredstev v usposobitev kmetijske proizvodnje. Ti cilji pa se ne uresničujejo, kar je posledica sla- ta plan predelane kave celo presegli za 7,8 %. Pri ostalih grupah izdelkov so se težavam pri nabavi surovin pridružile še druge. Zaradi neprimernih zalog smo nekajkrat ostali brez surovine, ko je bila ta najbolj potrebna, embalaže tudi ni bilo vedno dovolj. To je vsekakor posledica naše neorganiziranosti, planske nepripravljenosti. Predvidevanja, da tudi dobavitelj lahko ostane brez blaga na zalogi, ne upoštevamo dovolj. Kot v ostalih TOZD v naši DO tako tudi v TOZD ZAČIMBA polagamo še vedno, premalo pozornosti pripravi dela. V preteklem letu je v veliki meri povzročala težave politika deviznega sistema, ki ni dopuščala, da bi dobavitelj pravočasno prejel plačilo za izdano blago. Kljub našemu plačilu je banka zadrževala izdajo deviz. Slabe izkušnje pri koriščenju dopustov so nas opozorile, da moramo le-te pravočasno planirati in zagotoviti nadomestila za čas odsotnosti delavca z delovnega mesta.« Kako je s proizvodnim programom, z načrti o razširitvi programa? »Proizvodnega programa ne mislimo razširjati. Obstoječe linije moramo tako dodelati, da nam bodo dajale najboljše ekonomske rezultate, najboljšo kakovost, zadostne količine obstoječih proizvodov in seveda normalen potek proizvodnje. Trenutno je najbolje komple-tirana (od siliranja do ekspedi-ta) linija kave. Pri liniji začimb moramo dodelati postopek embaliranja, linija filter čajev je tehnološko rešena, dodelati pa moramo postopek za količinsko in kakovostno pripravo čajnih mešanic, kajti zaradi nedodelanosti procesa imamo preveč une-ska (kala) pri dragih materialih — surovini.« TOZD SUDEST pripravlja za TOZD ZAČIMBA mešanico čajev. Kako bi lahko označili odnos med dvema TOZD? bosti znotraj samega TOK ter slabosti, ki se pojavljajo pri odnosih s kooperanti. Nezanemarljivo je tudi neustrezno funkcioniranje TOK »AGRARIA« KOPER znotraj poslovodnega sistema DO DROGA PORTOROŽ. Slabosti znotraj TOK se odražajo tudi v slabih medsebojnih odnosih na relaciji proizvodnja — komerciala ter na relacijah vodstva TOK dn dislociranih enot v Zagrebu, Reki, Puli ter dislocirane komerciale. Ugotavlja se zlasti, da dislocirane enote proizvajajo največji del izgube, da le-te niso integrirane v celovito politiko funkcioniranja in razvoja TOK »AGRARIA« KOPER ter da se le-te ukvarjajo predvsem s preprodajo trgovskega blaga in da plasirajo majhen odstotek kmetijske proizvodnje TOK. C. J. »Označil bi ga kot navaden kupoprodajni odnos. Dohodkovni odnosi med tozdoma niso razviti. V SUDESTU pravijo, da jih zaloge suroviin močno bremenijo; čas odkupa zelišč dn njih predelave oz. pakiranja se ne pokrivata, saj je potrošnja čajev največja v zimskem času. Mislim, da tu ne bi smelo biti težav, naj obresti na zaloge plača tisti, ki bo surovino porabil.« Kako si predstavljate poslovanje v letu 1987? »V kolikor bodo pogoji poslovanja s kavo taki kakršni so bili v letu 1986, od maja dalje, bo proizvodnja kave potekala normalno. Proizvodnjo kave želimo v letu ’87 povečati, koliko so naše želje usklajene s finančno možnostjo pa bomo videli tekom leta. Nekaj sprememb pričakujemo na področju začimb za mesno industrijo. Zaradi bakteriološke neoporečnosti in sploh kvalitete začimb se kupoi vračajo k našim izdelkom. Kupili smo nov stroj za pakiranje začimb za Široko potrošnjo; začimb tako ne bo potrebno prestavljati (stari stroj je bilo potrebno prilagajati na različne formate), kar pomeni manj zamud in manj režijskih stroškov. Linijo čajev smo opremili z dvemi novimi stroji, in sicer s celofanirko, katere kapaciteta je bistveno večja od kapacitete starih celofandrk dn s strojem IMA za pakiranje čajev v filter vrečke. S strojema bomo povečali obseg proizvodnje čajev za 15 %. Težili bomo k povečanju proizvodnje za izvoz. V ta namen bomo usposobili še en stroj. Nekje med »skritimi željami« jo tudi nabava novega stroja IMA C 50 za proizvodnjo čajev v filtru, in sicer za gostinstvo in družinsko pakiranje, toda, visoka nabavna cena stroja in minimalna sredstva za investicije kažeta na še eno neizpolnjeno željo.« (Nadaljevanje na 4. str.) Del linije filter čajev POGOVOR V ZAČIMBI Prod pričetkom disciplinskega postopka Disciplina ... prijavljam delavca xy na delih in nalogah zaradi kršitve delovnih obveznosti po pravilniku o delovnih razmerjih TOZD, TOK, DSSS. Tako se začne disciplinski postopek za katerega daje predlog dosedaj v vseh primerih le direktor posamezne organizacije, medtem ko na senatu ni bilo obravnave katero bi sprožili samoupravni organi ali sindikat. Po prejemu prijave o kršitvi delovne obveznosti se vpogleda v prijavo ter določi katere so te kršitve po obstoječem pravilniku o delovnih razmerjih. V kolikor se ugotovi, da kršitev obstaja, se imenuje senat, ki vodi obravnavo ter o tem obvesti prijavitelja, sindikat in delavsko kontrolo. Izvršni odbor sindikata oz. njegov predstavnikov lahko nastopajo na obravnavi kot zagovorniki posameznega delavca, čeprav lahko tudi oni sprožijo postopek zaradi kršitve delovnih obveznosti. Na sami seji senata katerega sestavljajo 3 člani, predsednik, član organizacije iz katere je obdolženi delavec in eden član iz druge delovne organizacije iz istega kraja, se zasliši najprej obdolženi delavec nato pa se izvajajo še dokazi z zaslišanjem prič ali z vpogledom v listinske dokaze. Po končanem postopku se senat odloči za izrek disciplinskega ukrepa. V kolikor senat ugotovi, da ne obstaja nikakršna kršitev, delavca oprosti, ter napoti prijavitelja na pritožbo. Če pa senat izreče kazen, poleg tega napravi tudi pravni poduk, da se lahko delavec pritoži na delavski svet TOZD, TOK ali DSSS zaradi kršitve samega postopka ali pa zaradi tega ker smatra, da je izrečena kazen previsoka. Prijavitelj pa se tudi pritoži, vendar iz nasprotnih razlogov, namreč če smatra, da je izrečena kazen prenizka in ne odgovarja teži storjenih kršitev delovnih obveznosti. Senat lahko izreče na j nižjo obliko ukrepa, to je opomin ali pa najtežjo, to je prenehanje delovnega razmerja, katerega pa lahko omili za pogojno dobo 1 leta. To pomeni, da se izrečena kazen prenehanja delovnega razmerja ne bo izvršila v kolikor delavec v tem roku ne bo storil druge kršitve delovnih obveznosti. Poleg teh dveh ukrepov se lahko izreče še javni opomin, prerazporeditev na druga dela in naloge za dobo 1 leta, ter denarna kazen. Neodvisno od teh izrečenih disciplinskih ukrepov pa se lahko delavcu naloži tudi plačilo odškodnine po ugotovitvi škode preko komisije ali na delavskem svetu. Plačilo odškodnine nastopi v primeru, ko je delavec povzročil škodo svoji organizaciji in jo mora zato povrniti v denarni obliki. Glede ostalega ukrepi ne vplivajo na znižanje osebnega dohodka, temveč pomenijo le ob-toževalno okoliščino za morebitne kasnejše storitve oz. kršitve delovnih obveznosti. Na delavskem svetu se obravnava morebitna pritožba zoper pri nas sklep senata disciplinske komisije. Delavski svet lahko sklep senata spremeni, razveljavi, odpravi ali vrne v ponovno obravnavo senatu, če smatra, da je premalo dokazov za izdajo takšnega ukrepa. V kolikor delavec tudi s sklepom delavskega sveta ni zadovoljen se lahko pritoži na sodišče združenega dela v kraju kjer ima stalno bivanje. Za obalno območje pa je pristojno Sodišče združenega dela v Kopru, prav tako tudi za občino Sežana. Za delavce v drugih krajih pa so pristojna ustrezna sodišča. Tudi Sodišče združenega dela, na podlagi navajanj obdolženega delavca in navajanj naše strokovne službe odločbo popravi ali pa potrdi sklep senata in delavskega sveta. S tem pa postopek še ni končan, ker se lahko delavec ali delovna organizacija pritoži na Republiško sodišče združenega dela SRS. Z odločbo sodišča SRS se postopek zaključi ali pa nadaljuje v kolikor je razveljavljena odločba pristojnega nižjega sodišča. Ne glede na pravnomočno odločbo pa se lahko v roku 5 let predlaga obnova postopka v isti zadevi v kolikor se zgodijo dogodki, ki bi vplivali na takratno odločitev ustreznih sodnih organov. Tako smo vam opisali delo se- KAKO O TEM PROBLEMU RAZMIŠLJAMO DOMA? Poslovodstvi, delovne organizacije in TOZD, vidita dva različna izhoda iz poslovne zagate. Prvi, ki ga zagovarja poslovodstvo delovne organizacije je v pocenitvi vhodnih surovin in drugih vhodnih materialov z vključitvijo delovne organizacije na svetovno tržišče pri uvozu, doma izredno drage, pločevine in olja. V tozdu pa vidijo izhod iz težav v zmanjšanju proizvodnje (prehodu na eno izmeno), s tem izvoza in izgube. Rešitev problemov po prvi poti je vsakakor privlačnejša od rešitve, ki jo ponuja TOZD, toda ta rešitev je dolgoročna in močno odvisna od zunanjih faktorjev. Prvič, DO je vezana na odkup surovine in ostalih materialov na domačem trgu, te vezi bi se DO morala osvoboditi, drugič, pogovore o dolgoročni industrijski kooperaciji z japonsko mul-tinacionalno firmo MITSUI iz Tokia, bi morali izpeljati do konca. nata disciplinske komisije, ki poskuša v svojih odločitvah delavcu pomagati, prav tako pa tudi ostalim organom v TOZD, TOK, DSSS. Zgodi pa se, da se na senatu obravnavajo tudi zadeve oz. kršitve, ki nastanejo zaradi tega, ker ni pravilne organizacije in ne vestnega dela. V takih primerih senat odloži obravnavo in sporoči prijavitelju, da se najprej uredijo taki odnosi nato pa se lahko obravnava kršitve posameznih delavcev, ki so določene v pravilniku o delovnih razmerjih in to v nekaterih členih: 111., 112., 113. člen pravilnika o delovnih razmerjih. Sama, ko vodim senate, poskušam ugotoviti dejansko stanje na podlagi izjav prič in ostalih dokazov ter nato OBISK PREDSTAVNIKOV FIRME MITSUI TOKIO V DROGI V začetku januarja so našo DO obiskali 4 predstavniki japonske firme MITSUI iz TOKIA, in sicer direktor in pravnik predstavništva v Londonu, gospoda TAKAGI in KATO ter direktor in manager iz predstavništva firme v Beogradu gospoda JAMA-GATA in OKAMOTO. Poslovodstvo »DROGE« se je s predstavniki firme, ki zaposluje 350000 delavcev, dogovarjalo o možnosti medsebojne industrijske kooperacije. Med dejavnosti firme MITSUI Tokio štejejo tudi ribja predelovalna industrija, oljarstvo, izdelava pločevine ter glutamlnatov.__________________ V DELAMARISU gledajo na poslovno stanje svoje TOZD realno. Nesposobnost zagotavljanja zadostnih količin surovine, delavcev ter trenutno finančno nezanimiv izvoz vsiljujeta odločitev, ki jo poslovodstvo TOZD ponuja. Tov. FRANETIČ, direktor TOZD o zmanjšanju proizvodnje razmišlja tako: v sodelovanju s senatom izreči takšen disciplinski ukrep, da bo prvenstveno pomagal do boljše rešitve nadaljnjega dela takega delavca v svoji sredini. Povem, da so kršitve lažje in hujše, med hujšimi kršitvami pa v zadnjem obdobju obravnavamo predvsem problem uživanja alkohola na delu ali pred prihodom na delo. Iz te kršitve pa potem izhajajo tudi druge, kot je neredno opravljanje svojega dela, zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom, pa tudi grožnje in pretepi. Take probleme pa rešujemo skupaj s socialno delavko naše delovne organizacije in se je tako sodelovanje do sedaj izkazalo v posameznih primerih za pozitivno. A. S. »Domači ulov zagotavlja surovino le za eno izmeno, kar pomeni, da bi bila proizvodnja ribjih konzerv količinsko enaka proizvodnji v preteklem letu. Obrnili bi le razmerje plasiranja proizvodov: potrebam po DE-LAMARISOVIH proizvodih na domačem trgu bi zadostili 100%, ostali del proizvodov bi izvozili. Res bi zmanjšali izvoz, toda tudi izgubo. Ta rešitev pa ni le finančno zanimiva, z njo bi zajezili tudii problem pomanjkanja kadrov (trenutno primanjkuje v tozdu 30 delavcev), posredno z njim pa številne stanovanjske probleme.« Problem zaposlovanja delavcev v TOZD DELAMARIS je močno kompleksen. Zaradi izredno težkih pogojev dela, delavci zapustijo TOZD takoj, ko najdejo drugo zaposlitev, lažjo. Tako so v tozdu prisiljeni sprejemati nove mlade delavce, ki še nimajo rešenega stanovanjskega problema. Problem zaposlovanja bi v TOZD lahko rešili le z zvišanjem osebnih dohodkov, visoko nad osebnimi dohodki delavcev v proizvodnji v ostalih delovnih organizacijah na obali. To pa v DELAMARISU, trenutno, ni mogo-če.________________________________ Rešitvi se ponujata, časa za odloičtev pa je vedno manj. Kljub temu, izmenjava mnenj je nujna, kajti le tako lahko pričakujemo pravilno odločitev, do katere pa ni le delavcem TOZD DELAMARIS, temveč celotnemu kolektivu DO. Majda VLACIC l\la razpotju — Kako v Delamarisu? TOZD DELAMARIS jc minulo poslovno leto sklenil z 920000 mio izgube. V tozdu so ugotovili, da bi bila izguba bistveno manjša, oz. je ne bi bilo. če svojih izdelkov ne bi izvažali. Vsaka izvožena ribja konzerva predstavlja 50 dinarjev izgube, cel DELAMARISOV izvoz pa 20 mio-krat toliko. »Rešitev ne sme biti umik s tujih trgov, saj bi to povzročilo še večjo škodo« je menil Dušan ŠINIGOJ, predsednik republiškega Izvršnega sveta, ob obisku na Obali dne 28. januarja letos, ko se je seznanil s problematiko TOZD DELAMARIS. Sindikat in odgovornost Novoprispeli stroj za pakiranje začimb POGOVOR V ZAČIMBI Posebej za zadnja leta velja, da se problematika odgovornosti v naši družbi pojavlja in obravnava vse bolj pogosto. Kot že naslov pove, bom v članku poskušala razmišljati o nekaterih problemih odgovornosti v sindikatu. Vzpodbuda, da sem se odločila napisati članek prav o navedeni temi, je bila redna letna seja Konference sindikata DO »DROGA«. Ce si na začetku postavimo čisto splošno vprašanje, kdo je sindikat v konkretni OZD, lahko rečemo, da so to praktično vsi delavci, saj številke kažejo, da v povprečju nad 90 % zaposlenih plačuje članarino. Nasprotno pa so različne družboslovne raziskave (Delavce so s pomočjo ankete povprašali: V katere DPO ste včlanjeni?) pokazale, da je včasih tudi manj kot 50% delavcev pniznalo, da so člani sindikata. Kot kriterij članstva smo vzeli plačevanje članarine, ki pa ni ta trenutek tako pomemben, kot je vprašanje učinkovitosti, usposobljenosti sindikata. Tudi, če bi bilo samo teh 50 % zaposlenih osveščenih in aktivnih članov sindikata, bi bil sindikat močna organizacija delavcev. V resnici pa je delovanje sindikata prevečkrat omejeno le na vodstvo osnovne organizacije ali le na predsednika sindikata. Takšna praksa pa kaže na moč, oziroma nemoč sindikata in na sposobnost za prevzemanje odgovornosti. Menim, da velja tako kot za vsako DPO tudi za sindikat v DO »DROGA«, da za učinkovitost kot tudi za uresničevanje odgovornosti ni pomembno samo število delavcev, ki so aktivni v sindikatu, ampak tudi in predvsem njihova usposobljenost, angažiranost, prepričanost v to, kar delajo. Prav takšne kvalitete po mojem opažanju, večini aktivnih članov sindikata manjkajo, manjka jim moč, da opredelijo svoja stališča in se zanje v konkretni akciji tudi zavzemajo. Opaža se prevelika odtujitev izvoljenih organov sindikata od članstva, namesto, da bi nenehno delovali v okolju, kjer ljudje delajo. S tem bi lahko pojasnili, zakaj je de- Ekipe SDK, DROGE in TOMOSA so od osmih sodelujočih ekip edine, ki se redno že vsa leta udeležujejo turnirja odbojke v spomin Bojane POLAK, delavke SDK, katera je za razvoj in množičnost udejstvovanja žensk v rekreaciji na Obali s svojo aktivnostjo in priljubljenostjo veliko naredila. Turnir se je odigral v soboto, 14. 2. 1987. Prvo mesto je osvojila ekipa PES, drugo TOMOS in tretje INTEREUROPA Koper. Ekipa janska aktivnost sindikata nizka po številu. Ob tem bi bilo prav opozoriti na pomembnost izbire »pravih« kandidatov za volitve organov sindikata, posebno zato, ker delavci pričakujejo, da bo prav aktiven sindikat prispeval k povečanju odgovornosti na vseh področjih dela in prispeval k večji kritičnosti do pojavov, ki niso v interesu večine delavcev. Ustrezna organiziranost je prav tako pomemben dejavnik učinkovitosti in odgovornosti sindikata. Dejstvo, da v vsaki TOZD-TOK —DSSS obstoji najmanj ena sindikalna organizacija prispeva k večji učinkovitosti sindikata, ni pa to najpomembnejše. Pomembnejše je, kar se je pokazalo iz razprave na seji Konference sindikata DO, najti ustrezen način sodelovanja osnovnih organizacij s konferenco sindikata na ravni DO. Le nenehni pretok informacij med članstvom, nenehno sodelovanje je pogoj za učinkovito delo sindikata. Problem, ki pa se ga na seji konference ni izpostavilo, ampak se ga je vključilo v program delovanja konference sindikata v prihodnjem obdobju je vloga sindikata pri delegatskem obveščanju. Pri tem bi bilo potrebno poudariti potrebo, da sindikat začne z ustrezno akcijo, kadar delegati ne uresničujejo svoje funkcije in hi jim bilo potrebno pomagati, jih spodbujati ali zamenjati. Naj na koncu omenim še misli številnih avtorjev, ki so povezane z uporabo sankcij za neodgovorno ravnanje. Gre za to, da bi sindikat lahko bil tisti dejavnik, ki bi organiziral delavce, da bi opravljali kontrolno funkcijo. Sindikat naj bi organiziral javno razpravo o posameznih dogajanjih, o ravnanju posameznikov itd. Posledica takšne razprave je ocena, ki je lahko pozitivna (pohvala) ali negativna (kritika). Vsekakor bi že zavest vsakega delegata, vodilnega delavca itd. o tem, da je verjetno, da bo njegovo ravnanje doživelo javno preverjanje, ugodno vplivala na odgovornost. Mojca BRATINA DROGE je z lepo igro, vendar premajhno borbenostjo pokazala, da iz leta v leto igra bolje. Zaradi discipliniranosti vseh sodelujočih tekmovalk bomo v bodoče, zadolženi v DO za šport, rekreacijo in počitnikovanje, poskušali priskrbeti trenerja tudi našim odbojkaricam, kot ima to organizirano večina ekip. Ta odločitev pa ni vezana le na željo po boljših rezultatih v tej disciplini, temveč v večij meri na finančne možnosti. Nina Ravbar (Nadaljevanje z 2. str.) Kako ocenjujete sodelovanje med delovno organizacijo in TOZD? »Na določenem področju je več sodelovanja drugod manj. Mislim pa, da je izvor številnih težav v nedosledni kadrovski politiki naše DO. Kadre moramo vzgajati, Zaradi predvidene sprotne revalorizacije stanovanjskih posojil v zvezi z novim Zakonom o celotnem prihodku in dohodku (Ur. 1. SFRJ št. 72/86), se je nakopičilo veliko razburljivih informacij. Usmerjene so predvsem na to, da bodo spremenjene posojilne možnosti drastično zmanjšale celotno stanovanjsko zidavo. Pri tem ne bi bili prizadeti samo tisti, ki z angažiranjem lastnih sredstev želijo priti do stanovanja, prizadelo bi tudi delovne organizacije, ker bi se revalorizirale tudi pogodbe o najetju posojila za nakup družbenih stanovanj. Veliko je še nejasnosti tudi o tem, ali bo revalorizirana glavnica ali pa obresti, sicer pa naj bi se o tem izrekli tudi uporabniki družbenih sredstev. Res je, da trenutno niti v bankah ne vedo, kakšni bodo novi pogoji stanovanjskih posojil. JIK banka — Enota v Kopru še ne odobrava stanovanjskih posojil. Dočim LB — Splošna banka Koper pa od 2. marca letos dalje ob sklepanju posojilne pogodbe z občani pripiše klavzulo z naslednjo vsebino: »Ne glede na določila Pravilnika o varčevanju in stanovanjskih posojilih, bo banka določila način revalorizacije vrednosti sredstev in posojil. Posojilojemalec pa se v 29. členu Zakona o celotnem prihodku in dohodku zavezuje, da bo najeto posojilo vrnil v revalorizirani vrednosti z realnimi obrestmi, v skladu s poslovno politiko banke in indeksom cen proizvajalcev industrijskih proizvodov, v skladu s če hočemo od njih kaj pričakovati.« V svojo izjavo je bil tov. SKODA tudi prepričan. Dejal je, da se bo tudi osebno prizadeval za izboljšanje kadrovske politike v naši DO, predvsem tistega dela, se ve, ki obravnava TOZD ZAČIMBO. Pripravila Majda VLACIC 40. členom Zakona o celotnem prihodku in dohodku«. Ker je začetek leta čas razprav stanovanjskih posojil, delavce gotovo zanima kaj lahko v omenjeni situaciji pričakujejo. Po pojasnilu LB — Splošne banke v Kopru — Enota Piran predvidene spremembe še ne bodo vplivale na sklepanje posojilnih pogodb z delavci, ki bodo črpali posojilo iz naslova vezanih sredstev TOZD pri banki, v kolikor je bila pogodba o veza- vi sklenjena pred koncem meseca februarja letos. Pogoji črpanja posojila so enaki kot doslej, kar pomeni, če je TOZD vezala sredstva na dobo 21 let, banka odobri posojilo delavcu za dobo 20 let in 5 odstotni obrestni meri. Sprememb tudi ni, če temeljna organizacija prenese stanovanjska sredstva banki na podlagi sklenjene pogodbe o poslovanju po pooblastilu. Banka odobri posojilo delavcu po pogojih, ki jih določa sklep samoupravnega organa temeljne organizacije v skladu z določili svojega samoupravnega akta. Kdaj naj bi se pričela izvajati revalorizacija stanovanjskih posojil, kar poenostavljeno pomeni, da se mora odplačevanje posojil prilagoditi inflaciji, še ni znano! Ugibanja so tudi, ali naj bi predvidene spremembe doletele tudi posojila, ki jih je banka odobrila brez »klavzule«. Upamo, da bodo navedene nejasnosti v zvezi z izvajanjem novega zakona glede stanovanjskih posojil razčiščene do konca tega meseca. Marija Bratina TURNIR ODBOJKE V SPOMIN BOJANE POLAK Kako s stanovanjskimi posojili Jugoslovansko-norveško društvo ima svojo podružnico v Portorožu. Zeli si, da se tudi DO DROGA vključi in postane kolektivni član društva. Temeljni cilji in naloge Jugo-slovansko-norveškega društva, s triintridesetimi podružnicami po vsej Jugoslaviji, so obravnavanje in poglabljanje prijateljskih vezi med narodi in narodnostmi Jugoslavije in narodom Norveške, nastalih v skupnem boju proti fašizmu v drugi svetovni vojni. Te svoje cilje in naloge JND izvaja s spodbujanjem in posredovanjem vezi in sodelovanja med Jugoslavijo in Norveško na področju znanosti in kulture, blagovne izmenjave, turizma, izmenjave študentov in dijakov, organiziranja letovanj in zdravljenja v obeh deželah in podobno. V društvo je včlanjeno nad 90.000 naših državljanov — posameznikov in veliko število organizacij združenega dela kot kolektivni člani. Naša podružnica JND društva je edina v Sloveniji in ima 150 posameznih in 6 kolektivnih članov z nad 3.000 zaposlenimi. V predsedstvu društva v Beogradu zastopata podružnico Portorož predsednik te podružnice tov. PETKOVIČ in dr. Marjan RO-2lC. Na pobudo portoroške podružnice JND je prišlo do pobratenja občine Piran s komuno Byggen, do gostovanja moškega pevskega zbora KUD »KAROL PAHOR« na Norveškem, do stikov nekaterih šolskih orkestrov iz Norveške z glasbeno šolo Pi- ran, do začetnih stikov naših osnovnih šol s šolami na Norveškem. V teku /so pobude za še nekatere povezave in izmenjave. Podružnica JND v Portorožu je ustanovljena leta 1981 in svojo dejavnost financira iz članarine. Ker javnost v dobršni meri ni seznanjena z obstojem in dejavnostjo društva, posredujemo preko GLA SIA informacijo, kateri dodajamo tudi vsebino pisma norveškega kralja Olava V. ter odlikovanje, katerega je JND prejelo v letu 1980: »Zgodovinski dogodki tega stoletja so razvili posebno čutečo vez med norveškimi in jugoslovanskimi narodi. Zame je bilo veliko veselje, da sem v času mojega obiska v Jugoslaviji leta 1967. občutil in spoznal, kako so žive in iskrene medsebojne simpatije. Dejavnost Jugoslovansko-Norveškega društva temelji na teh osnovah in na človeških in političnih povezavah, rojenih v zadnji svetovni vojni, ko je bilo na tisoče Jugoslovanov interniranih na Norveško. Vaše društvo je v vseh preteklih letih dajalo zelo pomemben prispevek, da bi te povezave pripeljale do praktičnih rezultatov na več področjih. Danes je le-to pomemben graditelj mostu med našimi narodi in je v svoji dejavnosti tudi jasno dokazalo pomembnost prijateljstva na novo generacije in s tem utrjevanje vezi v bodočnosti. S tem sporočilom želim izkazati priznanja in toplo hvaležnost Jugoslovansko-Norve-škemu društvu za velik prispevek I: pospeševanju prijateljstva med norveškim in jugoslovanskimi narodi.« (Vsebina pisma norveškega kralja Olava V. naslovljenega III. rednemu zasedanju skupščine Jugoslovanskega-Norveškcga društva 1974. leta) V kolikor želite postati član društva, izpolnite pristopno izjavo z vplačilom din 1.100.—, kolikor znaša letna članarina. V letu 1986 je Skupščina inva-lidsko-pokojninske skupnosti (SPIZ) SR Slovenije sprejela sklep, da se v letu 1987 začne z uresničevanjem 25. člena Zveznega zakona PIZ, ki pravi: »Osebni dohodki (OD) iz prejšnjih let sc valorizirajo glede na gibanje povprečja OD vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine. OD iz prejšnjih let, po katerih se po 24. členu tega zakona odmeri pokojnina, se valorizirajo glede na povprečnje OD v zadnjem letu dela. Za zadnje leto dela se vzame zadnje koledarsko leto, v katerem je zavarovanec delal in dobil OD najmanj za šest mesecev«. Glede na to, da je veliko naših delavcev, ki v letošnjem letu izpolnijo pogoje za upokojitev, bi rada ta člen natančneje pojasnila. Marsikdo je namreč razumel, da se bo pri delavcih, ki se bodo upokojili v letu 1987 jemal v pokojninsko osnovo samo OD zadnjega leta dela, to je OD v letu 1986. Dejansko pa uresničevanje 25. ZAHVALA ob boleči izgubi očeta FLEGO PETRA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD ZAČIMBA za darovano cvetje, za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Flcgo Olivio s sinom Brunom ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame MARIJE BENClC se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD BLAGOVNI PROMET za darovano cvetje, za izrečeno sožalje ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Marjan Benčič Prijave s članarino sprejema tov. Nina RAVBAR, DO DROGA — DSSS Obala 27, Portorož. V kolikor smo vas za delovanje društva zainteresirali, naj vas seznanimo še z akcijo zbiranja finančnih sredstev za izgradnjo Jugoslovansko-norveške hiše prijateljstva, katera se gradi v Gornjem Milanovcu in bo otvoritev hiše v letošnjem letu. Vsak darovalec finančnih sredstev prejme zahvalnico in bo vpisan v spominsko knjigo v hiši prijateljstva ter bo vabljen na otvoritev, prav gotovo pa je za vsakega darovalca največje zadoščenje zavest, da prispeva k poglabljanju prijateljstva z Norveško. Nina RAVBAR člena zakona prinaša samo to novost, da se vsi OD delavca od leta 1965 dalje delno preračunajo na raven osebnih dohodkov iz leta 1986. To pomeni, da OD vsakega leta posebej množijo s količnikom, ki je delno valoriziran na zadnje leto dela. Delno (to je 25 odstotkov) pa zato, ker je Skupščina SPIZ Slovenije sprejela sklep, da se bo 25. člen Zveznega zakona PIZ v celoti realiziral šele v letu 1990, ko bo valorizacija pokojninske osnove na zadnje leto dela 100 odstotkov (v letu 1987 je valorizacija 25 odstotkov, v letu 1988 bo 50 odstotkov, v letu 1989 bo 75 odstotkov in v letu 1990 pa 100 odstotkov) . Sami delavci SPIZ pravijo, da je ta izračun precej kompliciran, jasno pa je naslednje: ZA POKOJNINSKO OSNOVO smo še vedno dolžni zbrati osebne dohodke delavca od 1965. leta dalje do dneva upokojitve. Se vedno pripada upokojencu s polno pokojninsko dobo, 85 odstotkov najboljšega desetletnega (10) obdobja. Mila Kukanja POJASNILO VSEM TISTIM, KI SE SPRAŠUJEJO, KAKO V TEM CASU ORGANIZIRAMO TOLIKO SMUČARSKIH IZLETOV! V obvestilu NOVICE štev. 2 smo objavili več eno- in dvodnevnih smučarskih izletov na podlagi plana dela ter številnega povpraševanja delavcev. Ceno letovanja so bile postavljene tako, da bi udeleženci izleta v celoti sami poravnali stroške izleta, kar pomeni, da v kolikor bi do izleta prišlo, stroški ne bi bremenili DO DROGA. Prav zaradi visoko postavljenih cen, do danes nismo uspeli organizirati nobenega izleta, celo ogleda smučarskih poletov v Planici ne. Zelo odmevne pa so zimske športne igro DO DROGA, katere organiziramo dne 4. in 5. aprila na Voglu, saj se je nanje prijavilo 115 delavcev-k. Članska 'izkaznica št. PRISTOPNA IZJAVA Podpisani .................................., rojen ................ v ..............................., stanujoč , po poklicu .................., zaposlen v — pri ........................... vstopam v članstvo Jugoslovansko-norveškega društva Portorož. Hkrati izjavljam, da sprejemam statut in pravila društva in se obvezujem, da bom redno plačeval društveno članarino. V .................................., 198. Podpis: Hiša norvcško-jugoslovanskcga prijateljstva Novosti iz invalidsko-pokojninskega zavarovanja KAM NA POČITNICE? Posredujemo vam nekoliko več informacij o možnosti letovanja v počitniških prostorih DO DROGA PORTOROŽ. Verjetno vsi vemo, da imamo počitniška stanovanja v Bovcu, Maredi, Malem Lošinju, v poletnih mesecih pa tudi prikolice v avtokampu Funtana pri Vrsarju. Počitniška stanovanje. in prikolice lahko delavci DROGE koristimo v času izven šolskih počitnic, tudi le čez vikend. V primeru, da se v času razpisa letovanja ne bo prijavilo zadostno število delavcev zaposlenih v DO DROGA, bo prosta počitniška stanovanja ali prikolice, služba ponudila delavcem SOZD in DO Hoteli »RIVIERA« Portorož, katera nam v ta namen nudi brezplačno uporabo pokritega bazena v Hotelu RIVIERA v Portorožu. Razpis letovanja bo objavljen TUDI v NOVICAH DO DROGA, in sicer v mesecu marcu za letno sezono od 1. 6. do 1. 10. 87. mesecu oktobru za zimsko sezono od 1. 12. 87 do 31. 5. 88. POČITNIŠKO NASELJE KANINSKA VAS — BOVEC Tri stanovanja s štirimi ležišči (dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, WC ter shramba na hodniku) Cena do 31. 5. 1987 dnevno ain 2.400.00 po stanovanju Tri stanovanja s šestimi ležišči (dnevna soba s kuhinjo, spalnica, WC, kopalnica, shramba na hodniku) Cena do 31. 5. 1987 dnevno din 3.600.00 po stanovanju. KANIN je edino visokogorsko slovensko smučarsko središče, ki omogoča smučanje tudi poleti. Bovec leži (483 m. m. v.) sredi naravnega alpskega amfiteatra in je izhodišče za mnoge izlete. POČITNIŠKO NASELJE MARE-I)A PRI NOVEM GRADU Tri počitniška stanovanja s petimi ležišči (dnevna soba, blok-kuhinja, WC, kopalnica, spalnica) Cena do 31. 5. 1987 dnevno din 3.600,00 po stanovanju. Mareda je popolnoma novo turistično naselje na zahodni obali Istre, samo 5 km od NovigraHa. Prostrane plaže na pristopni obali, čisto morje, blaga klima predstavljajo idealne pogoje za sproščeni počitek. Do Maredc sc lahko pride tudi po morski strani, ker imr. naselje svojo manjšo luko s privezi. POČITNIŠKO NASELJE LOPA-RJ PRI NAREZINAH NA MALEM LOŠINJU Štiri počitniška stanovanja s sedmimi ležišči (dve spalnici, bivalna kuhinja, WC, kopalnica, balkon) Cena do 31. 5. 1987 dnevno din 4.000,00 po stanovanju. Razdvojen z ozkim kanalom od otoka Cresa, sc nadaljuje v zahodnimi nizu Kvarnerskih otokov slikoviti Lošinj, s svojo živopisno obalo in s značilnim klimatskim podnebjem. Od slikovitega mesteca Osor je počitniško naselje Lopari oddaljeno 1,5 km, od tu pa jc šc 1,5 km do Malega Lošinja. Nina RAVBAR OH, TA KRANJSKA GORA V letošnjem mesecu januarju so se nekateri v naši DO odločili za najem počitniških sob v privatni stavbi v Kranjski gori. Namen te akcije je bil: sobe kasneje odkupiti in jih preurediti v počitniška stanovanja. Ker se je vse dogajalo nekaj dni pred zimskimi počitnicami, je akcija razpisa stekla v nekaj dneh in nekateri sodelavci so odšli na »zi-movanje« preden bi v najeti stavbi karkoli uredili, oz. lastnik in delavci DROGE, ki so sodelovali v tej akciji zagotovili pogoje za brezskrbno počitnikovanje. Zaradi negodovanja delavcev nad pogoji, ki so jim bili ponujeni (vlažne in premajhne sobe, nezadostno opremljene, neurejeni sanitarni prostori in čajna kuhinja . ..) in zaradi nesporazumov z lastniki počitniške stav- be, je bilo dogovarjanje o najemu omenjenih sob prekinjeno in najem omejen do 31. 3. 1987. Neuspešni akciji za pridobitev ieljenih počitniških zmogljivosti je botrovala, vsekakor, časiovna stiska in prepozna vključitev v akcijo referentke za šport, rekreacijo in počitnikovanje, vanjo je bila vključena le nekaj dni pred razpisom. V pogovoru s sodelavci, ki so želeli preživeti nekaj brezskrbnih dni v Kranjski gori smo zvedeli veliko neprijetnega. Nekdo med njimi pa je menil »res je, da je ljudi težko zadovoljiti, večino lahko, vse pa nikoli toda, v primeru Kranjske gore lahko ponovimo frazo, ki jo je uporabil naš znani pesnik »le čevlje sodi naj kopitar«. U. O. RAZPIS Se enkrat o plavanju DELAVCI DO DROGE IMAJO MOŽNOST BREZPLAČNE UPORABE POKRITEGA BAZENA V HOTELU RIVIERA PORTOROŽ, VSAK DAN, RAZEN SREDE KO JE BAZEN ZARADI ClSCENJA ZAPRT. PRIDITE! ! ! AFORIZMI Ni vsak človeka na položaju tudi človek na mestu. —o— Dovoljeno jc misliti — prepovedano je drugače misliti. —o— V znanju je moč, v neznanju pa premoč. LETOVANJA V POČITNIŠKIH STANOVANJIH IN BIVALNIH PRIKOLICAH DO »DROGA« Razpis velja za letno sezono, to je od 1. (i. 1987 do 1. 10. 1987 in sicer za: KANINSKA VAS tri stanovanja s 4 ležišči — dnevno 2.800 din tri stanovanja s 6 ležišči — dnevno 4.000 din MAREDA tri stanovanja s 5 ležišči — dnevno 4.000 din MALI LOŠINJ — Lopari štiri stanovanja s 7 ležišči — dnevno 4.000 din BIVALNE PRIKOLICE štiri prikolice — Funtana Vrsar — dnevno 2.500 din ena prikolica — Kovcrsada Vrsar — dnevno 2.500 din V predsezoni je možno koristiti počitniška stanovanja in prikolice tudi le za vikend. Dnevna cena bivalne prikolice za vikend znaša 2.000 din. CENE letovanja je sprejel Odbor za družbeni standard in kadrovsko politiko, potrditi pa jih mora šc DS DO »Droga«. Delavec, ki želi koristiti počitniške storitve, mora izpolniti obrazec »Prijave«, katerega dobi pri predsedniku IO ali v tajništvu TOZD oz. TOK. Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Referent za šport, rekreacijo in počitnikovanje DO »DROGA«, DSSS, Obala 27, PORTOROŽ. ROK — do 10. 4. 1987. Možnost koriščenja počitniških storitev jc 7 ali 10 dni. Referent za šport, rekreacijo in počitnikovanje: Nina Ravbar Kaninska vas Mareda Lopari