Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto za i*"' Politično gospoda +JL JOLJLKL« Štev. 12 Ptuj, 26. marca 1922 ..ie]o. IV. letnik i Mikuletič - Lenarčič - Zelenko - Ferleš j ali NSS shod v Ptuju. j v : Pri nas ne nosi nobeno javno delovanje koristi, še manj hvaležnosti, najmanj pa po­ litika, razven, če se isto izrablja po zloglasnem ŠuSteršičevem ali danes Radiče\em načinu. To je za rias Slovence značilno in čim po- šteneje in nestbičnejc Žrtvuje kdo svoje moči javni in občni koristi, tem srnrdljiveje blato se meče na njega. Ni čuda, da se od­ tegujejo naši v borbah za dobrobit nar< da že osiveli in najboljši možje vsakemu jav­ nemu delu. Vendar to blatenje ni izraz naroda, ne, to je delo par prenapetih in puhlih Široko- ustnežev, ki hočejo izrabljati lahkovernost in občo nezadovoljnost nerazsodnega ljudstva v svoje sebične in strankarske namene, ki pa Se sami do danes niso jstorili pozitivnega ničesar* pač pa že veliko dobrega razdrli. Sami demagogi, brez vsake intelektualne, duševne ali srčne naobrazbe, smatrajo po sebi vsakega drugega za lopova, tata, kori- t*rJH, špekulanta, korupcija in kar še je teh lepili priimkov ter skušajo to svojo „idejno" politiko ve; piti Širšim slojem. V obči zme­ denosti, moralni propaloati in nezadovoljstvu, kakor je to ustvarila vojska, ni to nobena umetnost. Vendar pa ljudstvo že uvideva, kje jo resnica in kje Jjulika, kar nas navdaja z novim upanjem, da bodo sčasoma slednji spoznali zrno od plevela. Na zadnjem demokratskem shodu v Ptuju so se obravnavala vsa važna in aktualna vprašanja popolnoma nepristransko, brez vsakega natolcevanja. Odkritosrčna izvajanja politična, kulturna, gospodarska in socijaina so žela vsestransko odobravanje in izzvala v naši politični javnosti zadovoljstvo, pri nasprutnikih pa veliko razburjenost, ker dobivamo dan na dan izjave od treznomislečih ljudi iz nasprotnih taborov, da se strinjajo z nami. Ker je NSS uvidela, da se ji majejo celo njeni stebri, je sklicala za preteklo nedeljo svoj shod, česar bi gotovo ne storila, če bi vedela vnaprej za blamažo, katero je s tem shodom doživela. Na pomoč prihiteli nar. poslanec Deržič ni povedal v celem svojem res zmetanem govoiu ničesar stvarnega, udrihal le na levo in desno, kriva vsega zla je seveda demo­ kratska stranka, ker kleiikalizma se ne boji, sjcijalnih demokratov pa itak več ni, kate.ro trditev so navzoči socijalni demokrati mirno vtaknili v žep. Svoje poslušalce je pital z raznimi aferami, ki pa eksistirajo samo v njegovi domišljiji. Najlepša izmed teh pa je bila trditev, da jo njegov »prijatelj" dr. Ku- kovec glasoval pri sprejetju dvanajstin proti kreditom za bolnice v Sloveniji, vsled česar so se morale zapreti, sedaj pa berači za iz­ redne kredite za isto bolnice pri finančnem ministru. Demokrati naj pazijo, kakih sredstev se poslužujejo, ker vrniti jim hočejo milo za drago, namreč, kakor je izrecno povdarjal, delati ravno tako, če pridejo na vlado — d;uga vprašanja pa za njih niso aktualna. G. Deržič jo gotovo mislil, da ima prod seboj poslušalce Zelenkove in Ferlešove baze, ker drugače bi si ne upal izustiti takih trditev, katerim se mora smejati vsak političen otročaj. G. Deržiča pa sta daleko nadkrilila vo­ ditelja tukajšnjih NSSarjev gg. Lenarčič in Mikuletič. Bruhala sta ogenj in žreplo na vse tiste, ki so se naučili in razumejo nekaj več, kakor pisati številke na vagone ali kake akto pre­ pisovati. Zato pa je tudi za ptujskega župana boljši zadnji delavec, ko kak odvetnik, ki bi oškodoval mesto za milijone, kakor prejšnji gerent, radi česar je g. Mikuietič spravil revizijo na magistrat, krivce pa v discipli­ narno preiskavo, kar ne sme ostati brezuspešno. Torej ! Vedeli smo, da je disciplinarna preiskava na magistratu politikum, sad rudečo-modre koalicije, kar nam g. Mikuletič javno in nehote potrjuje. Vsem trem govornikom je odgovoril dr. Senčar, ki jim je dokazal direktno neresničnost njihovih trditev, sicer v kratkih ali resničnih besedah in učinek je bil katastrofalen. Njih lastni pristaši in zavezniki socijalni demokrati so kljub NSSarjem na pomoč priskočivšemu HOnigsmonu in dr. Brumenu — slednjemu ne zamerimo, ker ga ne vzamemo več resno — iz sramu bežali iz itak zelo pričlo zasedene dvorane in resolucije so bile prečitane, ob k večjemu 15 še navzočih poslušalcev, izmed katerih sta se nad celim zborovanjem posebno odlikovala s svojimi neslanimi medklici gg. Zelenko in Ferleš, katera sta prijadrala srečno po raznih metamoifozah prvi od. avstrijskega konfidenta, drugi špricanega lazarista v pri­ stojno pristanišče NSS in kojih prvi osrečuje sedaj g. Čučka, drugi pa mestni magistrat. In ker drugo listje odpada, častitamo NSS stranki na teh najnovejših pridobitvah, vsaj sigurno ostanejo stebri — Mikuletič — Lenarčič — Zelenko — Ferleš ! Zbor Jugoslov. Matice. V Mariboru se je vršilo v nedeljo, dne 19. marca dopoldne v veliki dvorani Narod­ nega doma pokrajinsko zborovanje Jugoslo­ vanske Matico ob udeležbi nad 400 članov. Predsednik zborovanja dr. Ravnihar je v kratkem nagovoru pozdravil najprej vnanje delegate, zastopnike armade, duhovništvo, zastopnike strank, podžupana Rogliča ter ostale navzoče. Namesto odsotnega župana Grčarja je zbor pozdravil podžupan Roglič. Govor predsednika dr. ^arkoviča je izzval veliko navdušenje. Podružnica v Splitu je zbor pozdravila brzojavno. Poročila glavnega tajnika Mahkote ter blagajnika vlad. svetnika dr. Vodopivca sta bila z odobravanjem sprejeta. Glede spre­ membe pravil se pokrajinski odbor poveri, da tozadevne predloge naslovi na centralni odbor v rešenje. Izid novih volitev : predsed­ nik dr. Ravnihar, podpredsedniki: dvorni I Kekolika viaž io praznoverla iz Sreiliščs in okolice. i (Iz ljudskošolskih zvezkov višje stopnje.) Kadar slišiš spomladi prvokrat grmeti, se rnorak hitro trikrat na zemljo prekucniti, potem imaš dotično leto srečo pri globanjah. — Ako nakladamo z zobačami ali grabljami seno na voz, se voz gotovo prekucne. — Ako neseš zvečer v mraku mleko v nepokriti po­ sodi iz hiše, se mleko gotovo pokvari. — Ako stopi krava na paši črez ptičje gnezdo, izgubi krava mleko. — Ko prideš na sveti večer od polnočke, moraš dati kravam jesti, potem slišiš, kako se krave pogovarjajo. — Ako je kruh obrnjen z načetim ali narezanim krajem proti vratom, odide iz njega blagoslov. (Kruh nič ne izda !) — Ako splezaš na sv. Vida dan na črešnjo, gotovo z nje padeš. — Ako greš zvečer po „Ave Mariji" gologlav iz hiše, se ti zasuče netopir v lase. — Ako pred Juri­ jevim na suhi les grmi, je tisto leto mnogo tatov. — Če so na vratih predolgo časa napisani sv. Tri kralji, tedaj kokoši prenehajo nesti. — Ako črna kokoš kikirikika kakor kokot, potem v kratkem v oni hiši nekdo umrje; ako kikirika rjava kokoš, bode pri dot. hiši ogenj. — če vpije okrog hiše vrana, tedaj je nesreča blizu. — če so zobače z zobci navzgor obrnjene, tedaj si hudobec kremplje brusi. — Ako je nož z ostrino nav­ zgor obrnjen, si hudir brusi kremplje. — Ue ostanejo mesarju, ko dela klobase, „špale", tedaj imajo svinjo prihodnje leto malo Speha. — Zvečer pred Jurijevim moraš plot s trnjem oviti, ker potem „copernice" nimajo moči do krav. — Dan pred Jurijevim ovij hlevska vrata s trnjem, potem ne morejo čarovnice do krav. — Na „fašenk" moraš močno plesati, če hočeš, da boš imel dot. leto debelo repo in dolg lan. — Ako deži, ko nesejo mrtvega k pogrebu, pride duša onega mrliča gotovo v nebesa. — Ako sneži, ko se pelje nevesta k poroki, bo nevesta v zakonu srečna. — Na „fašenk" daj kokošim v obroču je9ti, potem vedno na enem mestu nesejo. — Ako starši svojega otroka (deklico) z metlo tepejo, se nikoli ne more poročiti. — Ako leta sraka okrog hiše, dobimo še isti dan pismo. — Na Telovo ne hodi v gozd po jagode, ker to sicer gotovo kača piči. — Ako pes tuli, vidi smrt. — Ako srbi koga dlan desne roke, bode moral denar izdati, ako ga srbi dlan leve roke, dobi denar. — Ako ti pade nož iz roke in se zapiči v tla, pride v hišo gost. — Če zakoplje kdo na cesti v zemljo puško, in gre pogreb črez njo, ima dotična puška srečo. — Pšenice ne siplji črez prag v vrečo, sicer bode plevnata (polna plevela). — Ako prineseš spomladi prve zvončke k hiši, ne­ hajo kokoši nesti. — če damo na pustni dan kokotu paprikino zrno, tedaj postane ta kokot zelo hud. — Ako pride na sv. po3t v hišo ob času, ko domači jedo, moška oseba, potem v dotični hiši v kratkem moški umrje. — Če se sliši v steni ura, tedaj v dot. hiši nekdo umrje. — Komur zajec pot preteče, je isti dan nesrečen. — Kadar v ognju močno cvili. pomeni to svajo ali zdražbo.