Stev. 51.	V Ljubljani, 17. decembra 1909.	1L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
Dol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Vabilo
i seji delne
Zavese avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev
ki se bo vršila
Sne 28. ileceita 1909 o) 12. uri opoldne
v Ljubljani v „Narodnem domu"
v restavracijskih, prostorih na desno.
Dnevni red:
1.	Volitev I. tajnika, event. tudi enega člana upravnega odbora;
2.	slučajnosti.
Ker se je dosedanji tajnik gosp. Andrej Rape odpovedal tajništvu, je sklenilo vodstvo Zaveze v svoji seji dne 11. decembra t. L, da skliče izredno delegacijsko sejo.
Po § 7. lit. e) Zavezinih pravil velja izvolitev delegatov za eno leto. Oni gospodje delegati in dame delegatinje, ki so bili izvoljeni za letošnjo glavno skupščino v Mariboru, imajo pravico, udeležiti se te izredne delegacijske seje.
Po § 21. Zavezinih pravil je Zavezina delegacija zbor upravnega odbora in delegatov posameznih društev in je sklepčna pri vsakem številu.
Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1909. Predsednik:	II. tajniea:
L. Jelene.	Iva Sabadin.
Vabilo
na
Slovenske Šolske Matice
ki bo
v torek dne 28. decembra 1909 ob 3. uri popoldne
v „Mestnem domu" v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Predavanje gospoda profesorja dr. Fr. Ilešiča „o narečju in knjižnem jeziku v ljudski šoli".
3.	Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju.
4.	Poročilo blagajnikovo o denarni upravi.
5.	Pregled in odobrenje letnih računov o društvenem gospodarstvu.
6.	Določitev nagrad za knjižna dela za bodočo upravno dobo in nagrad za funkcijonarje.
7.	Proračun za prihodnja tri leta.
8.	Volitev:
a) predsednika in osmih odbornikov; i) treh odborniških namestnikov; c) treh računskih presojevalcev.
9.	Nasveti posameznih članov, ki so se vsaj tri tedne poprej pismeno naznanili odboru ter jih je isti poprej odobril in postavil na dnevni red.
Zvečer istega dne bo učiteljski sestanek v prostoru, ki se določi pozneje.
Po treh letih stopa odbor zopet pred društvene člane, da jim poda verno sliko o svojem delovanju o tretji triletni upravni dobi in da sprejme od njih navodila za bodočo dobo. Zato vabi odbor vse p. n. društvenike, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1909.
Odbor „Slovenske Šolske Matice."
Predsednik:
H. Schreiner.
Tajnik: Fr. Gabršek.
Leto se bliža koncu! Pošljite nemudoma zaostalo naročnino, ker moramo poravnati v tiskarni svoje račune! — Ali ste že listu pridobili novega naročnika? Ako še ne, storite to takoj, najpozneje pa z novim letom! Pomagajmo si sami, ker nam drugi nečejo!
Stori tudi ti tako!
Da se dobe še ljudje, ki imajo čuteče srce za stradajoče učiteljstvo, svedoči dovolj jasno seja c. kr. okrajnega sveta v Radovljici, ki se je vršila dne 9. decembra t. 1. kakor znano vlada ravno na Gorenjskem, v onem tako in tolikokrat opevanem kraju naše domovine, draginja, kakršne mogoče ne čutijo niti v najbolj obiskovanem kopališču v celi Avstriji. Omenjamo samo, da stane tu eno jajce 20 h, seženj drv 20 K, moka srednje vrste 58 h, kilogram masti 2-40 K, a meso povprečno 2 K do 2 60 K. Torej draginja kakor ob času najslabših letin!
In v tej draginji naj živi učiteljski su-plent, oziroma suplentinja s knežjo nagrado 50 kron, reci in beri: 'petdeset kron mesečno ali dnevno 1 K 66 h z besedami: eno krono šest-inšedeset vinarjev!
Ne vemo sicer po kakšnih pravilih naj se sedaj tak revež, oziroma revica ravna; toda toliko lahko rečemo, da ga še ni človeška mati rodila moža, ki bi mogel izračunati — kako naj živi normalno zazvit človek — v cvetu svojih let s tako plačo. Ako hoče imeti količkaj dostojno kosilo, mu zmanjka za večerjo, ako pa želi imeti večerjo, mu zmanjka za kosilo ... Zagonetka, ki se ne da rešiti!
In tako mišljenje je navdajalo c. kr. okr. šolski svet radovljiški, ko je ogledoval muče-niški položaj kranjskih trpinov v učiteljskem stanu — suplentov in suplentk. Soglasna je bila sodba, da je taka plača naravnost — evropski škandal sedanjega stoletja!
Tu pa stavi c. kr. okrajni glavar g. Fr. Ž u p n e k sledeči predlog:
C. kr. okrajni šolski svet radovljiški skleni, da se remuneracija suplentom, oziroma suplentinjam zviša od 50 kron na 70 kron in da se dokiada mesečnih 20 kron pokrije iz okrajnega zaklada.
Predlog je bil sprejet soglasno in z odobravanjem.
Ta velikodušni predlog c. kr. okrajnega glavarja Fr. Ž u p -neka bo našel v vseh učiteljskih srcih ne le slovenskega, temveč svetovnega, najhvalež-nejši odmev in njegovo ime se bo imenovalo z vsem spoštovanjem med učitelj stvom kot ime moža, ki ima srce do trpina učitelja. Iskrena mu hvala v imenu vsega učiteljstva!
Prepričani smo v dno svojega srca, da najde ta čin humanitete odmev tudi v ostalih c. kr. okrajnih šolskih svetih, in tovarišem zastopnikom kličemo:
Ponesite ime Župnekovo v vse c. kr. okrajne šolske svete!
—eg—
Slovensko učiteljstvo.
Štajersko slovensko učiteljstvo je storilo lansko leto zopet v svoji organizaciji velik korak naprej, s tem, da je prevzel socialni odsek „Zveze" skupno naročevanje časnikov in knjig. Vsak, ki se je posluževal te naprave ter vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, umeva nje veliko dobroto. Mirno pričakuje novega leta, ki se ga je sicer vedno bal; zakaj nabralo se je bilo navadno toliko naročnin, da jih baš v tem času, ko imamo itak izredne stroške, pri najbolši volji ni zmogel. Letos pa ne dolguje n i č. A da govorimo kratko: Glavni namen skupnega naročevanja je ta, da si nekako primerno razdelimo stroške na mesečne obroke ter jih tako laže zmaguje.
Odkrito povemo : ko je neumorno delavni naš tov. Pesek nastopil s to idejo, smo se nekoliko bali, ker poznamo sami sebe in naše razmere. A v čast slovenskemu učiteljstvu bodi povedano, da je večinoma umelo naš namen in izpolnjevalo svojo dolžnost. Seveda, vsi je niso storili in nekaj je celo takih, ki še skoraj niso nič plačali. Za take nima naša naprava nobene vrednosti. Tega menda vendar ne bo nihče mislil, da je socialni odsek za to, da bi za koga plačeval ali pa mu pomagal delati dolgove! Vsi vemo, kako se nam godi, da si moramo takorekoč od ust odtrgati, da plačujemo svojo duševno hrano: toda dolžnost je dolžnost. In kdor dolžnosti ne izpolnjuje, uničuje organizacijo! To naj bi pomislili vsi dragi tovariši ter takoj popravili, kar so zamudili I — Kdor do 10. januarja 1910 ne bo poplačal vse zaostaline, nanj se ne bomo več ozirali!
Razposlali smo „Naročilne liste" vsem tovarišem in tovarišicam na Štajerskem, in sicer za posamezne šole skupno pod naslovom „Učiteljstvu v . . Storili smo to zaraditega, ker se je prigodilo, da nekateri voditelji naročilnih listov niso izročili učiteljstvu, bodisi iz nebriž-nosti ali namenoma. — Kdor bi vkljub temu
naročilnih listov ne dobil, naj povpraša v prvi vrsti doma, in ako bi jih ne bilo, naj se oglasi za nje z dopisnico pod naslovom: «.„Učiteljski socialni odsek — Griže pri Celju".
Vsakdo dobi 2 naročilna lista. Naj jih popolnoma enako izpolni ter pošlje en izvod v smislu „Opombe" (ki je spodaj na naročilnem listu) tovarišu Franu Voglar ju v Celje, a drugi izvod naj obdrži sam za potrebno kontrolo. Kdor pa želi od imenovanega kako pojasnilo, naj pridene znamko, inače ne dobi odgovora.
V naročilni list je sprejel tov. Voglar časnike, ki so bili dozdaj naročeni ter nam tako podal jako zanimivo sliko, koliko čita slovensko učiteljstvo. Pri tej priliki pa opozarjamo svoje mlade sotrudnike, da si naj naročajo le najpotrebnejše, kolikor jim pač dopušča njih gmotni položaj. Mlad, idealen človek bi najrajši vse imel in navadno precenjuje svoje gmotne sile . . .
Tudi mi smo se nekoliko zaračunili zakaj upravni stroški so bili večji nego smo si mislili, vkljub temu, da je tov. Voglar požrtvovalno delal — raboto. Vsak začetek je pač težak! Zato smo zvišali upravne stroške na 1-60 K. Naj se nihče ne ustraši! Ako plačuješ mesečno le en list (dnevnik), imaš v teku leta že približno toliko poštnine in razentega še skrbi in pisarije.
Ker je nadalje neobhodno potrebno, da si ustvarimo trdno gmotno podlago, nekak rezervni zaklad smo postavili za „Učiteljski sklad" 2 K, ki se ne smeta črtati. Naj bo vsak član uverjen, da daruje ti dve kroni za ugled svojega stanu in za lastne koristi. In pravično je, da vsak, ki uživa udobnosti, tudi nekaj prispeva. Imovitejše tovarišice in tovariše opozarjamo na besede, ki so pri tej točki naročilnega lista v oklepaju. Pripominjamo, da se bodo podajali o tem v bodoče natančni računi,
Še nekaj! Nekateri časopisi so obljubili socialnemu odseku nekoliko popusta, ki pa se letos zaradi omenjenih večjih stroškov ne bo mogel nikomur odračuniti. Hočemo pa v tem oziru vbodoče vse storiti, da se ta stvar uredi naročnikom v prid.
Nameravamo sploh naše socialno delo razširiti in izpopolniti.
In tako, dragi tovariši in tovarišice, ki umete velikanski pomen našega stremljenja, podpirajte ga! Izpolnite takoj naročilne liste ter jih nemudoma odpošljite; zakaj blagajnik bo imel ogromno delo, če hoče vse do novega leta urediti.
Kranjsko, primorsko in koroško učiteljstvo najvljudneje vabimo, da se posluži skupnega naročevanja časopisov in knjig potom našega socialnega odseka ter zahteva takoj naročilni list z dopisnico pod naslovom „Učiteljski socialni odsek — Griže pri Celju".
Socialni odsek „ZVeze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" v C e lj u.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Slovenščina na državnih šolah v Trstu.
Interpelacija državnega poslanca dr. Bybafa o pouku slovenščine na c. kr. nemških ljudskih in meščanskih šolah kaže, kako zavožena je uredba šol na Primorskem in v Trstu še posebno. Da morajo Slovenci svoje otroke siliti v nemške šole ter tam celo prosjačiti za sprejem, že to je škandal kulturne države. Da pa se v teh šolah tako ravna s slovenščino, kakor ravna svinja z mehom, to je pa rekord
—	nemške pedagogike v Avstriji.
Torej otroke petih šolskih razredov, t. j. v dobi od 8 in do 13 let ali 9 in 14 let — tlačijo tam skupaj kakor v kaki hrihovski eno-razrednici! In to imenujemo moderno šolo v mestu, kakršno je Trst 1 Ali imajo vladni pedagogi tako malo soli v glavi, da ne vedo, da imata 8 in 13 letni deček različno obzorje, različno smer misli! ?
In tudi učiteljev in učiteljic, ki bi bili izprašani v slovenščini, ni zadosti. To je znana stvar. Vemo slučaje, ko se nista mogla učitelj teh šol in oče-delavec pogovoriti med seboj, ker je učitelj govoril samo nemško, oče učenca pa samo slovensko. V takih slučajih nastopa v teh šolah jezikovno najbolj kvalifikovana oseba
—	c. kr. šolski sluga! Živela nemška pedagogika c. kr. šolskih slug!
In zakaj ni na teh šolah slovenščine veščih učiteljev? Naslednji primer nam pojasni to vprašanje. Pred več leti je prosil neki na-mestniški uradnik, ki je sedaj že mrtev, tedanjega deželnega šolskega nadzornika Svvido, naj sprejme na nemško šolo njegovo hčerko, ki je ravno dovršila svoje študije na mariborskem samostanskem učiteljišču, torej na zavodu, kjer gotovo nemščine ne zanemarjajo, in sicer dovršila tako dobro, da ji je en red manjkal do o d 1 i k e. A kaj je rekel slavni Svvida ? Ne morem, ker na nemške šole sprejemamo samo učitelje in učiteljice, ki so z odliko dovršile svoje študije." In v državni službi osiveli in kmalu na to v službi umrli uradnik-Slovenec je moral poslati svojo hčerko v službo na slovenski Kras, na nemške državne šole pa jemljejo prejinslej tudi take učitelje in učiteljice, ki kak izpit tudi dvakrat delajo, samo da so rojeni ali pa vsaj namišljeni Nemci.
Ne pričakujemo pa, pravi „Edinost" mnogo uspeha od interpelacije posl. dr. Bybara, posebno kar se tiče nadzorstva tega pouka. Mislimo, da je jasno, da mora uradni predstojnik umeti vsaj toliko, kolikor podrejeni uradnik, ako se od prvega hoče zahtevati, da nadzira delo drugega. In to je na nemških državnih ljudskih šolali v Trstu nemožno. Kako naj ravnatelj šole strogo nadzoruje svojega podrejenega učitelja slovenščine, ko sam niti besedice slovenski ne ume?! Poznali smo nekega hudomušnga srednješolskega profesorja slovenščine na Slovenskem, ki je maturantom rekel pred izpitom: „če ne boste znali odgovarjati na moja vprašanja, potem začnite moliti očenaš, saj noben član komisije ne zna slovensko". Bavnotako bi lahko delali učitelji slovenščine na tržaških nemških šolah, kadar jih nadzirajo njih nemški ravnatelji.
In vse to 80 imenuje — vzorna šola! Lahko bi bilo vzorno sleparstvo, ako bi ne bili dotični učitelji taho vestni, kakor jih poznamo. Da bi deželni šolski nadzornik pogosto posečal ta pouk, se vendar ne more zahtevati, saj nam Slovanom vlada tudi glede tega faktorja ne da toliko, kolikor nam gre. Jasno je namreč, da bi morala biti v Trstu dva slovanska deželna Šol. nadzornika, eden za slovenske in eden za hrvaške šole. Pa je malo upanja, da bi se to kmalu zgodilo, zakaj dokler je učna uprava zadovoljna s tem, da nemški ravnatelji, ki ne umejo niti besedice slovenskega jezika, nadzirajo pouk slovenščine ter o tem pouku, ki ga ne umejo, predlagajo šolski oblasti strokovnjaška poročila, toliko časa ni upati, da bi pomnožili število takih nadzo-rovalnih organov, ki bi imeli tudi sposobnost za svoje poslovanje!
Kontra „Mnenju tretjega" v 50. št. „Učit. Tov."
Na moj „Zagovor" v 49. št. „Učit. Tov." napram „Bevolucionarju" se je oglasil „Tretji". — Priznava mi mnogo resnic, ki sem jih v svojem „Zagovoru" omenil proti „Bevolucio-
narju", vendar mi tudi on nekaj oporeka. — Poglejmo, kaj pravi! „Tretji" pravi, da sem se odločil za metodično razpravo, pa kako, da sem jo rešil. Pravi, da tako, da njemu nisem ugajal. — To očitanje je neumestno, zakaj v svojem referatu sem tudi one točke poudarjal, četudi jih nisem ¡na dolgo in široko razpravljal. — V referatu so bile poteze, kako naj se šolska občina opiše, ne oziraje se na Komen, ampak oziraje se na vsako občino po-sebe. — To je resnica. Ako ni to resnica, ste se imeli oglasiti v konferenci, a ste molčali. Najboljši kritik je oni, ki nam kaj boljšega poda ali pove, tako vsaj piše mutatis mutandis pedagog Kehr.
Nadalje piše „Tretji": „Kaj pa smo slišali?"
Menda ste s 1 a b o slišali, rečem jaz, zakaj molčali ste in odobravali. Ako Vam nisem ugajal, ste imeli debatirati, povedati, kaj je prav, kaj ni prav itd. — Sedaj pa mi javno očitate nedostatke, kar se pa pri konferenci niste upali. Ali je to umestno? čemu je bila konferenca? Da o tem predmetu govorimo in sklepamo.
Prosi me „Tretji", naj priobčim svoj referat v kateremkoli listu, da bi si ga lahko vsak ogledal kot rariteto iz zbirke metodičnih razprav. Namen „Tretjega" je prozoren. Tej izjavi odgovarjam, da nisem še nikjer čital v listih referatov raznih podavateljev naših okr. učit. konferenc. — Da so pa bili moji spisi vodno dobri, svedoči, da so „Učit. Tov." „Popotnik* itd. prinašali radi moje članke, ki sem jih spisal za svojega štiridesetletnega učitelje-vanja nebroj. Gospod profesor dr. Glaser se me celo spominja v svoji „Slovst. zgodovini" in me prišteva k pedagoškim pisateljem.
To, kar „Tretji" piše — sedaj post fe-stum — je imel govoriti pri konferenci. Zakaj je molčal?
Da se je morda neka točka preslišala, kakor piše „Tretji", odkrito povem, da jaz tega ne znam in nisem kriv. — Saj nas je bilo nad 60 učiteljskih oseb na konferenci, pa nihče ni nič omenil o tem. G. nadzornik se je pa strinjal z mojimi izjavami. Kdo je tedaj pravo zadel: Bevolucionar, Tretji, jaz ali gospod nadzornik? — Odgovor: Die Sache liegt an d^r Hand.
Krono kritike si je pa postavil „Tretji" na glavo s tem, da pravi, da se pri nas še ni vsakdo emancipiral od konvencionalnih laži, ki leže kot mora na vsem kulturnem svetu. — Bisum teneatis! — Sedaj je pa „Tretji" pravo pogodil! Iz tega sledi, da je bila pohvala z rokoploskom v konferenci g. Bavbarju ravno take veljave kakor moja. Tako bi se sodilo po „Tretjega" izjavi.
Ob sklepu še nekaj. Smatram si v svojo dolžnost kot podavatelj na okrajni učiteljski konferenci vprašati:
1.	Ali sem jaz morda šušmar na pedagoškem polju, da bi ne bil prav rešil konferenčne naloge?
2.	V potrdilnem slučaju je g. nadzornik še večji šušmar od mene, ker me je izvolil referentom. Imel je v rokah, kakor je v konferenci sam izjavil, 12 prav dobrih referatov, pa izbral je mojega.
Upam, da se razumemo. Kaj mislite vi, pedagogi sežanskega šolskega okraja ? Zavedam se da je g. nadzornik pedagoško izobražen mož in da je z dobrim namenom postopal. On je v nas sint duces in omnibus.
Tako naj bo! — S tem končam. Kdor je z menoj, je resnicoljuben.
S tem pa — mirna Bosna!
Anton Leban,
starosta učiteljstva sežanskega okraja.
Opomba uredništva: Tudi za nas je ta pravda končana!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca novembra; K 233.635*51.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od Vi2-—Vi3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Slovensko deželno učiteljsko društvo
v Ljubljani bo imelo v torek dne 28. decembra ob desetih dopoldne v Narodnem domu (pritličje, na desno) svoje glavno letno z b o r o v a n je. Da bo mogoče sestaviti dovršeno poročilo, opetovano prosimo naslednja društva, da plačajo običajno letnino (po 10 h od uda) in sicer: 1. Badovljiško učiteljsko društvo. 2. Litijsko učiteljsko društvo. 3. Pedagoško društvo v Krškem. 4. Slovensko kočevsko učiteljsko društvo. 5. Belokranjsko učiteljsko društvo in 6. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja. Letnina naj se pošlje blagajniku J. Dimniku.
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta bo imelo letošnje glavno zborovanje v torek, dne 28. t. m., (torej n e v ponedeljek, kakor smo zadnjič pomotoma poročali ob devetih dop. v Narodnem domu (pritličje, na desno).
Štajersko.
Šaleško učiteljsko društvo ima v
nedeljo, dne 19. t. m., ob 2. uri popoldne v Šoštanju svoj redni občni zbor.
Vzpored:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Dopisi in društvene zadeve,
3.	Uradni spisi in nove tiskovine; poroča okr. šol. nadzornik g. A. Schecherl.
4.	Letno poročilo:
a)	tajnika;
b)	blagajnika.
5.	Volitev:
a)	novega društvenega odbora;
b)	odbornika „Zveze".
6.	Nasveti in predlogi.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
Socialni odsek „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celju je
imel 8. decembra t. 1. v Celju izredno sejo. Tov. Pesek je izjavil, da je primoran odložiti predsedništvo, ker se zaradi daljave nikakor ne more redno udeleževati sej, kar se je z obžalovanjem vzelo na znanje. Navzoči so se mu za zahvalili izredno pošrtvovalni trud, ter izvolili za predsednika tov. Lud. č e r n e j a in za tajnika tov. Bud. W u d 1 e r j a , oba v Grižah pri Celju. Blagajništvo je za prihodnje leto prevzel zopet tov, Fran V o g 1 a r v Celju. — Odsek se bo marljivo bavil s socialnim delom.
Goriško.
Učiteljsko drnštvo za goriški okraj
je zborovalo dne 2. decembra t. 1. v Gorici v kavarni „Central". Dasi je bilo neugodno, deževno vreme, se je zbralo precejšnje število članov, ki jih je gotovo privedlo le predavanje g. nadzornika Finšgerja. Po običajnem programu prečita predsednik tov. Ign. Križman zahvalno pismo g. nadzornika, v katerem se prav iskreno zahvaljuje učiteljstvu goriškega okraja za izraženo sožalje povodom smrti ljubljene matere. Dalje sporoči predsednik, da je društvo izrazilo tudi sožalje visokorodnemu gospodu dvornemu svetniku grofu Attemsu o priliki smrti njegove matere. Na to se prečita pismo, ki ga je poslala „Zveza narodnih 'društev" na Goriškem glede predavanja po deželi. Učiteljstvo je bilo zadovoljno s tem nasvetom ter je obljubilo sodelovati pri izobraževalnem delu potom predavanj, ki izpopolnujejo izobraževalne uspehe. Naprosi se Z. N. D., da pošlje učiteljem kakor tudi učiteljicam zbirko predavanj, ko bodo dodelana. Tov. Možina pripominja k temu predlogu, naj bi tudi gospice učiteljice stopile iz šolskih prostorov med naše ženstvo na deželij ki so takorekoč zapuščene in prepuščene same sebi, saj so tudi one potrebne izobrazbe. Tudi Z. N. D. se obrača do gospic učiteljic s prošnjo, naj bi blagovolile sodelovati pri organizaciji deklet v naših dru-štvah ter jih nadalje izobraževati za njih poznejši poklic.
O priliki odkritja spomenika skladatelju-učitelju Hrabroslavu Volariču v Kobaridu dne 8. septembra t. 1. se je tega slavja udeležilo tudi goriško učiteljstvo v velikem številu. Predsednik tov. Ign. Križman je postavil lep venec na spomenik Volaričev. Na to pozdravi predsednik še dva nova mlada tovariša, ki sta stopila v naš krog ter jima toplo polaga na srce, naj se okleneta z vso vnemo naše organizacije, ki zastopa povsod stanovske interese v prid učiteljstva. Ko pozdravi še tov. Poljšaka iz sežanskega okraja, otvori zborovanje.
Tajnik Jak. Bojic prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se ga je soglasno vzelo v znanje.
Nato je predaval c. kr. okrajni šolski nadzornik, g. Franc Finšger, jako poljudno o zrakoplovstvu, ki nam obeta tako veliko pri-hodnjost. Za svoje zanimivo predavanje je tudi žel od strani učiteljstva burno pohvalo. Na splošno željo učiteljstva je obljubil, da hoče pri prihodnjem zborovanju nadaljevati o tem inte-resantnem predmetu.
Po predavanju se spomni predsednik zlatega jubileja, ki ga obhaja 7. januarja 1910 „Učiteljski Tovariš". Z njim praznuje lahko tudi vse učiteljstvo ta jubilej, ker ravno „Učit. Tov." je veliko pripomogel k razvoju ljudskega šolstva, iz katerega je črpalo mlado učiteljstvo
nauke k nadaljni izobrazbi. Priporoča, naj praznuje učiteljstvo ta jubilej s tem, da „Učit. Tov." gmotno podpira in da bo slehrni učitelj in učiteljica naročnik tega stanovskega glasila. Priporoča tudi nabiranje inseratov za jubilejsko številko. Dalje se spominja predsednik tudi moškega učiteljišča, ki je prišlo iz Kopra v Gorico ter svetuje učiteljstvu, naj stopi v stik z učiteljskim naraščajem in naj ga navaja na prava pota, da bodo vredni te stanovske časti, ko nastopijo to težko pot. Sploh se bo vpri-hodnje priredilo kako zborovanje na tak dan, da se ga bodo lahko udeležili tudi učiteljišč-niki. Tov. Bandel priporoča, naj se ustanovi za ubožne učiteljiščnike pripravniški sklad med učiteljstvom. Tudi tov. Možina je podpiral predlog tov. Bandelja. Izvolilo se je na to v odbor za pripravniški sklad sledeče: gdč. Kristino Doljakovo in Anico Jugovo, tovariše: Ign. Križmana, Franca Bajta in Alojzija Ur-bančiča. Ta odbor bo tudi skrbel, da stopi v stik z učiteljiščniki in profesorji učiteljišča, da postanejo pozneje kot učitelji svobodni pristaši naših idej.
Neki tovariš se je po volitvi odseka pritožil čez učiteljska zastopnika v okr. šol. svetu, češ, da morata skrbeti za to, da se izboljša položaj učiteljstvu, a ne ga pa celo preganjati. Predsednik tov. Križman, ki je obenem zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu, ga je na to ostro pozval, naj navede tudi konkretne slučaje glede zatiranja od strani učit. zastopnikov; toda uvidelo se je, da se je bil prehudo izrazil in prenaglil s svojimi izvajanji. Sicer bi se bilo še dlje časa debatiralo o tem, če bi ne bil predlagal miroljubni tov. Lojze Urbančič konec debate.
K sklepu omenja tov. Križman še žalosten pojav, kar se tiče politike, ki se je dovršil, odkar se je zadnjič zborovalo. Bes, žalostno je, da se dobi med učiteljstvom še take tovariše, ki se ne drže sklepov zborovanj, ki rušijo disciplino. Po tej poti se ne pride do nobenega smotra. Izrazilo se je torej obžalovanje vsem onim tovarišem, ki so pri zadnjih deželnozborskih volitvah rušili disciplino.
S tem je bil izpolnjen dnevni red in predsednik je zaključil zbor zahvalivši se za lepo udeležbo.
Trst.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico
je imelo na Elizabetin dan jesensko zborovanje, oziroma izredni občni zbor na Proseku.
_ Vkljub nestalnosti vremena se je zbrala večina na tej naši trdnjavi. Bazen nekaterih zadržanih in tistih, ki poznajo pekuniarno solnce, so prišli vsi. Bilo jih je čez 50. Še celo s Krasa je prišel drag nam gost.
Ob 11. uri je otvoril predsednik tovariš Ferluga zborovanje s pozdravom na g. dr. Mer« harja, našega zvestega prijatelja in podpornika, na g. okr. nadzornika Nekermana, ki dokazuje s svojo prisotnostjo na vsakem učit. sestanku, da ni birokrat, mož aktov, ampak mož srca, pravi učitelj, ki žrtvuje vse za bodočnost naroda in svojega stanu, od katerega je odvisna tudi bodočnost naroda. Pozdravi še posebe g. Urbančiča, ki čuti z nami in spoštuje naš stan, čeravno ni učitelj.
Prečita nato brzojavko tov. Sorča, ki daruje 5 K v dobrodelne namene, ker ne more biti navzoč.
Potem je prišlo na vrsto zanimivo predavanje g. dr. Merharja o Vodniku kot stanovskemu tovarišu.
Tako se je karakteriziral — Vodnik — učitelj, da bolje ni bilo mogoče.
Po tej nedvomno najlepši točki dnevnega reda je dospela na vrsto volitev odbora na podlagi prenarejenih pravil.
Ker se je predlagalo, naj ostane stari odbor do glavnega občnega zbora, da položi račun o društvenem zborovanju, zato se ni iz-premenil odbor v bistvu, ampak se je le pomnožil v zmislu novih pravil. Izvoljeni so bili: tov. Boletova in Furlan kot odbornika, tov. Godina, Grmek in Bratovž kot odbor, namestniki.
Ker je bil socialni odsek z ustanovitvijo „Odseka za ljudska predavanja" nekako razpadel in ker je sedaj skrajni čas, da se začnejo prirejati družinski večeri, se je zopet sestavil socialni odsek v katerega so bili izvoljen:-tov. Bratož, čok A., Daneu, Kleinmayr, Pe, trovec, Posegova Ida, Sabadinova Iva, Sosič A. Stubel. Vrščaj.
Na predlog tov. Kleinmayrja se sklene, da se objavi — z ozirom na poročilo v „Edinosti" o okr. učit. konf. sežanskega okraja, kjer se napada tržaško učiteljstvo, da ima „navado", da uvršča v nadaljevalne tečaje s Krasa prišle otroke, čeravno nimajo predpogojev za to — sledeča izjava:
„Tržaško učiteljstvo nima nobene samovoljne „navade", da uvršča s Krasa prišlih 12 letnih šol. otrok v nadaljevalne tečaje, kakor so je nekdo izrazil na okr. konf. sežanskega učiteljstva; pač pa zasleduje tržaško učiteljstvo pri tem in sploh pri vsakem vpisovanju edino le zakonite določbe, ki so pravomočne v tržaški okolici. Če se pa tak učenec uvrsti v nadaljevalni tečaj, preden je še izpolnil vse zakonite predpogoje, se to zgodi le na podlagi 8 tehtnimi razlogi podprte prošnje, sprejete od šolske oblasti.
Dalje v prilogi.
Priloga k 51. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 17. decembra 1909.
Naznanja še tov. predsednik, da je sklenilo društvo podpirati ubogega, a jako nadarjenega pripravničarja iz Barkovelj, ki se nahaja sedaj v Tolminu, in da se bodo pobirali zato mesečni prispevki, ki se bodo pošiljali tov. Ferd. Starcu.
Po primernih sklepčnih besedah tovariša predsednika se je sestalo učiteljstvo in njegovi prijatelji na banketu, ki ga je počastil razen naših tovarišev-poslancev Stipeta Ferluga in Jos. Pertota tudi dež. poslanec Gorjup.
Srednješolski vestnik.
** Novomeška gimnazija se preti podreti. Profesorji niti ne eksperimentirajo več pred dijaki v kabinetih niti se jih ne upajo tja voditi, ker se je vsak hip bati, da se starodavno, neprimerno in nezdravo poslopje njim in gimnazijcem nad glavo ali pod nogami zruši. To je avstrijska dobrota in skrb vlade za Slovence 1
** V sedmi činovni razred sta pomaknjena Josip Fistravec profesor na goriškem ženskem učiteljišču, in okrajni šolski nadzornik v Gorici, Frane F i n š g e r.
* * Društvo slovenskih profesorjev ima svojo glavno skupščino v torek dne 28. decembra 1909, ob pol 10. dopoldne v mali dvorani ljubljanskega Narodnega doma. Odbor prosi p. n. g g. društvenike, da bi mu čimprej prijavili eventualne predloge za dnevni red glavne skupščine, Po § 11., točki 4, društvenih pravil je predloge naznaniti odboru pismeno vsaj teden dni pred občnim zborom.
** Novomeška gimnazija v razpadu. Gimnazija v Novem mestu se bliža svojemu razpadu. Poslopje je že v tako slabem stanju, da so morali nekaj sob podpreti |z močnimi tramovi. Tudi kabineti so že tako razrahljani, da se profesorji več ne upajo tja voditi dijakov in tam eksperimentirati pred njimi iz hvalevredne previdnosti in upravičenega strahu, da bi se vse skupaj ne sesulo, bodisi nad njimi ali pod njimi. Bes, tega pač ni misliti, da bi še kje na vsem svetu dobili tako podrtijo, slu-žečo za kulturen zavod 1
** Umrl je na Dunaju profesor Anton Derganc, ki je svoj čas služboval v Novem mestu in v Ljubljani. Dasi daleč od svoje domovine, je vendar vzgojil svoje otroke v narodnem duhu. Bodi mu časten spomin 1
** Ženski licej v Osjeku otvorijo začetkom šolskega leta 1910/11. in sicer s prvim razredom; vsako prihodnje leto se odpre po vrsti po en višji razred.
Književnost in umetnost.
Nova slovenska drama. Vit. Fed. J e-
1	e nc , sin predsednika naše „Zaveze", tov. L. Jelenca, je napisal žaloigro „Erazem Predjam-ski", ki pride še decembra na slovenski oder Dejanje je vzeto iz zgodovine koncem 15. stoletja ter obravnava zvezo kranjskega plemstva proti cesarju Frideriku.
Ukaz c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko z dne 30. oktobra 1908, št. 3218, o izvršitvi IV. poglavja dokončnega šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905, št. 13.200, drž. zak. št. 159, o skrbi za otroke. Natisnila in založila „Kat. bukvama" v slovenskem in nemškem jeziku. Cena broš. 20 h. Brošurica obsega vse odredbe za uspešno sodelovanje šole s sodiščem kot varuštvenim, oziroma skrbstvenim oblastvom.
Pouk francoščine in modernih jezikov sploh. Spisal Fridrik J u v a n č i č , c. kr. profesor. Ponatis iz „Pedagoškega Letopisa" za 1. 1909. Komisijska založba knjigarne L. Schwentner. Natisnila „Učiteljska tiskarna". Cena 50 vin., po pošti 60 vin. — To delo je res hvalevredno, saj je edino svoje vrste v naši književnosti in dokazuje, da ga je napisal moderno izobražen šolnik-strokovnjak.
Ivan Cankar; Kurent. Starodavna pripovedka. — V Ljubljani 1909. Založil L. Schwentner. Cena: broš. 1 K 80 h, eleg. vez,
2	K 80 h, po pošti 10 h več. — To najnovejše Cankarjevo delo se odlikuje — kakor vsa njegova dela sploh — po biestečem slogu in jeziku, pa ima tudi dosti žela in — resnice.
„Vzdihi za mladostjo". Janka Lebana mešani zbor, ki so ga prinesli zadnji „Novi akordi", se bo vprvo proizvajal sv. Silvestra dan pri koncertu v čitalnici škofjeloški pod vodstvom pevovodje in skladatelja O. Deva, c. kr. sodnika v Škofji Loki.
Politiški pregled.
* Kossuth proti Avstriji. Minister Kossuth se je napram uredniku lista „Pesti Naplo" o Avstrijcih izrazil tako-le: „Kaj pa hočejo ti Avstrijci? Misel na silno cesarstvo jim je zmedla glave. Doma ne morejo ukrotiti niti najmanjšega narodiča, proti nam pa hočejo postopati z največjo silo. Toda Ogrska ni ugoden predmet za takšne poizkuse, če smo popustljivi in potrpežljivi, nas tišče ob tla, ako pa nastopimo proti njim, smo pa uporniki. Naše pravične zehteve hočejo izpolniti na ta
način kakor očem, ki hoče svojega 20 letnega pastrka utakniti v obleko šestletnega dečaka."
* Madjarska bosenska oderuška banka onemogočena. Iz Sarajeva poroča „Bosenska korespondenca", da prihodnji bosanski deželni zbor odkloni odkup kmetov po „Bosenski agrarni banki".
*	Ogrska duhovščina je ena najbogatejših 16.000 oseb razpolftga z 2'4 milijoni katastralnih oralov zemlje, na vsakega duhovnika jih pride 150, na druge civilne osebe pa po dva. Duhovnik ima povprečno letne plače 8000 kron.
*	Prepoved cirilice. Hrvaška vlada je prepovedala rabo cirilice tudi na srbskih samoupravnih in verskih šolah na Hrvaškem. Zavodom, ki se te prepovedi ne bi držali, groze z zaporom.
*	Borba za šolo na Francoskem. Ministrski svet je sklenil, da izgube vsi škofi in duhovniki, ki dobivajo po zakonu o ločitvi cerkve od države pokojnino, pravico do te pokojnine, ako so se udeležili borbe proti šoli. Nad dvajset župnikov je že [na podlagi tega sklepa izgubilo svoje pokojnine. Govore, da bo iz Rima poslan kardinal Vanutelli, da organizira borbo klerikalcev proti šoli na Francoskem. Ako se to zgodi, je vlada sklenila, da bo Va-nutellija takoj izgnala iz Francije. — Listi poročajo, da izda papež encikliko o pložaju cerkve in o kulturnem boju na Francoskem. V tej encikliki bo papež nasvetoval, naj se povsod snujejo stroga katoliška stanovska društva. — Več vseučiliških in gimnazijskih profesorjev je vložilo proti nadškofu Amettu tožbo na odškodnino, ker je v pastirskem listu prepovedal uporabo od njih spisanih učnih knjig. Vsak izmed tožiteljev zahteva 10.000 frankov odškodnine. Sodišče je priznalo tožbeni zahtevek kot upravičen ter je pozvalo nadškofa, naj se tekom treh dni zglasi pri sodišču
*	Vatikan proti centrumu v italijanski zbornici. Katoliški poslanci v italijanski zbornici so hoteli ustanoviti centrum po nemškem vzorcu. Kakor poročajo, nasprotuje ustanovitvi Vatikan.
Jubjlejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Z novim letom se začenja tretje in zadnje leto nabiranja našega jubilejskega daru za „Učiteljski konvikt". V ju-bilejski številki „Učit. Tov.", ki izide dne 7. januarja 1910 želimo izkazati čimveč jubilejskega daru, da poveličamo tudi na ta način praznik svojega glasila. Vse tovarišice in tovariše vljudno prosimo, naj si ta mesec prihranijo kolikor morejo ter pošljejo prihranke tov. Jakobu Dimniku v Ljubljano, da jih izkaže kot jubilejski dar v jubi-lejski številki! Pomagajmo si sami, ker nam drugi nečejo!
Učiteljiščni vestnik.
Šola in dom.
Keferiral na učiteljišenem abiturientskem sestanka abit.
A. R. Cerar.
Ne bom slikal in opisoval tukaj šole in doma kot taka pojma, ampak pojem dom hočem razširiti na celoten dom, na ljudstvo, na narod. Tudi ni moj namen, vam natanko razlagati, kaj in kako naj deluje učitelj, oziroma učiteljica v šoli in zunaj šole: saj o tem so že pisali mnogi listi in knjige, ki ste jih ali jih boste še čitali. Hočem vam podati nekatera načela izvenšolskega dela.
Učitelj je vzgojevalec ljudstva in vzgojevalec naroda.
On je važni faktor med ljudstvom, ki je od njega odvisen takorekoč obstanek naroda, zakaj izobrazba je dandanes glavno orožje v boju za obstanek in napredek. Le, če bo naš narod izobražen, se srečno obrani svojih sovražnikov in krepko napreduje. Nekdaj je odločevala kruta sila in pest, telesna moč, ali dandanes ni tega več, ampak danes odločuje svetli meč, duševna moč, t. j. prosveta, izobrazba in zavednost posameznih stanov in vsega naroda. Kdo pa je oni, ki daje narodu izobrazba ? Gotovo učiteljstvo, saj moralo bi biti!
Vi, dragi tovariši in drage tovarišice, ste poklicani in vaša stanovska in narodna dolžnost je, da pridobite svojemu narodu izobrazbo, kolikor mogoče najvišje stopnje, da mu podaste zdrav razum, ki se naj z njim vadi sam razpolagati, da bo sam svjj gospodar v duševnem, dospodarskem in politiškem oziru.
Kaj pa je narod? Narod je socialna skupina. Kakor vsak socialen organizem, tako hoče tudi narod obstojati in rasti. Vsakemu organizmu pa je treba hrane, da raste in se razvija. Isto je treba narodu. Treba mu je izobrazbe in zavednosti. Delo je tisto sredstvo, potom katerega to doseže.
To delo mora biti narodno, in sveta naloga vsakega učitelja in učiteljice je, da svoj narod kulturno in nravno povzdigne. Kulturo zaznamujemo vsoto vsega, kar je človeški duh zasužnil svojim interesom. Učitelj mora gledati in delati na to, da se ta vsota veča in veča.
Kako pa naj učitelj deluje kulturno za razvitek naroda?
Izobrazba je dandanes glavno orožje v boju za obstanek in napredek. Le če bo naš narod izobražen, se srečno ubrani zunanjih in notranjih sovražnikov in krepko napreduje. Oe velja rek, da je treba za vojno prvič denarja, drugič denarja in tretjič denarja, tako velja za narodnostni boj, za povzdigo naroda: prvič izobrazbe, drugič izobrazbe in treljič izobrazbe.
Kdo pa je oni prvi, ki daje ljudstvu izobrazbo ? Učiteljstvo 1
Vsakega učitelja in vsake učiteljice stanovska in narodna dolžnost je, da deluje po svojih močeh in zmožnostih tudi izven šole v prospeh za prosveto naroda. Ko bodo Slovenci spoznali, ko bo narod spoznal, da je učitelj pravi prijatelj ljudstva, da je šola velika dobrota za narod, potem šele napočijo boljši časi sedaj še preziranemu učiteljstvu; napočijo pa tudi boljši časi zaslepljenemu in teptanemu narodu;a samo vzdihovanje ne pomaga nič, ampak trebajedela!
Naše prvo načelo bodi: Sveto služimo svoji domovini! Naš prapor bodi resnica in naš ščit značaj nos t. Predpogoj izvenšolskemu delu, delu v domu ljudstva bodi trd, pošten značaj ter vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti. Žalosten je naš položaj in obupno naše gmotno stanje. In glejte ravno v obupu je velikanska. Porabimo to moč za delo, za probujo in izobrazbo naroda, in uspeh se kmalu pokaže.
Ne klonimo duha, vztrajajmo na braniku, za narodne in svoje stanovske pravice in de-lujmo z vsemi močmi za napredek prosvete naroda 1
Najvišje načelo nam bodi brez ozira na stranke, liste in osebe le procvit šolstva in napredek prosvete naroda.
Mi nočemo nobene umazane politike, ampak mi hočemo politiko dela in prosveto naroda.	(Konec.)
Gajeva slavnost na c. kr. učiteljišču v Ljubljani.* Slavnost se je vršila dne 3. t. m. ob 11. uri dopoldne v telovadnici c. k. učiteljišča, ki je bila temu primerno okrašena. Poleg krasne velike Gajeve slike, ki jo je izdelal gojenec IV. letnika August F e r j a n, je imela telovadnica tudi splošno naroden - ilirski značaj. Slavnosti se je udeležil ves učiteljski zbor in gojenci obeh c. kr. učiteljišč. Uvodni del slavnosti je tvorilo proizvajanje skladbe po lastnem orhestru učiteljiščnikov, ki so pod vodstvom Dragotina Puherja vrlo izvedli kot uvodno pesem potpourri Donizettijeve „Romeo in Julije". Nato je zapel mešani zbor gojenk in gojencev pod vodstvom profesorja Antona Dekleve, pesem „Od straže hrvaške". Kot slavnostni govornik je nastopil prof. dr, 11 e š i č , ki je v krepkem govoru jasno očrtal zasluge in pomen Gaja za Jugoslovane. Ilirizem je bila točka, ki so se okolo nje sukali vsi očrtani dogodki in stremljenja. Skupne kulturne težnje, stremljenja in interesi pa dajejo vsej stvari realno podlago. — Po krasnih besedah govornika je deklamoval gojenec IV. letnika I. Kovač Preradovičevo pesem „Putnik". - - Gajevo sliko so namenili IV. 1. svojemu vrlemu prof. dr. 11 e š i č u v dar, navdušujoče, krasne besede njegove pa ostanejo gotovo vsem udeležencem kot narodna svetinja v trajnem spominu.
Kranjske vesti.
—r— Iz Čateža ob Savi nam pišejo: V nedeljo, dne 12. decembra t. 1. je umrl pri nas 89 let stari upokojeni učitelj Janez Trie 1 i ž. Služboval je najprej na Čatežu, potem v Vel. Dolini, v Čatežu (novomeški okraj), v Beli Cerkvi, kjer je bil leta 1894. upokojen z letnimi 700 K pokojnine. — Kako se je mogel ta mož z 58 K mesečno preživljati, pač težko umljivo — toda ne za učitelje! — Pri nas na Čatežu je bil tovariš pokojnik 3 leta tudi župan ter prvi učitelj na tej šoli. Blag mu spomin.
—r— Umrl je v Ljubljani učitelj mestne nemške deške šole, tovariš Avgust Kleč, star 51 let. Bil je izvrsten učitelj, vrl tovariš, ljub družabnik. Ni bil sicer povsem naših nazorov, a odločno je obsojal nasilstva klerikalne stranke. — Nekaj časa je bil tudi predsednik „Jubilejske samopomoči". Bodi mu blag spomin.
—r— Šulferajnsko šolo mislijo ustanoviti Nemci na Glincah pri Ljubljani, ker se jim baje sedaj toliko otrok iz Gline, Viča in Rožne doline potujči na slovenski šoli na Viču !
—r—• Osebne vesti. Namesto na dopustu se nahajajočega učitelja Frana Lončarja pride za suplentko v Rakitno učiteljska kandidatinja Angela Soršakova. Namesto na dopustu se nahajajoče učiteljice Vide Š o r n o v e pride za suplentko na Vič šolska kandidatinja Pavla Marinkova.
*) Ker nam je doslo to poročilo za zadnjo številko prepozno, ga objavljamo šele danes.
Uredn.
Štajerske vesti.
—š— Skrb za otroka. Na okoliški šoli v Ptuju dobi vsak šolski dan 62 najubožnejših in najpotrebnejših otrok vsak po 1 hlebec kruha. Potrebni denar darujejo ptujski in okoliški Slovenci in Slovenke.
—š— Za 40 letno zvesto službovanje je dobil g. J. Robič, šolski ravnatelj v Ljutomeru, častno kolajno.
—š— Krajni šolski svet v Št. Ilju v Slov. gor. ima sedaj slovensko večino, ker je namesto Fišerederja izvoljen Slovenec Freiham.
—š— Vrla učiteljica. Marija L u k -n a r j e v a , učiteljica na okoliški šoli v Ptuju je nabrala med Slovenkami in Slovenci v Ptuju 66 K za nakup materiala za ženska ročna dela ubogim deklicam okoliške šole.
—š—- Nadnčiteljska služba v Šent Lenartu nad Laškim je razpisana do Novega leta 1910. Kraj leži krog 600 metrov visoko nad morjem, dobro uro od trga Laško. Stanovanje nadučiteljevo je v posebnem poslopju, takoimenovani stari šoli ter obstoja iz dveh prostornih sob, kuhinje, majhne shrambice in obsežnih kletnih prostorov. Vrt šolskega voditelja, zaeno drevesnica meri menda krog 13 arov. — Šolsko poslopje je novo, šolske razmere kot navadne v hribih. V trgu je branja-rija, potrebne stvari pa se morajo dovažati iz Laškega. Poštno dostavljanje je, izvzemši nedeljo, dnevno.
Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se obrne (priloživši 1 K v znamkah za „narodni sklad") na dosedanjega prov. voditelja Jos. Gosaka, ki mu bo na vsa vprašanja točno in poštnine prosto odgovoril! O Božiču se stanovanje ne more ogledati, ker odide učiteljstvo na počitnice.
Ker je šola na vrhu hriba, je za vodo poleti ob suši huda ; stara šola ima pač vodnjak, a se v njem nabira le strešnica.
—š Značilne besede je izrekel znameniti štajerski pesnik Peter Rosegger o priliki nekega sestanka v Gradcu, na katerem se je razpravljalo vprašanje, kako pritegniti bogate Nemce, da bodo ti prispevali k dvamilijon-skemu Roseggerjevemu fondu za obmejne šole. Rekel je: „Srce me je bolelo, ko sem videl prispevati k dvamilijonskemu skladu uboge uradnike in učitelje..." Te besede bo treba nemški večini v deželnem zboru o priliki razprave o regulaciji učiteljskih plač v spomin poklicati 1
—š— Na Libanji v ormoškem okraju je umrla učiteljeva vdova ga. Kitzhauptova v devedesetem letu svoje starosti. Nje mož je svoj časjslužboval za „kantnarja" pri Svetinjah.
Goriške vesti.
—g— Društvo krščansko mislečega učiteljstva je imelo predpretekli četrtek občni zbor. Pri pozdravnem nagovoru se je spominjal predsednik sv. Očeta in našega prevzvi-šenega vladarja, ki je ravno istega dne praznoval 61 letnico svojega slavnega vladanja. Bla-gajnikovo in tajnikovo poročilo je bilo stvarno. Pri točki „prememba pravil" se je vnela živahna debata in sprejela so se izpopolnila nekaterih paragrafov. Obširen je bil tudi razgovor glede visokih šolskih naklad in učiteljskih plač. Končno se je izvršila volitev odbora, ki je tako sestavljen: predsednik: Ant. Rustija, podpredsed.: Avgust Poberaj, odborniki; Ko-lenc, J. Štanta, Ciril Vuga (denarničar), L. Likar (tajnik), Gulin, M. Cej.
—g— Dopolnilna volitev na Goriškem, ki se vrši namesto ponesrečenega poslanca Jeriča 19. t. m., je razburkala celo deželo. Soc. demokratje so postavili za kandidata dr. H. Tumo; agrarni kandidat je Jos. Vran, župan v Tomaju, klerikalni Fr. Zlobec, župan v Ponikvah ;na Krasu, naprednjaki kandidirajo Andreja Vrtovca iz Tolmina. Klerikalci so se z vso silo vrgli zopet na Kras.
—g— Shod za slovensko šolstvo v Gorici se je vršil v „Trgovskem domu". Bil je jako dobro obiskan. Govorniki so poudarjali posebno potrebo, da se Lahi sporazumejo s Slovenci ter se začno skupno boriti nevarni nemški invaziji. Lahi so dandanašnji zaslepljeni, ali pred časom so bili drugega mnenja. Tako je še pred 40 leti takratni goriški župan dr. Rismondo zahteval v deželnem zboru goriškem, naj se otvorijo slovenske in laške srednje šole, ker da ni niti sence nemštva na Goriškem, srednje šole pa so vendarle nemške. Kazalo se je, kako se nam izgubljajo dijaki na srednjih šolah prav zaradi sistema in nemškega jezika. V prvi razred srednjih šol jih vstopi dosti, ali koliko jih napravi maturo? Zahtevalo se je tudi, naj se potom zakonodaje določi dvojezič-nost goriške dežele: slovenski in laški jezik naj imata veljavo, kakor jima gre, nemščina, ki ni deželni jezik, se nikjer ne pripoznava. Kazalo se je shodu, kako skrbi vlada za nemške otroke pri nas; v Gorici vzdržuje nemške šole za Nemce, ne Slovenci, ne Lahi pa nimajo takih šol, kakršnih bi potrebovali. Nekaj posebnega pa so vadnice v Gorici. Tam obstoji štiriraz-redna deška slovensko-nemška vadnica, štiriraz-redna deška italijansko-nemška vadnica, v obeh je od III. razreda dalje učni jezik nemški;
otem je osemrazredna dekliška vadni>'a in tirirazredna nemška vadnica. Ta ima tudi vojega ravnatelja ter je vzorna šola za Nemce, akršne nimajo ne Lahi ne Slovenci.
—g— Iz sežanskega okraja nam pi-ejo: Dovoli naj mi cenjeni „Tovariš" tudi otiček, kjer se nekako ponižno stisnem in po-sm prav po ježevo našopirim svoje bodice, lorda se oglasi kak bivši moj tovariš, češ, saj i nimaš ničesar tu opraviti in molči — a za-omni naj si, da jaz, dasi gledam šolo od trani — nikakor pa ne „po strani" — imam udi dobre oči in vidim, kar bi ne videl rad. - Za danes naj omenjam le en slučaj : V iokvi, v sežanskem okraju, se je razširila sicer ie nevarna, vendar pa nalezljiva bolezen — sepnice. Čudom sem se čudil, ko sem gledal ilede otroške obraze, ki so zahajali v šolo, endar dne 3. t. m. jih je ostalo 40% šolo-bvezuih otrok v postelji, ostali pa, dasi bratci u sestrice bolnih, so vkljub temu zahajali v olo. Gosp. voditelj poroča okrajnemu šol. svetu, la je prisiljen zaradi tega prenehati s poukom, sta oblast pa, namesto da bi skrbela za zdrav-liško pomoč — je molčala, čez teden dni iride slučajno v Sežano član krajnega šol. iveta iz Lokve — sreča se z nekim gospodom, ci mu izrazi svojo nevoljo zaradi omenjenega joročih, oziroma prenehanja šol. pouka. — Tu ie že vse prenehal Slavne c. kr. oblasti naj redo, da smo tudi mi Kraševci davkoplače-ralci, ne le da izpolnujemo dolžnosti, temveč udi da tirjamo svojih pravic. Imamo pač c. kr. >kr. zdravnika, ki je vsekako vesten in stro-iovnjak v svojem poklicu — ali kaj more sam r tako obširnem okraju — dobro voljo ima, a rendar ne more biti povsod pričujoč. Vsekako tudi v normalnih razmerah ima en sam zdravnik v takem okraju dela čez glavo. Gospodom skolo c kr. okr. šol. sveta pa svetujem, naj v prihodnje pazijo, da se važni dopisi rešijo toč-leje — malo bolj stvarni naj bodo in manj pedantni. Ako tem gospodom ta dopis ni po volji, vzamem v roke svoj ročni zapisnik, in potem jim bo še bolj v spominu izrek: „Bes-nica bode v oči 1"
Bivši učitelj.
Tržaške vesti.
—t— Manifestacija tržaških Slovencev za slovensko šolstvo minolo nedeljo, je bila mogočna. Ko je na tisoče v „Narodnem domu" zbrana množica zvedela, da je namest-nija potrdila policijsko prepoved shoda, je šla aa ulico. V izprevodu je bilo gotovo nad 2000 ljudi. O italijanskih izzivanjih in njih posledicah bi bilo vseobširno poročati. Pripominjamo le, da pravijo poročila nekaterih listov, da so pri 15 aretiranih Italijanih našli kolajne s sliko Oberdanka, ki je bil kakor znano obešen, ker je izkušal umoriti cesarja Franca Jožefa.
—t— Kongres italijanskih učiteljev T Trsta se je vršil v mestni šolski telovadnici Via della Valle, da protestira proti eventualnim ustanovitvam slovenskih šol v Trstu, Gorici, Kopru in Pulju, — Kongres, ki se je vršil po § 2. pri zaprtih vratih, je nad vse mizerabelno izpadel.
—t— Y tržaškem občinskem svetu so slovenski poslanci energično nastopili za pravice slovenščine v šolah. Le na ta način si moremo Slovenci zasigurati bodočnost, če pravice svojega jezika, svoje kulture in svojih tradicij odločno varujemo na vsakem polju brez izjeme proti vsakomur.
—t— Manifestacijski shod za slovensko šolstvo se je vršil 12. t. m. v „Narodnem domu" ob velikanskem navalu ljudstva. Shod je sprejel resolucijo: „Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu v „Narodnem domu" dne 12. decembra 1909, naglašajo vnovič svojo ne-oporekljivo pravico do ljudskih, strokovnih in srednjih šol v Trstu in na Primorskem sploh; izražajo svoje najglobokejše obžalovanje italijanskemu učiteljskemu društvu, ki je, namesto da bi širilo kulturo, v protislovju z najprimi-tivnejšimi pedagoškimi načeli protestiralo proti osnovanju šol s poukom v materinem jeziku; pozivajo naposled vse slovanske zastopnike, da omogočijo vendar enkrat tržaškemu Slovenstvu, da si potom lastnih šol zasigura svoj obstanek in razvoj na tej za vse Slovanstvo prevažni točki ob Jadranskem morju."
Vestnik.
Prijateljski sestanek bo v ponedeljek, dne 27. t. m. t. j. na predvečer učiteljskih zborovanj v restavraciji hotela „Južni kolodvor (A. Seidel.)
Predavanje za nčiteljiščnlke priredi Slovensko deželno učiteljsko društvo v soboto, dne 18. t. m., ob osmih zvečer, v Narodnem domu (pritličje na desno). Predaval bo gosp. prof. dr. Pestotnik o temi: Pomen telovadbe iz narodno - gospo-darskega «tališča. — Gosti nam dobrodošli. Pričakujemo posebno obilne udeležbe s strani učiteljstva obojega spola.
Novi kolki. S 1. januarjem 1910 pridejo glasom ukaza fin. min. z dne 20. oktobra t. 1. v promet novi kolki; dozdanje kolkovne znamke, izdane leta 1898. pa izgube koncem marca 1909. veljavo.
Prvi ženski inžinir na Nemškem je gospodična Ana Heinrichsdorff iz Moskve,
ki je študirala 7 semestrov na berlinski politehniki in je sedaj napravila izpit v elektro-inženirski stroki.
O prekrasni domovini Slovencev je dne 7. decembra v Plznu predaval vseučiliški profesor dr. Viktor Dvorskj ter je predavanje pojasnjeval s slikami.
Poljski grunvvaldskl dar je doslej presegel za 200.000 K nemški Eoseggerjev dar. Poljaki pač razumejo narodno delo.
Češko „besedo" so ustanovili v Trstu. Število članov vkratkem naraste na 200.
Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb t Metliki je naklonilo za nabavo zimskih oblek in obuval ubožnim otrokom semiške šole znesek 104 K. Temu vrlemu društvu, osobito njegovemu načelniku, p. n. gospodu dr. Vladimirju Foersterju. c. kr. sodnemu predstojniku v Metliki, se v imenu obdarovancev najtoplejše zahvaljuje šolsko vodstvo v Semiču, dne 9. decembra 1909. Matko B a r t e 1, šol. vodja.
Učiteljstvo t Tržišča na Dolenjskem je priredilo v nedeljo, 5. dec. t. 1., prvi roditeljski sestanek. Udeležencev je bilo do 300. O vzgoji je govoril tov. nadučitelj A. S k u 1 j. G. c. kr. okr. šol. nadzornik Lj. Sliasny je obljubil predavati o potovanju na Vezuv. Ker je bil zadržan, je predaval tov. učitelj Fr. Silvester. Predavanje je pojasnjeval s skioptiškimi sjikami. — Poleg učitelja Brezovarja iz Šent Buperta je posetil predavanje tudi g. okrajni zdravnik dr. M. Hočevar iz Mokronoga. Obljubil je pri prihodnjem sestanku predavati o otroških boleznih. Predavanje bodo pojasnjevale skioptiške slike.
„Pregled o šolski kuhinji" je nova tiskovina, ki sta jo Goričar & Leskovšek, trgovina s papirjem v Celju, iz „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani založila in ki jo priporočamo vsem voditeljem šolskih kuhinj, ker imajo potem res lep pregled o tej važni napravi čez vsako zimo.
Udom „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam In sirotam na Kranjskem". Nemila smrt je v zadnjih dveh letih pobrala več društvenikov, kakor prej v desetih letih; zato bode pa društvena blagajna prav težko zadoščala nastalim dolžnostim. — § 10. društvenih pravil določa: „Letnina se vplačuje za tekoče leto do konec meseca januarja. Potem se zakasnjenci na vplačevanje opomnijo. Ako kdo do konca meseca aprila ne plača, ravna se ž njim, k«*kor bi bil izstopil."
■ Da bode vsak društvenik to dolžnost lažje izpolnil, bode prejel po pošti do konca tega meseca položnico, katero naj blagovoli izpolniti in ž njo denar na pošti oddati. S tem bode sebi in društveni blagajni prihranil nekaj vinarjev, ker ga pošiljanje po poštni nakaznici več stane in društvo mora plačati pošti od vsake nakaznice še 6 h dostavnine. Ako bode dobila blagajna že v januarju vso letnino, se jej bode potem ta denar obrestoval do prihodnjega kvartala, kar bode že nekaj zneslo; posameznik pa nima od istih kron nikake koristi. — Kdor še ni plačal cele vstopnine (katero mora plačati v dveh letih, ker prej ni pravi ud), bode prejel še eno položnico, da isto lahko pošlje, kadar mu bode treba ali mogoče. Dolžniki naj se spomnijo tudi na zaostale obresti. — Društveniki, storite svojo dolžnost ; zakaj pri denarju mora biti popolen red!
Kupčija s človeškim mesom v Ameriki. Po poročilu našega generalnega konzulata v Chicagi obstoji velika trgovina z dekleti v Zedinjenih državah Severne Amerike in uvažajo „bele sužnje" iz evropskih dežel, posebno iz Italije, Francije, Nemškega in tudi z Ogrskega. Uradno cenijo žrtve te kupčije na 15.000 deklet v enem letu. Trgovina z dekleti je v Ameriki v velikem slogu urejena, ima svoje trgovsko središče in filialke po vseh več jih mestih med Atlantskim in Tihim oceanom, nastavljeni so agentje v pristaniščih, kamor dohajajo izseljenci, pošiljajo se emisarji v gori navedene evropske države. Agentje v pristaniščih preže posebno na one ženske osebe, ki dohajajo same, brez spremstva v Ameriko. Iz dajajo se agentje dostikrat kot sorodniki ali možje teh osamljenih deklet, da jim tako omogočijo prestop na suho. Navadno premotijo starše deklet nalašč najete ženske agentinje, ki v domačiji nalažejo lahkoverne ljudi s tem, da obljubljajo skrbeti za boljšo bodočnost deklet. Pri tem jim pomaga posebno njihov nastop, ker nastopajo vedoo kot bogate Američanke, ki se le osebno zanimajo za to in ono dekle. Običajno ne vzamejo dekleta precej sabo, ampak le obljubijo, da ji hočejo šele prej preskrbeti dobro službo in bodo potlej šele pisale, da pridejo k njim, ko bo vse preskrbljeno Navadno sledi tako pismo z denarjem za pot v kratkem času, v njem se obljubuje razne dobre službe kot prodajalke v trgovinah, kot uslužbenke v zasebnih hišah itd. Po teh lažeh pre-motljeni starši dostikrat sami pomagajo hčeram k izselitvi in pogubi. Kako žalostna je usoda teh zapeljanih žrtev je splošno znano, S silo in raznimi sredstvi jih najprvo moralno uničijo, zavedejo v dolgove, iz katerih ni rešitve, odvzamejp jim celo poulično obleko, eno besedo, priklenejo jih na sramoto in go tovi pogin. Zato pozor starši, ne dajte se pre slepiti, pozor, dekleta, ne hodite brez varnega spremstva v Ameriko. Ohranite same sebe in ne množite žrtev s slovensko krvjo.
Iz slovanskih pokrajin.
O Prebivalstvo Prage (to,je Prage, Karlina, Smichova Kr. Vinogradov, Žižkova in Vršovic) znaša sedaj 494.531 prebivalcev.
o Dr. Avgust Harambašlč, pred leti od vsega hrvaškega naroda, posebno od hrvaške mladine oboževani pesnik in zastopnik lrv.-srbske koalicije, se je prodal pred nekaj meseci protinarodni Rauchovi vladi in je dobil mastno uradniško mesto. Sedaj je odložil sa-borski mandat in mandat delegata v ogrskem drž. zboru. Koalicija namerava v okraju Novsko na njegovo mesto kandidirati člana hrv. stranke prava dr. Mirka Brežana.
o Dar češkega umetnika, češki slikar Alfonz Mucha je naznanil obč. svetu praškemu, da izvršuje ciklus 20 slik, ki predstavljajo v velikih potezah zgodovino Slovanstva — „slovansko epopejo" — ki jih namerava darovati mestu Pragi. Slike se bodo shranile, kakor je sklenil te dni praški obč. svet, v posebnem poslopju, ki se nalašč za to sezida v dogovoru z umetnikom.
O Novo mestno gledališče si je postavilo mesto Ml. Boleslava na češkem. Novo monumentalno stavbo so minule dni ¡¡slovesno otvorili.
o Napredni Rusi v Varšavi prično izdajati lastno glasilo, ki se bo zvalo „Svo-jodnoje Slovo".
O Idejo hrvaško-srbske koalicije
v Bosni in Hercegovini bo širil poleg „Narodne zajednice" tudi novi srbski list v Mo-staru, „Rad".
O Češki „Sokoli". Glasom poročila češke sakolske zveze, ki je ravnokar izšlo, so ustanovili v I. 1908. v čeških deželah 51 novih sokolskih društev ter se je povišalo števil članov za 8620. Do 31. decembra 1908 je štela češka sokolska zveza 800 društev s 66.538 moških članov (1907:60.307), od katerih ie bilo 15.739 telovadcev (-j- 1020) in 11.480 gospa (+■ 2394) Skupaj v Zvezi vdruženih 78.134 članov. Od tega števila odpada na Češko 58.943 (+ 6496), na Moravsko in Šlezko 17.176 (-)- 2037) in na Spodnjeavstrijsko 1894 (+ 90) članov.
O Nemci na Moravskem in r Sle-zlji. V popolnoma čeških okrajih Moravske je bilo v letih 1896—1900 med 1000 prebivalci 347 porodov, v popolnoma nemških krajih pa v istem času samo 337 porodov. — V Šleziji je bilo v popolnoma poljskih krajih 349, v čeških 323 in v nemških pokrajinah pa samo 321 porodov med 1000 prebivalci. — V Šleziji so se Poljaki pomnožili za 144, Cehi za 166, Nemci samo za 55 duš pri 1000 prebivalcih. — To je nov dokaz, da je vkljub nemški gonji slovanski živelj mnogo žlaht-nejši kot nemški in da ga ne bo še kmalu
konec.
O Poljski kongres v Zedinjenih državah. Poljska narodna liga v ameriških Zedinjenih državah, ki je izmed največjih poljskih organizacij, namerava prirediti prihodnje leto meseca maja velik poljski kongres v Wa-shingtonu.
O Ruska politika. Ruski car je odobril sklep, da se uvede nemščina v baltskih provincah v šole. To so sadovi neumne ruske politike in carjevega duševnega in krvnega sorodstva z Nemčijo. Za Poljake pa imajo Rusi drugo pravico, palico in glad!
Razgled po šolskem svetu.
—	Za obvezen pouk češčine v vseh višjih nemških šolah v sudetskih deželah se zavzema v nemškonacionilni korespodenci privatni docent dr. Spina na nemškem vseučilišču v Pragi.
—	Slovanska šolska deca v Pruski.
L. 1906. je bilo v kraljevini Pruski 6,554.837 šolske dece, od teh 5,654.342 nemške narod nosti in 900.495 drugih. Slovanske dece je bilo 13 56%, in sicer Poljakov 864.175 ali 13-18%, češke 18 555 ali 0'28%, lužiško srbske 12.10Ž ali 0*18%. Število poljske dece je v desetih letih od 498.583 naraslo na 611.190, ta deca govori samo poljsko.
—	Jugoslovansko prirodoslovno društvo so ustanovili slovenski, hrvaški iu srbski akademiki na Dunaju. Društvo ima namen, popularizirati in pospeševati prirodne znanosti v domovini.
—	Vseslovanski dijaški shod Moskvi. Na zborovanju „Obščestva slavjanskoj vzaimnosti", ki mu je predsedoval predsednik gosudarstvene dume, N. Homjakov, se je sklenilo prirediti poleti 1. 1910. vseslovanski dijaški shod v Moskvi. Na ta shod bodo povabljeni zastopniki vseh slovanskih narodov, tudi Poljaki.
—	Analfabeti na Ilrvaškem naraščajo ! To je najlepši dokaz, kako madjarski imperializem vrši svojo kulturno misijo mec narodi, ki jih stiska v svojih krempljih. Ljudsko šolstvo na Hrvaškem je popolnoma nedo-statno, a od madjarsko-vladnega režima izbolj šanja pač ni pričakovati. Časopisje in posa mezne politiške stranke sicer že dolgo razpravljajo in razmišljajo o tem, kako pomoči ljudstvu na višjo kulturno stopnjo, a kaj temeljitega se še ni ukrenilo.
—	Novo profesuro ustanove na dunajski tehniški veliki šoli za zrakoplovstvo in
automobilstvo. Stolico zasede kot izreden profesor inženir Rihard K n o 1 1 e r.
—	Milijonski dar za osrednjo Šolsko Matico Češko je narastel do 3. t. m. na 383.158 K 3 h.
—	Velikodušen dar „Češki Šohki ffaticl". Neimenovan dobrotnik je „češki Šolski Matici" daroval 10.000 K.
—	Hrvaško vojaško akademijo ustanove po poročilih hrvaških listov v Du-jrovniku.
—	Otvoritev trgovske šole v Dubrovniku. Dne 8. t m. so v Dubrovniku otvorili novo trgovsko šolo, ki jo je mesto že dolgo prosilo in bo za razvoj domačega trgov-stva gotovo velikega pomena.
—	Jezuitov ne marajo. V Teplicah na češkem je zahteval mestni svet, da škof ne pusti več jezuitom predavati veronauka, sicer aodo meščani drugače nastopili.
—	Dr. Braf zopet na vseučilišču. Odstopivšega poljedelskega ministra dr. Brafa je profesorski zbor češkega vseučilišča v Pragi pozval, da prevzame zopet predavanje o narodnem gospodarstvu. Dr. Braf se pozivu odzove.
—	Novo bolgarsko vseučilišče. Na-
učni minister dr. Mušanov je izjavil, da bodo v kratkem odstranjene vse težkoče, ki so doslej zavirale že zdavna projektirano zgradbo vseučiliškega poslopja. Novo vseučilišče bo baje stalo v bližini narodnega sobranja.
Z gospodarskega polja.
= Akcijskih družb se je v prvi polovici letošnjega leta osnovalo nanovo v Avstriji 15 z akcijskim kapitalom K 23,766.000 in poleg tega je 13 akcijskih družb zvišalo svoj akcijski kapital za 14 mil. K. Dalje je bilo ustanovljenih 145 družb z omejenim jamstvom, največ industrijske vrste, z glavnico 39 in pol milijona kron. Poleg tega je bilo ustanvljenih nad 130 zasebnih industrijskih podjetij. Na dunajski borzi je v tej dobi število vrednostnih papirjev poskočilo za 15 in v skupni vrednosti 543 in pol milijona kron, od čegar pripada na državne in deželne dolgove 504 mil. K, dočim so bili drugi papirji akcijskih družb. Napram prvi polovici lanskega leta se torej opaža, da se je ustanovilo dokaj manj podjetij te vrste, čemer je vzrok neugodna industrijska konjunktura.
= Proizvajanje piva je v Avstriji zadnji dve leti jako nazadovalo. V letih 1908. in 1909. se je izvarilo do dva milijona hektolitrov manj piva kakor prejšnje leto. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je dobila država za 4,426.327 K manj davkov na pivu kot prejšnja leta. Temu primeren je seveda primanjkljaj pri deželnih dokladah in pri užitniu-skem davku. — To je pač najboljši dokaz, da vlada v Avstriji velikansko siromaštvo.
= Davek od poslopij. Vlada je predložila parlamentu novo predlogo o davku od poslopij. Pri tem vladnem načrtu bi se hišno-razredni davek znatno znižal, ker bi zadnja dva razreda popolnoma odpadla. Davkoplačevalci pa zaraditega niso prav nič na boljšem, ker se hišno-najemninski davek zviša. V prejšnjem vladnem načrtu se je zahtevalo za nova poslopja oprostitev davka in doklad za šest let. Po sedanjem načrtu bi bila oproščena nova poslopja samo državnih davkov, odločitev o deželnih in občinskih dokladah se pa prepušča deželnim zborom. Ker so vse avstrijske kronovine v velikih finančnih stiskah, bi se gotovo noben deželni zbor ne hotel odpovedati dohodkom , ki si jih lahko zagotovi. Sploh naj pa nihče ne pričakuje, da bi se davki v Avstriji znižali. Ker iina država vsako leto na milijone večje izdatke, more te večje izdatke pokriti samo — z večjimi dohodki, torej večjimi davki, če bi torej vlada nekoliko popustila na eni strani, bi pa toliko bolj privila na drugi strani.
Raznoterosti.
X Nehvalcžnost — plačilo sveta.
Ko je ruski car Nikolaj I. ležal na smrtni postelji, je vprašal svojega prijatelja poljskega ve-likaša Wielopoljskega, katera dva vladarja sta bila najnespretnejša v postopanju nasproti avstrijski monarhiji. Wielopoljski ni vedel, kaj bi odgovoril svojemu carskemu prijatelju. Car pa je pojasnil: „'Vaš kralj Sobjeski in — jaz. Sobjeski je rešil Avstrijo pred Turki, jaz pa pred Madjari! Pa glej, kako je vračala svoj čas Poljakom, pozneje pa meni v krimski vojni !"
X Katoliška škofija v Sibiriji. V
Omsku se ustanovi rimskokatoliška škofija za vso Sibirijo.
X Deček, ki čuti vodo pod zemljo V Korminu so napravili interesantne poizkuse z nekim dečkom; po imenu Antonio Bosa iz Italije, ki čuti pod sabo vodo. čuti to sam po sebi, deloma s pomočjo palčic V večji družbi, v kateri sta bila tudi zdravnika dr. Benardelli in Marcbesini, je na dvorišču barona Loca-tellija konštatiral vodo in rekel, da je v glo-bočini 33 m. Bes je bil tam nekdaj vodnjak, globok 30 m. Tudi na dveh krajih je konštatiral vodo pod zemljo ter naznanil globočino. Kako čuti vodo, tega sam ne more prav povedati. Pravi, da ga nekaj pretrese, globočino pa čuti po palčici. Poizkušnje nadaljujejo. Deček Bosa je star 16 let.
X Jež in strup. Najbolj nevaren sovražnik gadom je gotovo jež. Ponovni poizkusi so dokazali, da mu kačji strup ne more škoditi, ali da postane v najneugodnejšem slučaju samo bolan. Še celo če ga več kač ugrizne, mu nič ne škodi in čez nekoliko dni je zdrav in še bolj ljut nasprotnik kačam. Za zatiratelja ostudnih žab (krastačine vrste) ga ne uporabljajo toliko, pač pa se imenitno razume na mišji lov. Da, pa niti ciankali in kontharidin ne škodi ježu ; tudi od teh dveh postane samo bolan, dočim vsaka druga žival hitro pogine. Seveda so že poizkušali dognati vzrok, zakaj ježu ne škodi kačji strup, ali še dozdaj niso našli takega seruma, ki bi ga potem lahko uporabili pri človeku v potrebi. Ce si jež privošči tuintam kako ptičje gnezdo, se mu že lahko oprosti, če se pomisli na velikansko njegovo korist. Šola bi morala vplivati, da bi ljudje ne pobijali ježev iz nevednosti.
X Koncc kite na Kitajskem. Ko je prišla rodovina Mandžu na prestol, so morali vsi Kinezi nositi kite; sedaj bo pa teh konec. Vlada ne pusti, da bi se kite kar naenkrat odstranile, ampak goditi se mora počasi, da se ljudstvo na to navadi. Pri vojaštvu so zabeli, potem pa pridejo dijaki, policija in uradniki itd. Ljudstvo se bo pač z nejevoljo uklonilo tej novotariji.
X Reklama za naravne krasote Avstrije. Ameriška potopisca brata Iddings «ta prepotovala celo Avstrijo ter si ogledala najrazličnejše naravne krasote. Odpeljala sta se « parnikom „Martha Washington" v Ameriko, kjer opišeta naravne krasote avstrijskih dežel. Baje sta se Američana divila krasotam v naši državi. Torej Američani se nam obetajo ! Ce jih ne pošljejo le v nemške dežele!
Po sklepu lista.
Društro slov. učiteljic vljudno vabi svoje člane in druge goste k božičnemu zborovanju, ki se vrši dne 19. dec. ob 2. pop. v Jakobski šoli v Ljubljani. — Na dnevnem redu je:
1. Predavanje g. c. kr. profesorja J. Zupančiča „O zrakoplovstvu".
2. Poročilo gdč. učiteljice Jer. Zemlja-nove „O pouku na gospodinjski šoli na Dunaju.
Ker je zanimanje za ta predavanja jako veliko — pričakuje najobilnejše udeležbe
odbor.
Listnica uredništva.
Na Dunaj: Članek o boju dunajskega ueiteljstva smo prejeli, a smo ga morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti do prihodnje številke."
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 4083.	Kranjsko.	193 1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Novem Kotu se razpisuje v stalno nameščenje služba učitelja-voditelja.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izprieevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 19. januarja 1910. 1.
C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 9. decembra 1909.
St. 1912.
192 1-1
Na štirirazredni ljudski šoli v Cerknici se razpisuje s tem ene učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 5. januarja 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 4. decembra 1909.
St. 3607.	194 1-1
V novomeškem šolskem okraju se razpisujejo v stalno nameščenje:
1.	nadučiteljski službi na dvorazrednici v Št. Lovrencu in na trirazrednici v Mirni pečil
2.	Po eno učno mesto na trirazrednicah v Prečni in Valtivasi;
3.	učno mesto na enorazrednici v Podgradu. Zadostno opremljene prošnje naj službenim potom
semkaj vlagajo do 8. januarja 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Budolfovem, dne 6. decembra 1909.
Za Božič in Novo leto
krasna in primerna darila
kakor fina nikljasta in aluminijeva kuhinjska posoda, krasni čajniki, cvetlične mizice, pečna okrilja, posode za premog, umivalne garniture in nebroj manjših in večjih predmetov, pa tudi „GRAMOFONE" in ploče slovenskih komadov, stojala za božična drevesa, DESALICE, OTROŠKE SANI, PERILNE in ŠIVALNE STROJE i. t. d., nudi
= trgro-viria, z železm-ian.©
12—12
„MERKUR« Peter Majdič, Celje.
Nova slovenska manufakturna trgovina
Ivančič & Kurinčič
177 6—3
u o
N
O
*
v Gorici nadškofijska ulica št. 5 (nasproti škofije)
priporoča cenjenemu učiteljstvu svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah.
Cene stalne. Postrežba domača, poštena in točna.
Vzorci se na željo proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto na dom.
O
s 9 »t
Šolske potrebščine
kupite jako ceno in dobro edino pri tvrdki
Goričar & Leskovšek
v CeUu, Graška ulica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušov, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. IVa debelo.	138 9—9	ISa. drobno.
Našim rodbinam priporočamo 42
- Koiinsko cikorijo -

c\r\ m />
Najlepše darilo
a vsakemu otroku je lepa s knjiga! Zato kupujte krasne knjige za mladino, ki so:
A.	Kape: Mladini
A. Rape: Dane
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka
B.	Gangl: Zbrani spisi za mladino
Vsak izvod v elegantni vezbi stane samo 1 K, po pošti 16 h več. Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
172 8—4

ID
z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji priskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka
Z1NAUER & Co., Sv. Jakob
v Slov. Goricah. 6212-10 Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
illiiiiSi

Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice lil 52—24
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku njm.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.

Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in dru gemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-26
i T
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.

Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
36
52 47
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
»âftft»
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
zavaruje v žlrljenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1053,737.339 88 Zavarovalnine ..... 8,090.621 63 Izplačane škode in kapi-
tali leta 1905 ..... 4,361.283-8»
Rezervne in poroštvene
zaloge...... 41,335.041 01
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . „ 2,188.391 24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva...... 34,087.781 4B
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 „ 206.296 40
V	vsem pa doslej.... 1,606.893'21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . . 3,004.509 80
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 97,814.430 97
Vsa pojasnila daje 14 26-25
General, zastop banke .Slavij e*
v Ljubljani,
<3-osposls:e vilice št. ±2.


"ri» SS® SS 8SSS 8K S S 8» »
ÎSP

¿r If
c h
5—3
in ipirta 2
v Dornbergu na Goriškem
ima naprodaj mnogo tisoč hektolitrov najizbornejšega vina.
Na zahtevo se služi z vzorci.
bV
¿V

ay



ay
Najbolj varno naložen denar
je v slovenski

mestni hranilnici
i
== ljubljanski. =====
bc o
C
O u.
J3 > O
.5 C ~ O B 'm
2 -£ E
4» <X> » CO
er
CÖ "Ö £ 2
a
J» O.
»
ft>
IS
§. B
O
a
TT
—t
O
ts P»
gr pT o.
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8.—12. dopoldne, in jih obrestuje po 4'A°/o 'er pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi viožne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 43A°/o na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 lh leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg že v 38 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domaČe hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo.	151 12-4
I

Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici št. 3.
Je tsdla:
vojvodina KRANJSKA
Izdava A za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilen is dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj. Sestavit in naris«!
FRAN MAROLT,
učitelj t Lpibijaoi.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to iknlo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih folah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 tistih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 X 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Cena JO K.
izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilo».
Sestavil hi narisal
FRAN MAROLT,
uatelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svH z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šot. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to dele. odobreno kot učilo r.a ljudskih in meščanskih šolah.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K,
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
Prva slovenska izdelovalnica harmonijev po ameriškem sistemu..
Usojam si naznaniti gosp. učiteljem in glasbenikom, da izdelujem
harmonije
po najnovejšem ameriškem sistemu, ceneje kakor vsaka druga tovarna.. - Cenik franko in gratis. -
JULIJA ŠTOR
v IJubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 14512_4
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. ^Ta-jpriležnejši čevlji sedanjosti I
Denarni promet do konca leta 1908: K 71,417.342-75.
Stanje upravnega premoženja: K 17,519.983-93.
"CTstarLOvljena. leta. 1882.
Pošt, hran, rac, št. 828.406.	Telefon 185.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Dunajskacestal8,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4%%
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
posojuje na zemljišča po 5 '/«'/o 1 1 '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 '/«"/o b1"62 amortizacije. Na menice po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 146 načrt glede amortizacije dolga. 12 5
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4.
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	£
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—"60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna ...	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4-—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefa I.	4'—
Besedilo k Adamičevi spevoigri ...	—'10
Štupar, 0 prvinah in spojinah ...	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe	—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1-20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—'20
Mladinski spisi:
A. Kape: Mladini 1..................1'—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Juleka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I..	1'—
A. Bape: Dane ..........1'—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadajjevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
i