ekonomsko ogledalo junij 2009, št. 6, let. XV Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 6 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: mag. Jure Brložnik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Katarina Ivas, Janez Kušar, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); mag. Maja Kersnik (Kazalniki spodbud za delo) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Mateja Peternelj, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Present Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................7 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................11 Cene.............................................................................................................................................................................................................14 Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................18 Javne finance...........................................................................................................................................................................................20 Izbrane teme..................................................................................................................................................25 Kazalniki spodbud za delo ................................................................................................................................................................ 27 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 3 Aktualno Aktualno V prvem četrtletju se je gospodarska kriza v Sloveniji še poglobila, saj se je BDP glede na zadnje četrtletje lani realno znižal za 6,4 % (desezonirano), v primerjavi s prvim četrtletjem lani pa je bil nižji kar za 8,5 %. Ključna razloga za takšen padec sta upad izvozne (-21,1 % medletno) in investicijske aktivnosti (-23,6 % medletno), ki sta bila glavna dejavnika visoke gospodarske rasti v preteklih letih. Skoraj polovica medletnega padca je posledica občutno manjše rasti zalog, ki so prispevale 4,2 o. t. k skupnemu padcu BDP. Zasebna potrošnja (0,1 % medletno) je v prvem četrtletju stagnirala, pozitivna je bila le rast državne potrošnje (3,8 % medletno), ki pa je bila nižja kot v zadnjem četrtletju lani. Na proizvodni strani so k poglobitvi padca dodane vrednosti ponovno največ prispevale predelovalne dejavnosti, za razliko od zadnjega četrtletja lani pa tudi gradbeništvo in predvsem tržne storitve. Podobno rast kot lani so ohranile le javne storitve. Po strmem padcu vseh kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti (nominalni izvoz blaga, realni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih, realna vrednost opravljenih gradbenih del, realni prihodek v trgovini na drobno) v zadnjih dveh mesecih lanskega leta so se ti v prvih štirih mesecih letos ohranili na približno podobni ravni, medletno pa vrednosti vseh štirih kazalnikov ostajajo bistveno nižje kot lani. Vrednost kazalnika gospodarske klime je junija ostala nespremenjena, potem ko maja prvič po 16-ih mesecih ni upadla, vendar obeti za prihodnje mesece še naprej ostajajo precej negotovi. Poslabšujejo se tudi kazalniki na trgu dela, kjer se je število delovno aktivnih zmanjšalo tudi aprila, še naprej se povečuje število registriranih brezposelnih, vendar se rast umirja. Število formalno delovno aktivnih se je aprila zmanjšalo za 0,3 %. Še vedno se najbolj znižuje v predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo aprila 12.669 manj zaposlenih kot decembra lani. Število registriranih brezposelnih se je junija povzpelo na 86.481, vendar se rast umirja, saj se zmanjšuje število ljudi, ki so delo izgubili, kar je po naši oceni tudi posledica ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, hkrati pa število ljudi, ki so delo dobili, ostaja na podobni ravni kot pretekle tri mesece. Stopnja registrirane brezposelnosti je aprila znašala 8,8 %. Povprečna bruto plača je aprila ostala nespremenjena, razkorak med rastjo plač v javnem in zasebnem sektorju se je še povečal. Bruto plača na zaposlenega se je aprila nominalno znižala za 0,1 %, v povprečju prvih štirih mesecev pa je bila 5,4 % višja kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju je v tem obdobju rast plač znašala 2,5 %, v javnem pa kar 12,3 %, kjer je bila aprilska rast plač predvsem posledica rasti plač v zdravstvu. Junija se je medletna inflacija ponovno znižala in približala ničelni stopnji (0,3 %), na ravni celotnega evrskega območja je prišlo do deflacije (-0,1 %). Do umirjanja inflacije v Sloveniji in v celotnem evrskem območju prihaja zaradi nizke gospodarske aktivnosti in »učinka osnove«, povezanega s cenami nafte in hrane. Nihaj medletne inflacije v Sloveniji in v celotnem evrskem območju proti ničelni stopnji bo kratkotrajen, saj že jeseni pričakujemo ponovno naraščanje inflacije proti dolgoročno ravnotežnim ravnem. Kreditna aktivnost domačih bank je tudi maja ostala skromna, saj so banke domačemu nebančnemu sektorju neto odobrile le 108,5 mio EUR kreditov. V prvih petih mesecih letos so banke neto odobrile kredite v višini 661,2 mio EUR, kar predstavlja le dobro četrtino vrednosti iz enakega obdobja lani. Podjetja in NFI so maja kredite celo neto odplačevala, in sicer v najvišji vrednosti, odkar imamo podatke (leto 2005), tako da je pretežen del predstavljalo zadolževanje države, ki je hkrati neto znižala obseg depozitov v bankah. Aprila je saldo tekočega računa plačilne bilance prvič po januarju 2007 izkazoval presežek, finančne transakcije s tujino so bile neto odlivne. Do presežka (93,0 mio EUR) je prišlo predvsem zaradi velikega znižanja primanjkljaja blagovne menjave, manjši je bil tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Pomembno je prispeval tudi presežek v bilanci tekočih transferov, medtem ko se je presežek v storitveni bilanci znižal. Kljub izdaji 5-letne državne referenčne obveznice je bil aprila zabeležen neto odliv kapitala (58,8 mio EUR), ki je bil predvsem posledica neto odliva ostalih naložb (948,0 mio EUR), kjer so ponovno največji neto odliv izkazovale gotovina in vloge, visoka so bila tudi odplačila posojil, ki so jih banke najele v tujini. Ob hitrem povečevanju razkoraka med javnofinančnimi prihodki in odhodki ter izvajanju protikriznih ukrepov je vlada sprejela drugi rebalans državnega proračuna. Po prvih nekonsolidiranih podatkih za april so se prihodki državnega proračuna v prvih štirih mesecih zmanjšali za 14,9 %, odhodki pa povečali za 11,1 %. Primanjkljaj je dosegel že 554 mio EUR. Zaradi poslabšanih razmer je vlada sprejela drugi rebalans državnega proračuna, v katerem predvideva, da bodo prihodki znašali 7,9 mrd EUR, odhodki 9,8 mrd EUR, skupni primanjkljaj pa naj bi dosegel 1,8 mrd EUR oz. 5,0 % BDP. Do povečanja razkoraka med prihodki in odhodki prihaja tudi v zdravstveni Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Aktualno 4 in pokojninski blagajni ter v skupni bilanci občinskih proračunov, tako da je po treh mesecih konsolidirana bilanca javnega financiranja pokazala primanjkljaj v višini 592 mio EUR. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, junij 2009 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Padanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju se kljub nekaterim znakom stabilizacije nadaljuje. Aprila je obseg industrijske proizvodnje glede na pretekli mesec ponovno upadel, vrednost opravljenih gradbenih del in prihodek v trgovini na drobno pa sta sicer rahlo narasla, vendar so zaradi občutnega padca konec lanskega leta vrednosti vseh treh kazalnikov na medletni ravni precejnižje. Znak stabilizacije padanja gospodarske aktivnosti je krepitev različnih kazalnikov razpoloženja, ki pa vseeno ostajajo na bistveno nižjih ravneh od dolgoletnih povprečij. Tudi OECD je sporočila, da smo blizu dna krize in za evrsko območje letos napovedujejo 4,8-odstoten padec BDP, prihodnje leto pa stagnacijo. Podobna so trenutno tudi pričakovanja drugih institucij, med katerimi je novo napoved junija objavila tudi ECB, ki za evrsko območje letos pričakuje padec BDP v razponu med -4,1 % in -5,1 %, prihodnje leto pa med -1,0 % in 0,4 %. Z vidika dinamike naj bi po napovedih Consensusa v drugem in tretjem četrtletju prišlo do podobnih medletnih padcev BDP kot v prvem, v zadnjem četrtletju pa naj bi prišlo do rahlega izboljšanja. Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju - Industrijska proizvodnja - Trgovina na drobno - Gradbeništvo - Gosp. klima v EMU (desna os) 120 izdajo sredstev po obrestni meri 1,0 % z ročnostjo enega leta. Gre za nadaljevanje prej sprejetih ukrepov, le da so podaljšali ročnost s 6 mesecev na eno leto, tako da bi lahko banke zagotovile podjetjem sredstva z nekoliko daljšo ročnostjo. Cena nafte Brent se je tudi junija povišala in v povprečju meseca znašala 68,6 USD/sod. Povprečna junijska cena je tako za 19,7 % višja kot majska, medletno pa za 48,2 % nižja. Prevladujoči dejavnik pri dvigu cen je ponovno špekulativna dejavnost, saj je število sklenjenih terminskih pogodb ob prvih znakih stabilizacije gospodarstva v zadnjih tednih precej naraslo. Slika 2: Gibanje cene soda nafte Brent 150 140 130 120 110 100 : 90 ; 80 70 60 2009 2008 2007 2006 rAV VA, w PV \Ti A J v r A v A/ w Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Vir: EIA. Junija je vrednost evra ponovno narasla glede na ameriški dolar in japonski jen, po enomesečnem premoru pa tudi glede na švicarski frank. Vrednost evra se je glede na ameriški dolar (povprečni tečaj 1,4016 USD za 1 EUR) in japonski jen (povprečni tečaj 135,39 JPY za 1 EUR) povečala za 2,7 %, glede na švicarski frank pa za 0,2 % (povprečni tečaj 1,5148 CHF za 1 EUR), medtem ko je glede na britanski funt ponovno padla (za 3,1 %; povprečni tečaj 0,8567 GBP za 1 EUR). 50 40 115 30 90 ™ 80 95 70 90 60 85 50 Junija se je nadaljevalo padanje obrestnih mer na medbančnih trgih, ECB pa z avkcijo sredstev z ročnostjo enega leta nadaljuje izvajanje ukrepov za oživitev finančnega sistema. Obrestne mere na medbančnih trgih se zaradi postopnega vračanja zaupanja med subjekte še znižujejo. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je glede na maj znižala za 0,05 o. t. in v povprečju meseca znašala 1,228. Ob vedno manjšem manevrskem prostoru pri politiki obrestnih mer ECB še naprej poskuša izboljšati razmere na finančnih trgih z boljnekonvencionalnimi ukrepi. Junija so povečali likvidnost za 442,2 mrd EUR z Gospodarska gibanja v Sloveniji V prvem četrtletju se je ob nadaljnjem znižanju izvozne in investicijske dejavnosti padec BDP v Sloveniji še poglobil, vrednost kratkoročnih kazalnikov pa se po strmem padcu v zadnjih dveh mesecih lani v prvih štirih mesecih letos ohranja na podobni ravni. Po podatkih SURS je bil BDP v prvem četrtletju medletno nižji za 8,5 % (v zadnjem četrtletju lani 0,8 %), glede na predhodne četrtletje pa je upadel kar za 6,4 % (desezonirano; v zadnjem četrtletju lani za 4,1 %). Do takšnega padca je v razmerah svetovne gospodarske 8 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja krize prišlo predvsem zaradi občutnega znižanja izvozne in investicijske aktivnosti, pomembno pa je k padcu prispeval tudi padec zalog (prispevek -4,2 o. t.). Zasebna potrošnja je stagnirala, rast pa je zabeležila le državna potrošnja. Po občutnem padcu vrednosti izvoza blaga, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednosti opravljenih gradbenih del in realnega prihodka v trgovini na drobno v zadnjih dveh mesecih lanskega leta so se v prvih štirih mesecih letos vrednosti ohranile na približno podobni ravni, na medletni ravni pa so bistveno nižje. Vrednost kazalnika gospodarske klime je junija ostala nespremenjen, potem ko je maja prvič po 16-ih mesecih rahlo narasla. Slika 3: Izdatkovna stran BDP v Sloveniji Zasebna potrošnja ^^M Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. MWSpr. zalog in vredn. pred. ^^m Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) Slika 4: Izvoz in uvoz blaga 25 20 15 10 ° 5 ÏÏ 0 lä -5 .»-10 ČL -15 -20 -25 -30 150 140 130 120 110 100 90 -Izvoz -Uvoz ft Vir: SURS, preračuni UMAR. izvoza v Italijo (-26,2 %) in Nemčijo (-19,6 %) manjši izvoz barvnih kovin ter železa in jekla, v Avstrijo (-19,7 %) upad izvoza specializiranih industrijskih strojev in pohištva, na Hrvaško pa se je znižal (-26,3 %) predvsem zaradi nižjega izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Izvoz v Francijo se je, po upadu v preteklih dveh četrtletjih, v prvem četrtletju letos rahlo povečal (za 0,7 %). Pri tem je bil izvoz cestnih vozil medletno višji za 15,8 % in je več kot kompenziral znižanje izvoza ostalih proizvodov, od katerih se je najbolj znižal izvoz industrijskih strojev za splošno uporabo, pogonskih strojev in naprav, kovinskih izdelkov ter železa in jekla. Med pomembnejšimi skupinami po 80 70 10 12 Aprila se je upadanje vrednosti blagovne menjave ustalilo, vendar na nizki ravni.1 Desezonirani podatki kažejo, da se je izvoz blaga drugi mesec zapored rahlo povečal (0,5 %), uvoz blaga pa je ostal na podobni ravni kot marca (-0,1 %). Medletno je vrednost blagovne menjave, predvsem zaradi razporeditve velikonočnih praznikov, precej upadla (izvoz za 29,7 %, uvoz za 34,9 %). V prvih štirih mesecih letos je bil izvoz blaga medletno nominalno nižji za 24,4 %, uvoz pa za 29,0 %. V prvem četrtletju se je izvoz medletno močno znižal v vse naše najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice, razen v Francijo. Približno 70 % medletnega padca rasti celotnega slovenskega blagovnega izvoza je prispeval nižji izvoz v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo in Hrvaško, kamor sicer izvozimo približno polovico celotnega izvoza blaga. Gledano po proizvodih je k skupnemu padcu izvoza v prvem četrtletju največ prispeval izvoz cestnih vozil. K znižanju izvoza v Združeno kraljestvo (-40,0 %) pa je pomembno prispeval tudi izvoz električnih strojev in naprav ter pohištva, k znižanju 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. Slika 5: Tržni delež Sloveniji v 15-ih pomembnejših trgovinskih partnericah2 Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau. 2 V skupino 15-ih pomembnejših trgovinskih partneric spadajo Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Belgija, Španija, Avstrija, Združeno kraljestvo, Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska, ZDA, Hrvaška in Rusija. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 9 Tekoča gospodarska gibanja SMTK je pozitivno rast v prvem četrtletju beležil le izvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov (3,5 %). Ne glede na močno znižanje izvoza v prvem četrtletju letos se je padanje tržnega deleža v pomembnejših trgovinskih partnericah nekoliko umirilo. Upočasnjen padec (z več kot 6,0 % v tretjem in četrtem četrtletju lani na 3,6 % v prvem letos) je bil predvsem posledica povečanja tržnega deleža na francoskem trgu in njegovega umirjenega padca na nemškem, italijanskem in avstrijskem trgu. V prvem četrtletju letos se je močno znižal uvoz vseh skupin proizvodov po ekonomskem namenu. Zaradi krčenja obsega predelovalnih dejavnosti, padca cen nafte in ostalih primarnih surovin se je v prvem četrtletju padec uvoza proizvodov za vmesno porabo (-30,8 %) medletno nominalno precejpoglobil. Podobno velja za uvoz proizvodov za investicije (-25,9 %), kjer znižanje uvoza transportne opreme ter uvoza strojev in opreme odraža močan padec podjetniških investicij. Poglobil se je tudi padec uvoza proizvodov za široko porabo (-17,9 %), ki predstavlja dobro četrtino vrednosti zasebne potrošnje. V strukturi uvoza proizvodov za široko potrošnjo se je najboljznižal uvoz osebnih avtomobilov, bencina ter trajnih in poltrajnih proizvodov. Storitvena menjava se na medletni ravni znižuje, vendar počasneje od blagovne. Izvoz storitev se je aprila medletno nominalno znižal za 15,4 %, v prvih štirih mesecih letos pa za 14,8 %. K znižanju rasti izvoza sta že četrti mesec zapored največ prispevala izvoz cestnega transporta in potovanj, v skupini ostalih storitev pa izvoz gradbenih storitev. Uvoz storitev je bil aprila medletno nižji za 14,1 %, v prvih štirih mesecih letos pa za 10,7 %. K znižanju rasti sta vse mesece največ prispevala uvoz pomorskega in železniškega transporta. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2008 IV 09/ III 09 IV 09/ IV 08 I-IV 09/ I-IV 08 Izvoz1 4,7 -6,4 -27,3 -22,7 -blago 1,2 -9,2 -30,0 -24,5 -storitve 20,8 5,5 -15,4 -14,8 Uvoz1 6,1 -10,0 -32,1 -26,9 -blago 5,5 -11,1 -34,6 -29,0 -storitve 9,8 -2,8 -14,1 -10,7 Industrijska proizvodnja -1,2 -3,82 -24,93 -20,93 -v predelovalnih dejavnostih -1,3 -4,02 -26,23 -22,43 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 -12,12 -22,93 -20,23 Trgovina-prihodek v trgovini na drobno 10,4 -2,32 -14,43 -10,33 Gostinstvo-prihodek v gostinstvu -4,0 -1,82 -12,03 -10,23 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Aprila se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti zopet znižal. Potem ko se je obseg industrijske proizvodnje štiri mesece ohranjal na podobni ravni, se je aprila znižal, saj je bil v primerjavi z marcem nižji za 4,0 % (desezonirano), glede na april lani pa kar za 26,2 %. V povprečju prvih štirih mesecev se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti znižala za 22,4 %. Tak obseg proizvodnje je slovenska predelovalna industrija dosegla v primerljivem obdobju leta 2002. Slika 6: Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti 135 -Originalni podatki . 130 „..,,. I -Desezonirani podatki 125 o^rNm^mvol^coo^ oooooooooo dccccccccd Vir: SURS. Zmanjšanjeproizvodnjejebiloaprilazabeleženovskorajvseh panogah. Rast je beležila le majhna skupina proizvodnje pijač. Največji prispevek k zmanjšanju proizvodnje (več kot 5,0 o. t.) je imela proizvodnja kovinskih izdelkov, ki je največja panoga slovenske predelovalne industrije in katere znižanje proizvodnje na medletni ravni je bilo skoraj 40-odstotno. Še nekoliko večje je bilo znižanje proizvodne aktivnosti v nekaterih delovno intenzivnih dejavnostih, in sicer v proizvodnji tekstilij (-50,5 %) in oblačil (-48,2 %) ter v usnjarski (-50,4 %) in pohištveni industriji (-43,0 %). Prav tako se je aprila nadalje znižalo število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, na 203.617 delavcev, kar je 20.513 ljudi manj kot aprila lani. Tekoči kazalniki nakazujejo rahlo izboljšanje izvoznih naročil v drugem četrtletju. Po podatkih poslovnih tendenc se je junija že drugi mesec zapored izboljšal kazalnik izvoznih naročil, prav tako so se ponovno povišale vrednosti pričakovanega izvoza v prihodnjih treh mesecih. To je nekoliko izboljšalo tudi kazalnike pričakovane proizvodnje, sajpredelovalne dejavnosti na tujih trgih realizirajo več kot 60 % prodaje. Kljub temu vsi omenjeni kazalniki ostajajo precejpod dolgoročnimi ravnmi. Po anketnih podatkih sodeč bo v drugem četrtletju letos bolj ugodno tudi gibanje obsega zalog v predelovalnih dejavnostih, ki se je v prvih treh mesecih leta precej povečal (za 6,6 %). 10 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 7: Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih Pričakovana proizvodnja - Izvozna naročila - Zaloge končnih izdelkov • Pričakovan izvoz •N 'S ' » V - ' ^ v —V"- \\ \\ vv 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 -80 Vir: SURS. Gradbena aktivnost se je aprila znižala. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih gradbenih del aprila za 12,1 % nižja kot mesec pred tem oz. za 22,9 % nižja kot aprila lani. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bilo po treh mesecih rasti, ko se je vrednost del skupno zvišala za 25,1 %, to prvo letošnje znižanje aktivnosti. V prvih štirih mesecih je bila vrednost opravljenih del tako za 20,2 % nižja kot lani. Znižanje je bilo največje v gradnji nestanovanjskih stavb (-28,8 %), v gradnji stanovanjskih stavb3 pa je bila vrednost del na višji ravni kot lani (3,8 %). Podatki o pogodbah in poslovnih tendencah nakazujejo, da se nizka raven aktivnost nadaljuje, kar pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih. Po podatkih gradbene statistike je bila vrednost zaloge pogodb aprila za 15,4 % nižja kot leto pred tem. Vrednost novih pogodb je bila v prvih štirih mesecih medletno nižja za 30,9 %. Po podatkih poslovnih tendenc pa sta kazalnika skupna naročila in pričakovana skupna naročila junija dosegla nove najnižje ravni. Skupna proizvodnja električne energije je bila maja zaradi visoke proizvodnje hidroelektrarn druga najvišja doslej, poraba elektrike pa je aprila in maja padla na raven iz leta 2001. Proizvodnja elektrike se je maja medletno povečala za 3,9 %, kljub znižanju proizvodnje termoelektrarn za več kot desetino. Proizvodnja hidroelektrarn je bila namreč najvišja doslej (medletna rast za 39,7 %) in s 519 GWh tolikšna, kot je sicer največja možna mesečna proizvodnja JEK. Poraba elektrike se je maja medletno znižala za 15,3 % in je (skupaj s še nekoliko nižjo aprilsko) dosegla raven izpred osmih let. Poraba elektrike je najbolj, medletno kar za 61,4 %, upadla pri neposrednih odjemalcih v dejavnosti, kjer je kriza še posebej globoka (proizvodnja kovin: železo, jeklo, aluminij). Delež neposrednih odjemalcev v skupni porabi električne energije v Sloveniji se je z 21,8 % maja 2007 znižal na le 8,0 % maja letos. Ob visoki proizvodnji in nizki porabi je bil tudi neto izvoz elektrike velik (389 GWh; dvakrat več kot lani) in je predstavljal skoraj tretjino proizvodnje. Slika 9: Proizvodnja hidroelektrarn in poraba neposrednih odjemalcev • Poraba neposrednih odjemalcev - Proizvodnja hidroelektrarn • Poraba - skupaj - Proizvodnja -skupaj Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del Gradbeništvo skupaj Stavbe skupaj Gradbeni inženirski objekti Vir: SURS, preračuni UMAR. 3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. i? 800 \M a K A ii v v v xi \r Vv V--. Vir: ELES, preračuni UMAR Realni prihodek v trgovini na drobno4 se je aprila ponovno znižal. Padanje realnega prihodka v trgovini na drobno se je aprila še poglobilo, kar je še naprej predvsem posledica znižanja v segmentih, povezanih s trajnimi dobrinami (motorna vozila in neživila). V trgovini z motornimi vozili je bil prihodek medletno nižji za več kot tretjino, v segmentu 4 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 600 400 200 0 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 11 Tekoča gospodarska gibanja vzdrževanja in popravil vozil pa za dobro petino. Podobno je bilo znižanje tudi v trgovini z motornimi gorivi (za 18,6 %). Blažji padec prihodka je beležila trgovina na drobno z neživili (za 11,8 %), kjer se je prihodek znižal v vseh segmentih, ponovno najmočneje v trgovini po pošti in internetu (za 33,9 %) ter v specializiranih prodajalnah s pohištvom, gradbenim materialom in gospodinjskimi aparati (za 27,4 %). Prihodek je bil višji kot aprila lani le v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobakom (za 4,7 %), kjer se je v povprečju prvih štirih mesecev prihodek ohranil na ravni iz enakega obdobja lani. Skupaj je bil prihodek v trgovini na drobno v prvih štirih mesecih medletno nižji za več kot desetino. V prihodnjih mesecih pričakujemo podobna gibanja, saj se je kazalnik zaupanja po enomesečnem premoru junija ponovno znižal. je po dveh letih in pol zmanjšal drugi mesec zapored). Medletno je še vedno najboljviden padec nakupov trajnih dobrin, kar kažejo podatki o prvih registracijah osebnih vozil fizičnih oseb, ki jih je bilo tudi juniju za dobro desetino manj kot pred letom (tj. sicer najmanjši padec v zadnjih osmih mesecih). Delno je tudi iz tega razloga potrošniško zadolževanje še naprej skromno (maja ga je bilo za 2,4 mio EUR, kar je osemkrat manj kot leto prej). Vrednost kazalnika gospodarske klime je junija ostala nespremenjena. Potem ko se maja vrednost kazalnika gospodarske klime prvič po 16-ih mesecih ni znižala, je junija ostala nespremenjena. Zaupanje se je rahlo poslabšalo v gradbeništvu in trgovini na drobno, rahlo izboljšalo pa v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, manjši je tudi pesimizem potrošnikov. Slika 10: Realni prihodek v trgovini na drobno — Q1 09/Q1 08 -april 09/april 08 6 ro TD N O. "Z i " ^ N d C Si ° Slika 11: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo Vir: SURS, preračuni UMAR. 0 40 12 18 V gostinstvu se je zniževanje realnega prihodka nadaljevalo tudi aprila. Prihodek je bil medletno nižji kljub večjemu turističnemu obisku kot aprila lani (za 2,2 % več prihodov turistov), na kar je deloma vplivala drugačna razporeditev velikonočnih praznikov. Večje je bilo tudi število turističnih prenočitev (za 3,6 %), na kar sta vplivala večje število tujih in domačih prenočitev (za 3,0 % oz. 4,3 %). Kljub temu je bilo v povprečju prvih štirih mesecev turističnih prenočitev 4,0 % manj kot v enakem obdobju lani, izključno zaradi manjšega števila tujih turističnih prenočitev (-9,8 %). Prihodek v gostinstvu je bil v štirih mesecih letos medletno nižji za desetino. Optimizem potrošnikov se je junija drugi mesec zapored okrepil. Ponovno so potrošniki bolj optimistični glede gospodarskega stanja v prihodnosti in glede brezposelnosti, medtem ko ocenjujejo, da je čas za varčevanje trenutno manj primeren. Podatki o dejanskih nakupih pa kažejo, da je bil prihodek v trgovini na drobno maja za 13,4 % nižji medletno (v mesečni primerjavi se Trg dela Število delovno aktivnih se je zmanjšalo tudi aprila, upadanje na medletni ravni se tako še naprej povečuje. Število delovno aktivnih se je glede na marec zmanjšalo za 0,3 % (desezonirano za 0,4 %), glede na april lani za 1,5 %, v obdobju prvih štirih mesecev letos pa je bilo medletno nižje za 0,5 %. Ponovno se je najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, še naprej se zmanjšuje tudi v rudarstvu, trgovini, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih storitvah. Praktično nespremenjeno je ostalo v finančnih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih storitvah. V gradbeništvu in gostinstvu se je aprila zmanjševanje ustavilo, v ostalih področjih dejavnosti pa se je število delovno aktivnih še naprej povečevalo. Število potreb po delavcih se je maja povečalo za 15,9 % in junija za 4,4 %, število realiziranih novih zaposlitev pa zmanjšalo, maja za 11,6 % in junija za 3,9 %. Oboje ostaja za okoli 30 % nižje kot pred letom dni. 12 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 2: Formalno delovno aktivni po dejavnostih Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2008 XII 08 IV 09 2008/ 2007 IV 09/ XII 08 IV 09/ III 09 IV 09/ IV 08 Formalno delovno aktivni 879,3 880,3 863,2 3,0 -1,9 -0,3 -1,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 39,7 38,8 38,0 -1,8 -2,0 0,4 -4,7 B Rudarstvo 3,6 3,4 3,4 -5,2 -1,6 -0,8 -7,8 C Predelovalne dejavnosti 222,4 216,3 203,6 -0,5 -5,9 -1,6 -9,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,7 7,7 7,9 -1,1 2,0 0,4 2,8 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8,8 9,0 9,1 4,7 1,0 1,2 3,0 F Gradbeništvo 87,9 89,5 87,8 12,2 -1,9 0,4 2,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 115,8 116,9 115,2 3,5 -1,4 -0,4 -0,2 H Promet in skladiščenje 51,2 51,4 50,2 5,4 -2,4 -0,5 -1,7 I Gostinstvo 33,8 34,3 33,9 1,7 -1,0 0,3 1,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 21,9 22,4 22,6 4,8 0,8 0,5 4,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,6 24,6 4,2 0,0 -0,1 2,1 L Poslovanje z nepremičninami 4,2 4,3 4,4 9,6 1,8 2,0 6,8 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 42,8 44,4 44,1 7,1 -0,6 -0,1 4,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,0 26,0 25,1 5,2 -3,5 -0,5 -2,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,0 50,8 51,4 1,3 1,1 0,3 1,1 P Izobraževanje 60,0 61,0 61,8 1,5 1,2 0,2 2,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 51,0 51,6 52,3 2,7 1,2 0,5 2,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 13,8 14,0 14,1 6,5 0,5 0,2 1,8 S Druge dejavnosti 12,8 13,1 13,2 1,3 0,3 0,4 5,7 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 6,4 5,2 4,2 9,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Število registriranih brezposelnih se še naprej povečuje, vendar se rast umirja, k čemur prispeva tudi ukrep o delnem subvencioniranju delovnega časa. Konec junija jih je bilo Slika 12: Formalno delovno aktivni po področjih dejavnosti 1,0 -1,0 -1,5 i jan.09/dec.08 ■ mar.09/feb.09 feb.09/jan.09 I apr.09/mar.09 h J 86.481, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je aprila povečala na 8,8 %. Število brezposelnih je bilo junija že za 25.771 oz. 42,4 % višje kot pred enim letom. Rast števila brezposelnih pa se umirja. Razlika med številom Slika 13: Komponente registrirane brezposelnosti Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve H Izgubili delo Brezposelni dobili delo H Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) -Prirast registrirane brezposelnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. 0,5 0,0 -0,5 -2,0 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 13 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela Slika 14: Nominalna bruto plača na zaposlenega v % 2008 IV09/ III 09 IV 09/ IV 08 I-IV 09/ I- IV 08 Aktivno prebivalstvo -0,6 0,0 0,7 0,8 Formalno delovno aktivni 3,1 -0,3 -1,5 -0,5 - Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,1 -0,4 -1,8 -0,6 Registrirani brezposelni 11,4 4,0 32,7 19,3 Povprečna nominalna bruto plača 8,3 -0,1 5,1 5,4 -zasebni sektor 7,8 -0,8 1,7 2,5 -javne storitve 9,8 1,2 13,0 12,3 2008 IV 08 III 09 IV 09 Stopnja registrirane brezposelnosti 6,7 6,6 8,4 8,8 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.354,42 1.425,05 1.423,19 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.290,08 1.322,07 1.311,70 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.567,20 1.750,52 1.771,23 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. oseb, ki so delo izgubile, in številom brezposelnih, ki so dobili delo, se je zmanjšala. Število oseb, ki so izgubile delo, se je maja in junija zmanjšalo (na 7.395 oz. 6.980), ostaja pa skoraj še enkrat višje kot pred enim letom. Po drugi strani je maja in junija dobilo delo okrog tretjino več brezposelnih kot pred letom dni. Maja jih je bilo 4.273 (593 oz. 16,1 % več kot aprila), junija pa 3.887. Priliv iskalcev prve zaposlitve med brezposelne in zmanjšanje števila brezposelnih zaradi drugih razlogov ostajata na običajni sezonski ravni. Povprečna plača je aprila ostala nespremenjena, kar je rahlo upočasnilo tudi njeno medletno rast, razkorak med rastjo v zasebnem in javnem sektorju se je še povečal. Bruto plača na zaposlenega se je aprila nominalno znižala za 0,1 %, na medletni ravni pa se je njena rast rahlo upočasnila. V prvih štirih mesecih je znašala 5,4 %, kar je skoraj 3,0 o. t. manj kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju se je aprila ob nadaljnem zmanjševanju števila prejemnikov plač povprečna plača znižala, njena medletna rast pa je na izjemno nizki ravni. Aprilsko znižanje bruto plače (-0,8 %) v zasebnem sektorju, ki sledi močnemu padcu produktivnosti dela in gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju, je bilo pričakovano tudi zaradi visoke rasti marca5 in enega delovnega dneva manj. Na medletni ravni je znašala rast bruto plače sektorja 1,7 %, k njej pa so negativno prispevala zaostala izplačila in plačila za nadure. Obseg plačanih nadur, ki se je zadnjega pol leta izrazito nižal, se je ustalil, trend naglega upadanja števila prejemnikov plač pa se je še nadaljeval. 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Bruto plače, nadure in prejemniki plač* v zasebnem sektorju -----Plačane nadure -Bruto plača na zap. -Prejemniki plač* (desna os) COCOCOCOCOCOCOO^O^C^O^O^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Med prejemnike plač niso vključeni samostojni podjetniki posamezniki in pri njih zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost in kmetje. Povprečna plača v javnem sektorju je bila aprila, predvsem zaradi zdravstva, nekoliko višja kot mesec prej, kar je spet okrepilo njeno medletno rast. Aprila smo pričakovali stagnacijo povprečne bruto plače v javnem sektorju, in sicer zaradi dveh nasprotujočih si mehanizmov aprila predvidenih napredovanj javnih uslužbencev ter omejitve izplačil redne delovne uspešnosti v skladu s februarskim dogovorom. Do nje je prišlo v treh dejavnostih javnega sektorja, le v zdravstvu6 ne (4,6-odstotna rast), tako da sta 1,2-odstotna aprilska rast bruto plače sektorja in njena ponovna medletna okrepitev (13,0 %) predvsem posledici visoke rasti plač v tej panogi. 550 545 540 535 530 525 520 510 5 Marca so se ponekod izplačala enkratna izplačila za ugotovljeno poslovno uspešnost v preteklem letu in lani opravljene nadure. 6 Oddelku znotraj dejavnosti Q - Zdravstvo in socialno varstvo (v socialnem varstvu je bruto plača prav tako praktično stagnirala). 14 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 16: Bruto plače v javnem sektorju ■ Javna uprava (O) - Izobraževanje (P) - Zdravstvo in soc. varstvo (Q) ■ Kulturne, razved. in rekreac. dej. (R) Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene V zadnjih dvanajstih mesecih so se cene življenjskih potrebščin povišale za 0,3 %. Ob 0,5-odstotni junijski mesečni inflaciji, se je medletna inflacija spustila na 0,3 %, v evrskem območju pa je po prvi oceni Eurostata postala negativna (-0,1 %). Osnovna inflacija se umirja počasneje. Nihajmedletne inflacije v Sloveniji in v celotnem evrskem območju na raven okoli 0,0 % bo po naši oceni kratkotrajen in je povezan predvsem z visokimi cenami nafte v lanskem juniju oz. »baznim učinkom«. V jesenskih mesecih bo namreč po naših ocenah inflacija ponovno začela naraščati v smeri dolgoročno ravnotežni ravni. Maja so se cene življenjskih potrebščin povišale za 0,6 % (lani 1,1 %), kar je najnižja majska inflacija v zadnjih štirih letih. V prvih petih mesecih letos so se cene povišale za 1,8 % (lani 3,2 %), medletna inflacija pa se je po pričakovanjih ponovno znižala in znašala 0,7 %. K mesečni inflaciji so Slika 17: Inflacija v Sloveniji in v celotnem evrskem območju Vir: SURS, Eurostat. 30 25 20 5 0 Tabela 4: Cene v % 2008 2009 XII 2008/ XII 2007 ® (I 08-XII 08)/ ® (I 06-XII 07) V 2009/ IV 2009 V 2009/ V 2008 ® (VI 08-V 09)/ ® (VI 06-V 07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2,1 5,7 0,6 0,7 3,5 Blago 1,3 6,0 0,7 -0,3 3,3 -Goriva in energija -7,2 10,6 0,9 -7,8 3,2 -Drugo 3,2 5,0 0,7 1,1 3,3 Storitve 3,8 5,0 0,6 2,8 4,0 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 1,8 5,5 0,6 0,5 3,4 Regulirane cene1 -7,8 9,6 1,0 -8,1 1,6 -Energija -11,9 14,4 1,6 -14,2 2,4 -Drugo 0,4 0,1 0,2 1,8 0,3 Osnovna inflacija -odrezano povprečje 2,6 3,9 0,4 1,1 2,8 -brez (sveže) hrane in energije 3,9 4,6 0,4 2,6 3,8 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 1,6 3,3 0,1 0,0 2,1 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu 3,1 5,6 -0,7 -0,7 3,4 -na evrskem območju -0,1 2,1 -0,3 -4,1 1,0 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja 15 po 0,2 o. t. prispevali dražji tobačni izdelki, kar je bila posledica zvišanja trošarin, počitnice v paketu, obleka in obutev, po 0,1 o. t. pa sadje in zaradi nekoliko višjih cen nafte na svetovnih trgih dražji naftni derivati. Mesečno inflacijo so za 0,2 o. t. znižali cenejši rabljeni avtomobili in ostale pocenitve. Dejanska inflacija se znižuje hitreje kot osnovna. V obdobju od junija lani se inflacija v Sloveniji in v celotnem evrskem območju hitro znižuje. Znižuje se tudi osnovna inflacija, ki je glede na izračun bodisi očiščena vplivov cen, ki močno nihajo (cene sveže hrane in energentov), bodisi enkratnih izjemnih sprememb cen v posameznem mesecu, ki lahko zameglijo trendno gibanje inflacije. Zniževanje osnovne inflacije kaže, da se umirjajo cenovni pritiski v večini skupin cen, kar povezujemo z umirjanjem gospodarske aktivnosti pri nas in v mednarodnem okolju. V zadnjih mesecih pa je dejanska inflacija zanihala pod osnovno inflacijo, kar kaže, da smo v obdobju, ko zaradi relativno močnega tehničnega učinka osnove cene nafte in hrane k inflaciji prispevajo precej manj kot v preteklih letih. Potem ko so junija lani cene nafte in hrane k domači medletni inflaciji prispevale po 1,9 o. t., je bil maja letos prispevek rasti cen hrane manjši od 0,1 o. t., prispevek sprememb cen nafte pa negativen (-1,0 o. t.). Prispevek cen goriv bi bil še bolj negativen, če se ne bi letos povišale trošarine na tekoča goriva, ki so po naši oceni k letošnji inflaciji prispevale 0,7 o. t. Poleg sprememb cen tekočih goriv pa medletno inflacijo pričakovano znižujejo še spremembe cen zemeljskega plina, ki so povezane s preteklimi gibanji cen nafte, in daljinske energije za ogrevanje, ki je povezana z gibanjem cen plina. Edini energent, ki umirjanje medletne inflacije zavira, je medletna rast cen električne energije, ki je k medletni inflaciji prispevala približno 0,6 o. t. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu je bila maja negativna. Ob mesečnem Slika 18: Razčlenitev prispevka energentov k medletni inflaciji 2,4 2,0 1,6 S 0,4 E 0,0 -1,6 Tekoča goriva za prevoz in ogrevanje i Daljinska energija I Trda goriva i Plin Električna energija znižanju cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu za 0,7 % je medletna rast cen postala negativna. To je predvsem posledica negativnih stopenj rasti cen v proizvodnji kovin in živil, kar povezujemo tudi z znižanjem cen surovin in hrane na svetovnih trgih v preteklih mesecih. V preteklih dvanajstih mesecih so se namreč cene v proizvodnji kovin za prodajo na domačem trgu znižale za 21,9 %, v proizvodnji živil pa za 3,5 %, kar ima velik vpliv na skupno medletno rast. Potem ko je bila rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu še avgusta lani 6,7-odstotna, je maja letos znašala -0,7 %. Podobno kot pri cenah življenjskih potrebščin hitrejše zniževanje rasti cen pri domačih proizvajalcih preprečuje medletna rast cen v oskrbi z električno energijo (9,1 %). Aprila se je cenovna konkurenčnost gospodarstva izboljšala. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, je padel na mesečni in medletni ravni (oboje -0,2 %). Evro je aprila padel v primerjavi s PLN, HUF, GBP, SEK in CZK, kar je vplivalo na znižanje nominalnega efektivnega tečaja (mesečno za -0,2 %, medletno za -0,6 %), kljub njegovi hkratni okrepitvi do USD in JPY. Rahlo so aprila padle tudi relativne cene7 (-0,1 %), njihova medletna rast pa se je znižala (na 0,4 %). Aprila je bila cenovna konkurenčnost gospodarstva slabša kot decembra (1,2 %), v povprečju prvih štirih mesecev pa tik nad ravnijo izpred enega leta (0,2 % slabša). Slovenija je bila po medletnem gibanju cenovne konkurenčnosti v prvih štirih mesecih med članicami evrskega območja v sredini, glede na december pa je bilo poslabšanje pri nas največje v evrskem območju. Aprila se je izboljšala tudi cenovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti, njeno medletno poslabšanje pa se je upočasnilo. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z Slika 19: Realni efektivni tečaj ro —j ro —j ro —j ro —j Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. 5 4 3 2 1,2 ro 1 0 2 3 Vir podatkov: SURS; preračun UMAR. 7 Slovenske v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 16 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti (na domačem trgu), je aprila padel za 0,2 %, njegova medletna rast pa se je znižala (s 3,1 % na 2,6 %). Kljub relativno majhnemu poslabšanju v prvih štirih mesecih letos (v primerjavi z decembrom za 0,4 %) ostaja medletno poslabšanje cenovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti nekoliko večje (2,7 %) kot na ravni celotnega gospodarstva, ker je bil mesečni padec cen industrijskih proizvodov v zadnjem četrtletju lani v Sloveniji manjši kot v trgovinskih partnericah. Slabšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva se je v prvem četrtletju pospešeno nadaljevalo. Zaradi izrazitega padca gospodarske aktivnosti, ob ohranjanju zaposlenosti rahlo nad lansko primerljivo ravnijo, je bil medletni realni Slika 20: Stroškovna konkurenčnost gospodarstva 16 14 12 10 8 # 6 K 4 (C 1 2 "S o s -2 -4 ^^M Sredstva na zaposlenega, nominalno Produktivnost dela, realno -ULC, nominalno ----ULC, realno --------Realni efektivni tečaj, deflator ULC oaaaoaaaoaaa a a a Vir: SURS, ECB, OECD, EUROSTAT, preračuni UMAR. Slika 21: Stroškovna konkurenčnost po sektorjih v prvem četrtletju leta 2009 ■ Sredstva za zaposlene na zaposlenega ■ Produktivnost dela, realno A ULC-realni ■ ULC - nominalni 25 20 15 5 10 sar ! 5 etl ld I 0 -5 -10 -15 -20 ▲ ■ ▲ ■ A A ■ ▲ ■ ■ ▲ ■ ■ ■ padec produktivnosti dela občuten (-9,0 %). Ker se je nominalna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega, ki se tako kot zaposlenost z zamikom prilagaja nižji gospodarski aktivnosti, pod vplivom upočasnjene rasti plač v zasebnem sektorju le blago umirila (nominalno s 7,1 % na 4,9 %), so stroški dela na enoto proizvoda pospešeno porasli (nominalni za 15,3 %, realni pa za 11,6 %). Rast realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z njihovo nominalno rastjo, ki se je na visoki ravni ohranjala že celo lansko leto, se je zato v prvem četrtletju medletno še povečala (po oceni s 4,9 % na 9,5 %). Letošnje poslabšanje stroškovne konkurenčnosti je najbolj občutno v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Slovenija je bila v prvem četrtletju, tako kot v tretjem in četrtem lani, med članicami evrskega območja in EU z najvišjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti. Realni stroški dela na enoto proizvoda so v prvem četrtletju pospešeno naraščali tudi v večini drugih članic, za katere so podatki na voljo (18), vendar je bila njihova rast z izjemo dveh nižja kot v Sloveniji, predvsem zaradi občutno nižjega padca produktivnosti dela8. Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda v prvem četrtletju leta 2009 v članicah EU (podatki za 19 držav) 25 20 15 >. 10 I Produktivnost dela, realno Sredstva na zaposlenega, realno i Realni stroški dela na enoto pr. ■ ■ ■ i.--:......." ■r '"ri'fmn onrsl>-l— cccci^volul^ii— i— wlu;^ =3 < Vir: Eurostat, preračuni UMAR. A, B C, D, E D F G, H, I J, K L do P Skupaj Vir: SURS; preračuni UMAR. Opomba: po SKD 2002. 8 Podatkov o gibanju realnega efektivnega tečaja v prvem četrtletju za druge članice evrskega območja še ni na voljo, za tretje in četrto četrtletje lani pa kažejo, da je bila njegova medletna rast le v eni članici evrskega območja (Slovaški) višja kot v Sloveniji (po izračunih ECB). c 5 0 5 15 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 17 Tekoča gospodarska gibanja Plačilna bilanca Aprila je saldo tekočega računa plačilne bilance prvič po januarju 2007 izkazoval presežek, in sicer v višini 93,0 mio EUR (aprila lani primanjkljaj v višini 110,3 mio EUR). Na medletni ravni se je najboljznižal primanjkljajv blagovni menjavi, k presežku je pomembno prispeval tudi presežek v bilanci tekočih transferjev, manjši je bil tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov, medtem ko se je presežek v storitveni bilanci znižal. V prvih štirih mesecih letos je bil primanjkljaj v tekočih transakcijah (-72,9 mio EUR) v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 505,1 mio EUR. Znižanje je predvsem posledica nižjega blagovnega primanjkljaja, ki se medletno znižuje že od novembra lani zaradi večjega nominalnega upada uvoza kot izvoza. Nižja sta bila tudi primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov, kjer so se tudi aprila najbolj znižala neto plačila obresti na tuja posojila, inr v bilanci tekočih transferjev, kjer je bil aprila zabeležen neto priliv iz proračuna EU. Presežek v storitveni bilanci pa je bil aprila četrti mesec zapored medletno nižji, k znižanju je največ prispeval manjši presežek v menjavi cestnega transporta, medletno nižja sta bila tudi presežka v menjavi potovanj in skupine ostalih storitev, zlasti posredovanj. Aprila so bile finančne transakcije s tujino tretji mesec zapored neto odlivne. Neto pritok kapitala v državni sektor je bil zaradi druge izdaje obveznice izrazito visok, a je bil neto odtok kapitala iz zasebnega sektorja in BS še višji. Finančne transakcije s tujino so aprila dosegle 58,8 mio EUR neto odtoka kapitala, v štirih mesecih letos Tabela 5: Plačilna bilanca I-IV 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-IV 08 Tekoče transakcije 7.118,6 7.191,5 -72,9 -578,0 -Blagovna menjava (FOB) 5.249,7 5.387,2 -137,5 -640,2 -Storitve 1.285,5 883,1 402,4 520,2 -Dohodki od dela in kapitala 334,9 596,4 -261,5 -317,2 Tekoči transferi 248,5 324,7 -76,2 -140,8 Kapitalski in finančni račun -1.087,8 850,5 -237,3 640,3 -Kapitalski račun 55,6 -63,3 -7,7 5,8 -Kapitalski transferi 54,9 -60,8 -5,9 6,7 -Patenti, licence 0,7 -2,5 -1,8 -0,9 -Finančni račun -1.143,4 913,8 -229,6 634,6 -Neposredne naložbe -4,7 -225,0 -229,7 97,8 -Naložbe v vrednostne papirje 1.235,7 557,1 1.792,8 -125,2 -Finančni derivativi -20,1 3,1 -16,9 3,3 -Ostale naložbe -2.463,4 578,6 -1.884,8 655,3 -Terjatve 579,7 -1,1 578,6 -609,2 -Obveznosti 1,6 -2.465,0 -2.463,4 1.264,5 -Mednarodne denarne rezerve 109,0 0,0 109,0 3,3 Statistična napaka 310,2 0,0 310,2 -62,3 Viri: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne Slika 23: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance SE -100 i Bilanca blagovne menjave I Faktorski dohodki -Tekoči račun Storitvena bilanca Tekoči transferi Vir : BS. pa je neto odtok kapitala znašal 338,6 mio EUR (v enakem obdobju lani je bil neto pritok v višini 631,2 mio EUR). Neposredne naložbe so bile aprila neto odlivne v višini 68,2 mio EUR, kar je 18,2 mio EUR več kot aprila lani. Pri domačih neposrednih naložbah v tujini so prevladovale neto terjatve domačih investitorjev do svojih podjetij v tujini, ki so se medletno precej znižale. Po dveh mesecih neto razdolževanja slovenskih podjetij s tujim kapitalom 0 18 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja do kapitalsko povezanih podjetijv tujini je bil aprila zabeležen skromen priliv. Naložbe v vrednostne papirje so aprila dosegle kar 958,1 mio EUR neto pritoka kapitala. Vlada RS je izdala 5-letno obveznico v nominalni vrednosti 1,5 mrd EUR po obrestni meri 4,375 %. Del kupnine je bil namenjen odplačilu zapadlih obveznosti, ostalo pa je bilo v obliki kratkoročnih in dolgoročnih depozitov naloženo v domače poslovne banke. Kapitalski tokovi ostalih naložb so bili aprila neto odlivni v višini 948,0 mio EUR, k čemer so najbolj prispevala posojila (293,3 mio EUR) ter gotovina in vloge (646,9 mio EUR). Posojanje bank tujini se še naprej krči, domače poslovne banke pa so se že šesti mesec zapored razdolžile v tujini. Vloge bank in ostalih sektorjev na računih v tujini so se povečale, znižale pa obveznosti BS do Evrosistema in tudi vloge nerezidentov pri domačih bankah. odliv tudi vse vrste vezanih vlog prebivalstva, aprila pa so banke neto odplačevale kratkoročne in tudi dolgoročne kredite, najete v tujini. Obseg neto zadolževanja prebivalstva je bil maja na nekoliko nižji ravni kot mesec pred tem, kar je predvsem posledica ponovno višjega neto odplačevanja deviznih kreditov. Banke so v prvih petih mesecih letos neto odobrile kredite prebivalstvu v višini 119,1 mio EUR, kar dosega slabo četrtino vrednosti iz primerljivega obdobja v letu 2008. Najpomembnejši del zadolževanja prebivalstva še naprej predstavljajo stanovanjski krediti, ki so maja s 50,1 mio EUR dosegli najvišji neto priliv v letošnjem letu, a so kljub temu za slabo petino zaostali za povprečjem iz preteklega leta. Prebivalstvo se je že drugi mesec zapored neto zadolževalo v obliki potrošniških kreditov, vendar so bili tudi tokrat z 2,4 mio EUR skromni. Slika 24: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe Podjetja in NFI so se maja neto razdolžila za 63,8 mio EUR, kar je najvišja vrednost, odkar imamo primerljive podatke (leto 2005). Kredite so neto odplačevala podjetja in tudi NFI. Glede na predhodni mesec je za skoraj 80 % upadlo neto zadolževanje za obratna sredstva, kredite za investicije pa so v tem mesecu neto odplačevala v višini 41,2 mio EUR, kar je največ, odkar imamo primerljive podatke (leto 2005). Podjetja in NFI so se tako v prvih petih mesecih letos neto zadolžila pri domačih bankah v višini 286,7 mio EUR, kar je za skoraj 85 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Potem ko so podjetja in NFI marca kredite, najete v tujini, neto odplačevala, so se aprila ponovno neto zadolževala, vendar tokrat le v višini 7,5 mio EUR. V zadnjih dveh mesecih se je občutno zmanjšalo zadolževanje v obliki dolgoročnih kreditov, ki je bilo aprila z 18 mio EUR na najnižji ravni letos, hkrati pa so podjetja že tretji mesec zapored odplačevala kratkoročne kredite. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami (povprečje evrskega območja) pa so se še okrepile in so tako aprila s 300 bazičnimi točkami ponovno Bruto zunanji dolg Slovenije je konec aprila znašal 37,6 mrd EUR (102,7 % ocenjenega BDP), bruto dolžniške terjatve do tujine pa 28,1 mrd EUR (76,8 % BDP). Neto zunanji dolg je konec aprila znašal 9,5 mrd EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2008 znižal za 28 mio EUR. Neto zunanji dolg, ki se je od vstopa Slovenije v EU pa do konca leta 2008 povečeval, v prvih letošnjih mesecih ostaja stabilen. Finančni trgi Kreditna aktivnost domačih bankje tudi maja ostala precej skromna. Banke so v tem mesecu neto odobrile kredite v višini 108,5 mio EUR, kar je le malo več kot mesec pred tem. Precejmanj ugodna pa je bila struktura kreditne aktivnosti bank, saj pretežen del predstavlja zadolževanje države, ki je hkrati tudi za dobrih 300 mio EUR neto znižala obseg svojih depozitov v bankah. Hkrati so podjetja in NFI so maja kredite celo neto odplačevala. Bankam viri likvidnosti vse bolj presihajo. Maja so tako beležile neto Slika 25: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^^^m Prebivalstvo (leva os) ^^m Podjetja in NFI (leva os) E > 200 I Država (leva os) ■ Podjetja in NFI (desna os) ■ Prebivalstvo (desna os) - Skupaj (desna os) 40 Vir: BS, preračuni UMAR. 30 20 10 "a 0 0 -10 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 31. V 09 31. V 09/ 30. IV 09 31. V 09/ 31. XII 08 31. V 09/ 31. V 08 Krediti skupaj 31.549,1 32.210,3 0,3 2,1 10,5 Krediti podjetjem in DFO 23.137,5 23.424,3 -0,3 1,2 10,1 Krediti državi 584,6 840,0 19,4 43,7 47,5 Krediti prebivalstvu 7.827,0 7.946,0 0,4 1,5 8,6 Potrošniški 2.883,9 2.858,5 0,1 -0,9 1,6 Stanovanjski 3.395,3 3.553,8 1,4 4,7 18,4 Ostalo 1.547,7 1.533,7 -1,1 -0,9 2,1 Bančne vloge skupaj 13.689,1 14.122,8 1,2 3,2 7,3 Čez noč 5.249,4 5.592,7 5,9 6,5 1,6 Kratkoročno vezane 5.644,8 5.549,3 -1,5 -1,7 3,6 Dolgoročno vezane 1.957,7 2.356,0 -2,0 20,3 62,7 Vloge na odpoklic 837,2 624,7 -3,5 -25,4 -26,6 Vzajemni skladi 1.513,4 1.653,9 7,4 9,3 -31,9 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. dosegle najvišjo vrednost od vstopa Slovenije v evrsko območje. Dostopnost virov financiranja na mednarodnih medbančnih trgih pa je tudi aprila ostala slaba. Banke so tako že šesti mesec zapored neto odplačevale kredite, najete v tujini, in sicer tokrat v višini 335,6 mio EUR, v štirih mesecih letos pa so neto odlivi dosegli že 936,7 mio EUR (v istem obdobju lani je bil zabeležen še neto priliv v višini 353,3 mio EUR). Prvič v zadnjih 12-ih mesecih pa se je zgodilo, da so banke neto odplačevale dolgoročne in kratkoročne kredite. Slednji so sicer dosegli le 24,6 mio EUR, so pa neto odlivi dolgoročnih kreditov prvič doslej presegli 300 mio EUR. Medletna stopnja rasti obsega kreditov se znižuje že šestnajsti mesec zapored in se je konec maja že močno približala 10-odstotni ravni. Banke so v prvih petih mesecih letos neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem v višini 661,2 mio EUR (dobro četrtino vrednosti iz primerljivega obdobja lani), kar je manjod neto tokov januarja lani (685,9 mio EUR), ko je bila kreditna aktivnost še močna. Še bolj kot v Sloveniji se kreditna aktivnost umirja v celotnem evrskem območju, kjer je obseg kreditov maja beležil 0,1-odstoten upad, medletna stopnja rasti pa se je znižala na 1,8 %. Neto tokovi kreditov so v prvih petih mesecih letos s 13,2 mrd EUR dosegli le dobre 3 % vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Maja so bančne vloge prebivalstva s 161,4 mio EUR beležile drugi največji priliv letos, kar je najverjetneje posledica izplačila regresa v javnem sektorju. Precej manj ugodna je tokrat ročnostna struktura vlog prebivalstva. Praktično vse neto prilive predstavljajo vloge čez noč, ki so s 313,8 mio EUR beležile najvišje neto prilive vse od vstopa Slovenije v evrsko območje. K visokim neto prilivom med vloge čez noč so pomembno prispevali tudi neto odlivi iz vezanih vlog prebivalstva. Kratkoročne vloge so Slika 26: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah ^^B Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 200 o Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. že tretji mesec zapored beležile upad, po več kot letu nepretrgane rasti pa so upadle tudi dolgoročne vloge. Vzroke za takšna gibanja bi najverjetneje lahko iskali v občutnem zniževanju pasivnih obrestnih mer, deloma pa tudi ustvarjanju likvidnostne rezerve, namenjene za naložbe na kapitalske trge, kjer so bila aprila in maja zabeležena pozitivna gibanja. Vzajemni skladi domačih upravljavcev so maja že drugi mesec zapored beležili neto prilive, tokrat v višini 4,1 mio EUR. V nasprotju z aprilom so bili v ospredju predvsem delniški skladi, ki so beležili dobrih 90 % neto prilivov. Takšno gibanje je v veliki meri posledica pozitivnih gibanjna kapitalskih trgih, sajso skladi z bolj konservativno naložbeno politiko (obvezniški 350 300 90 250 60 30 150 0 100 50 0 20 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja in skladi denarnega trga) že drugič zapored beležili neto odlive. Zaradi negativnih gibanj v prvem četrtletju letos so skladi v petih mesecih leta 2009 beležili neto odliv v višini 12,9 mio EUR, kar dosega le dobro desetino ravni iz primerljivega obdobja lani. Obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov domačih upravljavcev je tudi maja beležil visoko rast (7,4 %), ki je le za eno odstotno točko zaostala za aprilsko. Skoraj tri četrtine porasta je posledica 8,4-odstotne rasti vrednosti sredstev v delniških skladih. Slika 27: Neto prilivi vlog prebivalstva v banke in vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti Slika 28: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov I Vzajemni skladi (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) ■ Dolgoročno vezane (desna os) I Ostale vloge (leva os) - Vloge skupaj (desna os) ■ Vzajemni skladi (desna os) 100 200 100 0 -100 -200 I. lini ■ Mi". I I n I I I I i i I Vir: BS, preračuni UMAR. Majska pozitivna gibanja na Ljubljanski borzi so nekoliko okrepila tudi obseg trgovanja z vrednostnimi papirji. Obseg prometa je bil na ravni 71,7 mio EUR, kar je za 1,5-krat več kot mesec pred tem, a je kljub temu le rahlo presegel mesečno povprečje v zadnjih 12-ih mesecih. Daleč najprometnejše so bile z 58,3 mio EUR delnice (brez ID-ov), kar je skoraj trikrat toliko kot mesec pred tem in največ v zadnjih sedmih mesecih. Za dobro polovico se je okrepil tudi promet z obveznicami, ki je bil na ravni 10,1 mio EUR. V prvih petih mesecih letos je bilo trgovanje na Ljubljanski borzi na ravni 262 mio EUR, kar je za skoraj dve tretjini manj od primerljivega obdobja lani. Obseg tržne kapitalizacije vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi se je okrepil že drugi mesec zapored, vendar je bila rast s 4,2 % za dobro polovico nižja kot mesec pred tem. Tokrat so k rasti daleč največ prispevale delnice, katerih tržna kapitalizacija se je okrepila za skoraj desetino. Samo v prvih dveh mesecih drugega četrtletja letos je tako tržna kapitalizacija beležila skoraj15-odstotno rast, medtem ko je bila na medletni ravni še vedno za slabo petino nižja. V juniju so je rast vrednosti indeksov na Ljubljanski borzi več kot prepolovila. Indeks SBI20 je tako beležil 5,0-odstotno rast, medtem ko so se vrednosti indeksov na pomembnejših tujih kapitalskih trgih pretežno zniževali. Le osrednji indeks tokijske borze NIKKEI225 je porasel za 4,6 %, osrednji indeks pariške borze CAC40 pa je beležil 4,2-odstoten upad. Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. Javne finance V prvih petih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 8,7 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost9 so vplačila znašala 5,3 mrd EUR. Pešanje rasti javnofinančnih prihodkov, ki traja že od lanskega julija, se je maja tako nadaljevalo pri večini davkov in prispevkov. Na medletni ravni so se v prvih petih mesecih za skoraj 13 % zmanjšali prihodki iz davka na dodano vrednost. Ob siceršnjih problemih s časovnim usklajevanjem vplačil in vračil davka gibanja prihodkov od davka na dodano vrednost kažejo na upadanje gospodarske aktivnosti, predvsem domačega trošenja in uvoza. Tudi akontacije davka iz dohodka pravnih oseb se iz meseca v mesec zmanjšujejo. V prvih petih mesecih so dosegle le dobrih 41 % vrednosti iz enakega obdobja lani. Praviloma so akontacije sicer določene po poslovnih rezultatih preteklega leta, lahko pa se upoštevajo tudi pričakovani slabši rezultati tekočega leta; letos velja tudi nižja zakonska davčna stopnja (21,0 %). V prvih petih mesecih so se najhitreje povečali prihodki od trošarin (17,3 %), saj se povečujejo vse trošarine (energenti, alkohol, tobak). Pozitivno rast so imeli v prvih petih mesecih še prihodki, ki so vezani na plače; prispevki za socialno varnost so se povečali za 4,7 %, prihodki od dohodnine pa le za 0,6 %. Pri obeh virih se rast iz meseca v mesec upočasnjuje. Rast prihodkov od dohodnine so dodatno upočasnili poračuni dohodnine, saj je bilo iz državnega proračuna davkoplačevalcem po dohodninskih odločbah za leto 2008 vrnjenih že okoli 25 mio EUR. 9 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar- maj 2009, Uprava za javne prihodke. FTSE 30 30 70 50 50 80 40 60 30 40 20 0 -20 -40 -60 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 21 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % III 2009 v mio EUR III 09/ III 08 I-III 09/ I-III 08 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 3.282,5 -3,8 -2,6 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 3,058,9 -2,6 -1,6 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 707,3 -12,8 1,9 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 1.285,3 4,8 6,8 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 1.015,4 1,8 -7,6 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 61,4 -27,3 -4,1 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 3.874,9 10,6 14,4 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 965,7 14,6 17,8 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 545,9 -2,0 4,4 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 1.436,2 10,8 10,2 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 175,3 13,8 17,6 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 34,3 42,4 12,3 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 148,9 1,5 4,0 Vir: MF, Bilten javnih financ. Slika 29: Pomembnejši davki in prispevki za socialno varnost -Davki na doh. in dobiček -Prispevki za soc. varnost -----Domači davki na bl. in stor. -----Drugi davki 500 . 400 300 cc ZD lu O 'se > 200 100 Vir: UJP, preračuni UMAR. Po prvih nekonsolidiranih podatkih za april se je razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki še povečal. Prihodki državnega proračuna so se v prvih štirih mesecih medletno zmanjšali za 14,9 %, odhodki državnega proračuna pa povečali za dobrih 11,0 %. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih štirih mesecih dosegel 554 mio EUR. Primanjkljaj je po štirih mesecih, ob povečanju prihodkov za 6,4 % in odhodkov kar za 21,0 %, izkazala tudi zdravstvena blagajna (51 mio EUR). Pokojninska blagajna je ob transferju iz državnega proračuna v višini 393 mio EUR prve štiri mesece leta zaključila s približno izravnano bilanco, prihodki in odhodki pa so se povečali za 8,7 % oz. 8,8 %. Negativna je bila v prvih treh mesecih tudi skupna bilanca občinskih proračunov, ki so ob medletnem zmanjšanju prihodkov za 4,7 % in povečanju odhodkov za 13,6 % izkazali že skoraj 40 mio EUR primanjkljaja. Po konsolidirani bilanci10 so se javnofinančni odhodki v prvih treh mesecih povečali kar za 14,4 %, kar ob hkratnem zmanjševanju javnofinančnih prihodkov kaže precejšnje neravnotežje javnih financ. Po treh mesecih je namreč konsolidirana bilanca javnega financiranja že izkazala primanjkljaj v višini 592 mio EUR. V ekonomski strukturi javnofinančnih odhodkov so se v prvih treh mesecih medletno najbolj povečali odhodki za subvencije (172,8 %), za investicije ter odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim. Precej visoko rast, ki se v zadnjih mesecih še krepi, so dosegla sredstva za plačilo domačih in tujih obresti (11,6 %). Zaradi naraščajoče brezposelnosti in delovanja avtomatskih stabilizatorjev se med transferi posameznikom in gospodinjstvom najboljpovečujejo izdatki za transfere nezaposlenim (44,7 %). Visoko rast pa še naprej dosegajo tudi izdatki za druge transfere posameznikom in gospodinjstvom, v okviru katerih se je septembra lani začela zagotavljati brezplačna prehrana v srednjih šolah in izvajati program brezplačne oskrbe za drugega otroka v vrtcih, ter izdatki za družinske prejemke in starševska nadomestila. Zaradi naraščanja razkoraka med prihodki in odhodki ter izvajanja protikriznih ukrepov je Vlada sprejela že drugi rebalans državnega proračuna. Po drugem rebalansu državnega proračuna so se prihodki zmanjšali za 863 mio EUR11 in bodo znašali 7,9 mrd EUR, kar je 7,2 % manj kot lani. Odhodki bodo znašali 9,8 mrd EUR in se bodo 10 Konsolidirana bilanca po podatkih Ministrstva za finance (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne 11 Ocenjeni na podlagi Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2009. 22 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Prihodki in odhodki državnega proračuna, 2007-2009 zneski v milj. EUR 2007 2008 2009 2009 2009 sprejeti P rebalans I Rebalans II SKUPAJ PRIHODKI 7.799 8.535 8.986 8.782 7.920 -delež v BDP 23,3 23,0 24,6 24,0 21,6 SKUPAJ ODHODKI 7.762 8.470 9.112 9.916 9.759 -delež v BDP 23,1 22,8 24,9 27,1 26,7 PRIMANJKLJAJ (-) / PRESEŽEK (+) 37 65 -125 -1.133 -1.839 -delež v BDP 0,1 0,2 -0,3 -3,1 -5,0 Vir: Ministrstvo za finance Slika 30: Pomembnejši konsolidirani javnofinančni odhodki -Plače s prispevki ---------Transferi posam. in gosp. ---------Plačila v proračun EU Izdatki za blago in storitve - Investicije in inv. transferi 600 A ,A _____• „ \____ -- /S/ V' X — Slika 31: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki — Skupaj prihodki — Skupaj odhodki Vir: MF, preračuni UMAR. 18 16 14 qj 12 10 8 6 4 2 0 0 Vir: MF glede na leto 2008 povečali kar za 15,2 %, v primerjavi s prvim rebalansom pa se bodo zmanjšali za okoli 150 mio EUR. V drugem rebalansu bodo zagotovljena sredstva za protikrizne ukrepe, več sredstev bo namenjenih zagotavljanju socialne varnosti (40 mio EUR). Zaradi manjših prihodkov iz prispevkov za socialno varnost se bodo povečala sredstva za transfere v pokojninsko blagajno (za 125 mio EUR). Varčevanje in manjši izdatki za obrambo bodo zmanjšali izdatke za blago in storitve (za 55 mio EUR), zmanjšali se bodo tudi proračunski izdatki za subvencije ter za investicije in investicijske transfere, ki pa se bodo glede na leto 2008 še vedno močno povečali, in sicer subvencije za 53,2 %, investicije in investicijski transferi pa za 23,8 %. Primanjkljaj državnega proračuna bo po drugem rebalansu znašal 1,8 mrd EUR oz. 5,0 % BDP. Z drugim rebalansom državnega proračuna se predvideni prihodki iz proračuna EU znižujejo glede na prvi rebalans za 59,6 mio EUR. Največje so spremembe na strukturnih skladih. Pričakovani prihodki iz Evropskega sklada za regionalni razvoj so povečani za 33,5 mio EUR, iz Evropskega socialnega sklada pa znižani za skoraj 84 mio EUR, kar pomeni skupno znižanje pričakovanih prihodkov za strukturno politiko v višini 50,5 mio EUR. Znižani so tudi pričakovani prihodki za kmetijsko politiko (7 mio EUR), za notranje politike (4,5 mio EUR) in ostala sredstva iz proračuna EU (1,7 mio EUR), medtem ko so povečani prihodki iz predpristopnega programa ISPA (4,1 mio EUR). Realizirani prihodki iz evropskega proračuna v prvih petih mesecih predstavljajo 20,0 % prihodkov, predvidenih z drugim rebalansom državnega proračuna za letošnje leto. Maja so bila prejeta sredstva precej nižja kot aprila. Večji del prihodkov je Slovenija v državni proračun prejela za izvajanje skupne kmetijske politike (27,5 mio EUR), od tega približno polovico za neposredna plačila in polovico iz programa razvoja podeželja. Nekaj je bilo izvršenih tudi povračil iz strukturnih skladov iz sredstev nove finančne perspektive (3,8 mio EUR), in sicer večji del iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov infrastrukture, nekaj pa tudi iz operativnega programa razvoja človeških virov. Maja je bila tudi obveznost Slovenije za plačilo v bruseljski proračun nižja kot v preteklih mesecih. Skupni obseg Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Tekoča gospodarska gibanja 23 vplačanih sredstev v prvih petih mesecih je predstavljal 45 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala v evropski proračun. Slika 32: Načrtovana in dejansko počrpana sredstva iz proračuna EU Skupna kmetijska politika Predpristopna sredstva EU I Sredstva načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Sredstva načrtovana v proračunu RS za leto 2008 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-maj) Skupaj prejeta sredstva v letu 2008 (jan-dec) 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, junij 2009 27 Izbrane teme Kazalniki spodbud za delo Kazalniki spodbud za delo se uporabljajo za spremljanje zaposlitvenih priložnosti, odvisnosti od socialnih transferjev in spodbujanje delovne aktivnosti. Gre za merjenje skupnega vpliva vzajemnega delovanja davčnega sistema in sistema socialnih transferjev na ponudbo dela. Pomembnost teh kazalnikov oz. politik, ki jih podpirajo, poudarja tudi 19. evropska smernica o zaposlovanju, ki je namenjena povečanju privlačnosti zaposlitve in zagotavljanju, da se delo za iskalce zaposlitve izplača (imenujejo se tudi »make work pay« kazalniki). Po metodologiji OECD te kazalnike od leta 2001 dalje spremlja tudi SURS12. Na odločitev, ali bo posameznik neko zaposlitev sprejel, jo iskal ali ohranil, vplivajo finančni pa tudi nefinančni dejavniki. Finančni dejavniki izboljšajo finančni položaj posameznika pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlitev ali pri prehodu na bolje plačano delovno mesto. Med nefinančne dejavnike pa sodi npr. možnost za razvoj kariere, možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, razpoložljivost varstva otrok itd. Finančne spodbude so ključne predvsem za tiste posameznike, pri katerih njihov dohodkovni položaj oz. dohodkovni položaj njihove družine omogoča pridobivanje socialnih transferjev. Za takšnega posameznika včasih sprejem zaposlitve ne pomeni nujno tudi izboljšanja njegovega dohodkovnega položaja, saj je lahko neto izkupiček po sprejetju zaposlitve zaradi izgubljenih socialnih transferjev in višjih davkov celo negativen. Posamezniki so tako ujeti v past, ki jih lahko odvrača od iskanja zaposlitve oz. povečanja delovnih naporov in jih lahko vodi v revščino. Politike spodbud za delo tako niso le pomemben instrument za reaktivacijo in povečanje delovnih naporov, temveč so tudi pomembno orodje prerazdelitve dohodkov, ki lahko gospodinjstva dvigne nad mejo revščine. SURS spremlja spodbude za delo s pomočjo treh kazalnikov, ki so: davčna obremenitev stroškov dela, past nezaposlenosti in past nizkih plač. Davčna obremenitev stroškov dela predstavlja povezan učinek davkov, prispevkov za socialno varnost in socialnih transferjev na stroške dela. Past nezaposlenosti prikazuje razmerje med neto in bruto dohodki samske osebe brez otrok pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost, pri čemer se upošteva, da brezposelna oseba prejema nadomestilo za brezposelnost v višini 70 % bruto plače zaposlene osebe, ki prejema 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe. To razmerje 12 Metodologija za izračunavanje kazalnikov spodbud za delo, ki jo je postavil OECD, ima določene omejitve. Kazalniki so namreč izračunani le za hipotetične tipe družin in podajo lahko le informacijo o velikosti spodbud za povečanje (zmanjšanje) ponudbe dela, pri čemer ne gre za vedenjske odzive, ampak za možno izbiro na podlagi finančnega učinka. Kazalniki so v večini primerov primerljivi za države OECD, pri Sloveniji pa prihaja do določenih razlik pri nadomestilu za najemnino. OECD namreč upošteva fiksno določen znesek, ki znaša 20,0 % bruto plače povprečne zaposlene osebe, SURS pa uporablja zakonsko določen znesek. med neto dohodki pred zaposlitvijo in po njej13 lahko pomeni, da se neto dohodki brezposelne osebe, ki se je zaposlila, zaradi davkov in socialnih prispevkov, ki se nanašajo na plačo, bistveno ne povečajo oz. so celo manjši kot v času brezposelnosti. V takšnem primeru sprejetje zaposlitve ni zanimivo in je past brezposelnosti velika. Past nizkih plač, ki se izračunava za samsko osebo ali za štiričlansko gospodinjstvo z eno zaposleno osebo in dvema otrokoma, prikazuje razmerje med neto in bruto dohodki zaposlene samske osebe (oz. dohodki gospodinjstva) pri prehodu na višje plačano delovno mesto (in sicer s 33,0 % na 67,0 % bruto plače povprečne zaposlene osebe). Tudi prehod z nižje plačanega delovnega mesta na višje plačano ni vedno stimulativen, ker so na višje plačanem delovnem mestu tudi višji davki in socialni prispevki in posledično nižji socialni transferji (ali ko preseganje cenzusa za pridobitev določenega socialnega transferja privede do izgube tega transferja). Tudi v takšnem primeru je past nizkih plač velika. Iz tabele je razvidno, da se je v prikazanem obdobju davčna obremenitev stroškov dela v Sloveniji počasi zniževala, na kar vpliva tudi postopno ukinjanje davka na izplačane plače. Past nezaposlenosti se je od leta 2001 do 2004 povečevala (kar posredno pomeni, da so bili v tem času verjetno transferji brezposelnim v primerjavi z dohodki iz zaposlitve ustrezno višji), leta 2005 je precej upadla in se do leta 2007 počasi zmanjševala. Past nizkih plač se je do leta 2006 za gospodinjstva z otroki stalno zmanjševala, za samsko osebo brez otrok je bilo ravno nasprotno, past se je večala. Opazimo tudi velike razlike med podatki o mejnih efektivnih davčnih stopnjah med samsko osebo in štiri članskim gospodinjstvom, ker so praviloma tudi transferji za gospodinjstva z otroki (družino) višji kot za samsko osebo. V letu 2008 so opazne nekatere spremembe. Past nezaposlenosti in past nizkih plač sta se predvsem zaradi spremenjenega sistema dohodnine za leto 200814 povečali. Past nezaposlenosti se je povečala za 2,7 o. t., past nizkih plač za samsko osebo brez otrok za 2,1 o. t., za par z dvema otrokoma in eno zaposleno osebo pa za 0,6 o. t. To pomeni, da je bila privlačnost prehoda na bolje plačano delovno mesto, zlasti za samsko osebo brez otrok, manjša kot leta 2007. Vendar pa še vedno večja kot v gospodinjstvu dveh odraslih in dveh otrok, kjer je le eden zaposlen, saj so se takšnim gospodinjstvom, ob 13 Neto dohodki iz zaposlitve = bruto plača + nadomestilo za najemnino + socialna pomoč + dodatna denarna izplačila + družinski prejemki - dohodnina - socialni prispevki delojemalca Neto dohodki med brezposelnostjo = nadomestilo za brezposelnost + nadomestilo za najemnino + socialna pomoč + družinski prejemki - dohodnina - socialni prispevki brezposelne osebe 14 Skupna letna olajšava se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 za zavezance iz nižje dohodkovne skupine oz. za brezposelne precej povečala. Tako se je dohodnina za samsko osebo pri prehodu iz nižje na višje plačano delovno mesto (iz 33 % na 67 % bruto plače) leta 2007 povečala z 153,55 EUR na 773,33 EUR; leta 2008 pa z 0,00 EUR na 843,29 evrov. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 28 Izbrane teme Tabela 9: Kazalniki spodbud za delo, Slovenija, 2001-2008, v % Leto Davčna obremenitev stroškov dela1 Past nezaposlenosti Past nizkih plač samska oseba, brez otrok par, ena zaposlena oseba, dva otroka 2001 43,2 82,6 39,1 99,4 2002 43,2 84,4 42,7 95,5 2003 43,2 86,1 46,1 94,8 2004 43,2 87,7 49,1 91,9 2005 41,6 82,6 50,8 76,4 2006 41,2 82,2 51,6 72,6 2007 40,9 80,7 51,0 67,4 2008 40,3 83,4 53,1 68,0 Vir: SURS. Opombe: 1 Preračun predpostavlja samsko osebo brez otrok, ki prejema 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe (to je oseba, zaposlena v industriji in storitvah, področje dejavnosti od C do K po SKD). prehodu na bolje plačano delovno mesto neto dohodki povečali le za 32,0 %15, samskim gospodinjstvom pa za 46,9 %16. Davčna obremenitev stroškov dela je bila v primerjavi z letom poprej nižja za 0,6 o. t., kar je posledica, kot smo že omenili, zniževanja davka na izplačane plače. To je pomenilo, da je bilo leta 2008 40,3 % stroškov dela zaposlene osebe namenjenih plačilu davčnih bremen, 59,7 % pa neto plači. Neto plača se je v primerjavi z letom 2007 torej povečala za 0,6 o. t. Primerjave Slovenije z EU-27 v obdobju 2001-2007 kažejo, da so se spodbude za delo v Sloveniji po vseh kazalnikih (razen pri kazalniku past nizkih plač za samsko osebo) povečale, v EU-27 pa so v celotnem obdobju precej stabilne in v primerjavi z Slovenijo na višji ravni. Slovenija se najbolj približa povprečju EU držav pri davčnih obremenitvah stroškov dela. Podatki kažejo, da se je v letu 2007 (zadnji podatek za EU-27) Slovenija najbolj približala povprečju EU-27 pri davčnih obremenitvah stroškov dela, precej se je približala EU-27 tudi pri podatkih za past nizkih plač, za samsko osebo, nekoliko močneje pa Slovenija odstopa navzdol pri pasti nizkih plač za 4-člansko gospodinjstvo. Največji zaostanek za EU-27 pa Slovenija izkazuje pri pasti nezaposlenosti. Tako po davčnih obremenitvah plač povprečni zaposleni osebi v Sloveniji ostane 59,1 % za neto plačo, (v EU-27 59,5 %). Pri prehodu s slabše na bolje plačano delovno mesto se samski osebi v Sloveniji neto dohodki povečajo za 49,0 % bruto plače (v EU-27 za 50,3 %); pri 4-članskem gospodinjstvu pa se dohodki v Sloveniji povečajo za 32,0 % bruto plače, (v EU-27 za 37,03 %). Najbolj pa se podatki, kot smo že omenili, razlikujejo pri pasti nezaposlenosti, ki ima za posledico, da se pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlitev v Sloveniji zaposleni osebi neto dohodki povečajo le za 16,6 % bruto plače (v EU-27 za 25,37 %). Slika 33: Spodbude za delo v Sloveniji in v povprečju EU-27 100 90 80 70 60 . 50 40 30 20 10 0 Davčna Past Past nizkih plač -Past nizkih plač - obremenitev nezaposlenosti samska oseba 4 člansko stroškov dela gospodinjstvo Vir: SURS, Eurostat. 2001 2005 15 Za vsak dodatni evro bruto plače so se neto dohodki povečali za 0,320 EUR (neto efekt prehoda je bil 32-odstoten oz. dodaten zaslužek je bil toliko večji). 16 Za vsak dodatni evro bruto plače so se neto dohodki povečali za 0,469 EUR. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, junij 2009 31 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Pomladnska napoved 2009 ocena napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,3 4,3 5,9 6,8 3,5 -4,0 1,0 2,7 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 27.073 28.704 31.008 34.471 37.126 36.598 37.427 39.266 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 13.599 14.346 15.446 17.076 18.204 18.015 18.377 19.239 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 18.700 19.600 20.700 22.200 23.100 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,4 87,4 87,6 89,2 92,1 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 26.760 28.460 30.640 33.792 36.299 35.736 36.314 38.074 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči tečaj) 26.716 28.316 30.424 33.531 36.018 35.598 36.236 38.000 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 8,9 10,3 10,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 6,0 7,0 7,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,0 4,5 4,3 3,7 0,6 1,5 2,8 3,1 Inflacija2, povprečje leta 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 0,4 1,6 2,6 Inflacija2 , konec leta 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,4 2,2 3,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,4 10,6 12,5 13,8 3,3 -8,6 1,7 5,4 Izvoz proizvodov 12,8 10,3 13,4 13,1 1,0 -10,2 1,0 4,9 Izvoz storitev 10,9 12,0 8,6 17,0 13,9 -2,1 4,4 7,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,3 6,6 12,2 15,7 3,5 -10,3 1,6 5,2 Uvoz proizvodov 14,6 6,8 12,7 15,1 3,4 -11,5 1,1 5,0 Uvoz storitev 5,6 5,5 8,8 19,7 4,5 -2,6 4,3 6,1 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -720 -498 -771 -1.455 -2.180 -809 -1.311 -1.528 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,6 -1,7 -2,5 -4,2 -5,9 -2,2 -3,5 -3,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 37.5964 - - delež v primerjavi z BDP, v % 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,242 1,244 1,254 1,371 1,46 1,27 1,27 1,27 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,7 2,6 2,9 5,0 2,2 -0,6 1,0 2,0 - delež v BDP, v %* 55,0 54,4 53,0 52,2 52,7 53,2 53,4 53,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 3,3 4,1 2,5 3,7 3,2 3,8 3,2 - delež v BDP, v %* 18,9 19,0 18,8 17,7 17,9 19,6 20,8 21,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 5,6 3,8 10,4 11,9 6,2 -12,0 1,0 4,0 - delež v BDP, v %* 24,9 25,3 26,3 27,5 28,0 25,0 25,1 25,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec aprila 2009; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju (EUR=239,64). Ekonomsko ogledalo, junij 2009 32 Statistična priloga Proizvodnja 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 4 5 6 7 8 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,7 7,2 -1,4 7,5 7,5 5,3 2,1 4,0 -0,6 -10,8 -18,9 - 13,0 4,1 6,1 9,7 9,3 B Rudarstvo 7,5 5,5 -0,6 18,5 8,1 -7,3 9,1 -4,8 -2,4 -3,5 -7,6 - 28,4 12,5 15,3 3,8 30,6 C Predelovalne dejavnosti 6,2 8,5 -1,6 8,8 8,2 7,2 2,4 4,1 -0,4 -11,9 -20,6 - 14,4 5,2 7,4 10,6 9,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -1,0 -11,1 2,1 -14,8 -5,0 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,6 - -10,9 -16,1 -17,4 -5,1 -1,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 18,5 15,7 32,6 16,2 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 - 38,5 49,8 14,9 17,3 33,5 Stavbe 17,1 14,3 11,5 31,0 7,3 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 - 24,9 55,2 17,2 16,7 17,1 Gradbeni inženirski objekti 14,6 21,9 18,9 33,8 23,3 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 - 51,3 46,0 13,1 17,7 48,5 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 9,8 13,4 18,4 0,1 30,2 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 - - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 3,9 6,8 -2,3 12,1 5,8 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 - - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 6,3 9,7 10,1 8,3 12,3 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -9,8 - 8,9 9,5 6,5 10,6 12,9 Realni prihodek v trgovini na drobno 2,7 6,1 12,2 3,2 7,8 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -4,7 - 3,6 3,4 2,5 4,5 6,3 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 17,8 19,2 6,2 21,3 24,8 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,2 - 22,3 24,6 17,2 27,3 32,7 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 10,5 16,1 17,1 15,0 15,1 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,2 - 21,7 15,5 8,4 19,7 12,7 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 2,0 7,0 1,8 10,1 6,8 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -6,5 - 19,7 7,6 6,0 6,0 9,6 Domači gostje, prenočitve 1,9 4,9 5,2 13,7 2,3 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 2,3 - 23,4 8,6 12,0 0,9 7,2 Tuji gostje, prenočitve 2,0 8,4 -0,5 7,9 9,8 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -14,6 - 17,6 7,0 2,1 9,8 11,0 Prihodek v gostinstvu 6,7 2,3 -2,8 1,2 4,0 2,9 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,6 - 1,2 -0,2 2,7 2,5 6,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 106,7 492,2 529,9 109,7 120,8 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 - 37,5 38,4 33,8 38,3 41,8 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 10 13 1 15 13 11 10 7 4 -16 -25 -25 15 15 14 14 14 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 12 -5 13 12 10 7 1 -5 -22 -30 -30 13 14 12 12 12 v gradbeništvu 4 17 3 21 15 13 14 10 3 -16 -41 -53 21 21 21 17 16 v storitvenih dejavnostih 27 29 22 30 29 26 30 26 25 7 -14 -18 32 28 29 31 30 v trgovini na drobno 22 27 23 26 29 30 28 28 27 8 -17 -19 26 26 26 27 28 potrošnikov -14 -11 -20 -8 -10 -18 -20 -16 -16 -29 -40 -31 -10 -4 -9 -6 -8 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 33 Statistična priloga 2008 2009 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 3,8 11,0 3,0 1,3 0,4 8,7 -2,1 10,2 -0,4 2,6 -2,2 -5,8 5,5 -3,0 -14,8 -15,9 -19,8 -21,2 -15,9 -28,3 - - -7,2 -0,9 -5,9 -16,4 18,9 13,9 -1,1 3,8 -13,6 -4,5 21,9 -29,8 8,6 -1,8 -18,1 16,3 -8,3 -4,7 -9,6 -22,1 - - 4,7 12,7 4,4 4,0 0,6 9,2 -2,1 10,6 -0,3 2,3 -2,6 -5,3 5,8 -3,2 -15,8 -18,2 -21,7 -23,2 -17,0 -29,7 - - -8,2 -10,9 -14,4 -21,5 -6,3 1,2 -1,2 8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,6 -1,9 -3,2 -9,9 - - 2,3 7,3 6,2 -14,3 39,4 40,5 21,4 22,8 13,8 15,4 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -22,9 - - -8,7 0,5 18,4 -5,4 56,3 44,8 18,6 10,5 3,1 8,9 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -20,5 - - 10,5 11,7 -2,3 -21,0 23,9 36,8 23,8 32,4 21,7 20,4 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -24,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 13,4 16,8 11,7 7,0 18,1 23,8 7,2 17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -5,8 -15,2 -8,2 -16,2 - - 12,8 11,0 9,5 8,5 12,8 23,8 7,0 16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 3,0 -12,6 -4,2 -8,5 -13,4 - 16,0 32,7 17,7 3,4 34,7 26,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,7 -24,7 -20,6 -34,8 -24,3 - 13,2 19,5 19,2 7,5 21,6 30,1 12,3 31,9 20,6 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -16,6 -19,0 -13,1 -25,3 - - 3,6 4,6 8,3 4,0 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -15,2 -6,9 3,6 -16,0 - -3,7 4,2 2,6 9,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -8,3 10,7 4,3 -7,0 - 7,8 4,8 13,7 -0,9 -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -24,8 -20,5 3,0 -21,0 - 2,8 2,8 2,6 3,2 -2,5 3,6 -5,7 -2,5 2,9 -5,0 -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,7 -12,3 -8,7 -12,0 - - 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 - - 12 12 10 11 11 10 10 10 7 5 5 4 4 -5 -20 -24 -25 -25 -26 -27 -24 -24 11 11 9 10 9 6 6 4 1 -2 -4 -5 -6 -11 -26 -29 -30 -29 -30 -31 -30 -29 12 12 10 18 13 12 17 12 10 7 7 0 3 -4 -16 -29 -37 -40 -47 -54 -50 -55 27 28 23 28 28 31 31 29 26 24 24 26 24 19 4 -3 -9 -14 -19 -23 -17 -15 33 28 30 31 26 28 31 29 29 27 29 27 25 25 3 -3 -15 -16 -21 -18 -19 -20 -16 -17 -19 -17 -23 -20 -16 -12 -18 -19 -18 -19 -12 -18 -33 -35 -44 -38 -37 -41 -29 -23 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 34 Statistična priloga Trg dela 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 910,7 925,3 942,5 919,1 923,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,2 949,2 945,9 921,6 923,6 925,4 924,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,8 854,0 879,3 841,8 852,7 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 849,0 852,9 856,2 854,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 40,4 39,7 41,8 40,8 39,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 40,8 40,8 40,8 39,9 V industriji in gradbeništvu 310,9 321,9 330,4 315,6 321,4 324,1 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 319,6 321,5 323,1 323,5 - v predelovalnih dejavnostih 221,7 223,6 222,4 222,8 223,9 223,4 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 223,6 224,0 224,0 223,5 - v gradbeništvu 69,5 78,4 87,9 72,9 77,5 80,6 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 76,1 77,5 78,9 79,9 V storitvah 476,2 491,6 509,1 484,4 490,5 492,1 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 488,7 490,6 492,3 491,0 - v javni upravi 50,4 50,3 51,0 49,9 50,3 50,4 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 50,1 50,3 50,4 50,4 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,0 108,8 111,1 118,6 118,8 116,6 119,2 119,9 120,1 118,4 121,9 122,9 108,9 109,0 109,1 107,9 ZAPOSLENI (C)1 741,6 766,0 789,9 753,1 764,7 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 761,3 764,9 768,1 767,0 V podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 717,6 685,8 695,0 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 692,4 695,1 697,5 696,2 Pri fizičnih osebah 66,5 69,9 72,3 67,3 69,8 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,9 69,8 70,6 70,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 83,3 87,9 89,4 88,7 87,9 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 82,2 87,8 88,0 88,1 87,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,8 71,3 63,2 77,3 70,9 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 72,6 70,7 69,3 70,1 Ženske 47,0 39,1 33,4 42,0 39,3 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 40,2 39,2 38,5 39,3 Mladi (do 26. leta) 18,2 11,9 9,1 14,0 11,6 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 12,2 11,5 11,1 11,1 Starejši od 50 let 21,8 22,2 21,9 22,4 22,2 22,1 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 22,3 22,3 22,0 22,2 Brez strokovne izobrazbe 33,7 28,0 25,4 30,4 27,7 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 28,2 27,7 27,1 27,2 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 32,3 38,8 36,7 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 37,4 36,8 36,0 35,8 Prejemniki nadomestil in pomoči 22,7 16,6 14,4 19,1 16,8 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 17,2 16,9 16,3 16,3 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,4 7,7 6,7 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 7,9 7,7 7,5 7,6 Moški 7,7 6,2 5,6 6,9 6,1 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 6,3 6,1 6,0 6,0 Ženske 11,5 9,6 8,1 10,3 9,6 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 9,8 9,6 9,4 9,6 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 5,2 21,5 13,7 8,7 5,4 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 1,6 2,0 1,8 -0,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,6 14,7 12,5 2,9 2,4 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 1,0 0,7 0,6 0,7 Izgubili delo 63,8 52,5 53,0 15,4 11,6 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 4,0 4,0 3,7 4,9 Brezposelni dobili delo 57,4 49,1 41,7 14,8 12,1 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 4,2 4,1 3,7 3,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 39,2 28,0 26,1 7,6 6,9 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 2,4 2,5 2,0 1,6 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 7,8 15,3 24,6 3,9 4,9 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 3,6 1,7 -0,5 2,2 Upokojitve2 20,6 20,7 22,5 5,2 4,7 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 1,7 1,6 1,4 1,6 Umrli2 2,4 2,4 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 24,8 14,4 16,0 14,3 9,1 4,5 9,9 8,8 3,2 4,4 6,0 4,0 0,8 3,3 5,0 -0,7 PROSTA DELOVNA MESTA3 19,0 20,2 20,0 20,5 21,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 20,6 19,3 23,1 18,8 Od teh za določen čas, v % 75,3 76,5 74,5 76,7 77,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 76,9 79,1 76,6 78,4 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 48,3 60,2 81,1 52,6 59,3 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 58,3 60,1 59,5 61,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,3 6,5 8,6 5,7 6,4 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 6,3 6,5 6,4 6,7 NOVE ZAPOSLITVE 155,9 160,0 162,7 39,1 40,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 14,4 13,4 13,0 11,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 35 Statistična priloga 2007 2008 2009 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 39,9 39,9 39,3 39,3 39,2 40,7 40,8 40,8 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 323,6 325,2 327,1 327,9 325,3 325,8 327,1 328,5 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 223,1 223,5 224,4 224,7 223,5 223,7 224,0 224,2 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 80,5 81,5 82,5 83,1 81,8 82,1 83,1 84,2 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 491,1 494,3 498,1 500,3 499,9 500,9 503,1 504,9 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 50,4 50,4 50,5 50,5 50,7 50,9 50,9 50,7 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 107,6 109,1 109,7 109,9 109,7 110,3 110,8 111,0 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 22,1 22,0 22,1 22,1 22,3 22,8 22,7 22,3 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 16,0 15,2 14,8 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 5,9 5,8 6,0 6,0 6,1 6,2 6,0 5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 9,3 9,0 9,2 9,0 8,9 8,9 8,6 8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 -0,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 -0,9 6,1 5,5 4,6 -0,3 7,1 1,6 0,0 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,3 2,7 -1,1 1,3 1,7 1,1 3,9 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,9 16,9 18,2 13,6 9,7 14,5 13,0 13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 36 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 4,8 5,9 8,3 5,4 5,6 5,8 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 6,4 4,8 5,0 5,9 5,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,6 8,3 9,2 6,8 7,4 7,0 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 9,4 5,8 5,3 9,2 7,7 B Rudarstvo 4,5 6,4 13,6 3,2 3,8 5,3 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 3,9 2,9 2,8 2,8 4,3 C Predelovalne dejavnosti 5,6 7,0 7,6 6,0 6,1 7,0 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 8,0 5,4 4,7 7,2 6,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 5,5 6,2 9,4 2,3 4,9 5,2 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 3,6 1,9 1,5 2,8 2,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 3,7 7,1 7,8 5,5 5,6 6,8 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 6,6 6,6 3,3 7,7 5,5 F Gradbeništvo 6,4 6,6 7,6 7,2 6,7 5,7 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 8,6 6,3 6,7 7,7 7,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5,3 7,6 7,8 8,1 7,4 7,5 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 9,1 6,8 8,2 8,6 6,9 H Promet in skladiščenje 3,6 6,0 8,5 5,9 4,6 5,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 6,8 5,1 5,8 5,1 5,4 I Gostinstvo 4,1 5,3 8,4 3,7 5,1 4,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 3,6 2,5 5,0 5,1 4,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,9 5,7 7,3 7,4 5,4 5,7 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 10,4 7,5 4,4 6,0 4,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 8,6 7,4 6,1 8,1 7,8 6,2 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 8,8 8,9 6,6 6,4 10,1 L Poslovanje z nepremičninami 4,6 7,0 6,0 7,6 7,8 7,4 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 6,7 3,7 12,4 6,7 7,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,9 7,0 8,4 5,0 6,8 7,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 5,2 4,8 5,1 6,9 7,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 7,5 9,5 4,7 5,9 9,4 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 4,5 4,1 5,6 5,1 6,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2,9 5,1 12,2 2,5 4,9 6,5 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 2,6 1,7 3,2 3,9 5,2 P Izobraževanje 4,8 3,9 7,0 4,8 5,6 3,1 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 4,9 4,5 4,9 5,4 6,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2,4 3,1 12,0 2,6 3,7 4,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 3,0 1,9 2,9 3,1 3,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,3 3,6 5,4 5,2 2,3 4,0 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 6,9 2,3 2,2 11,2 1,7 0,8 S Druge dejavnosti 1,5 3,3 8,1 2,2 2,9 3,0 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 3,6 1,2 1,8 3,0 2,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,2 0,8 0,5 0,9 0,7 0,6 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 0,7 1,0 0,9 0,8 0,7 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 2,3 2,8 1,4 1,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 1,6 1,3 1,2 1,4 1,7 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,6 2,4 1,0 2,7 2,0 2,2 1,8 1,3 1,2 -0,1 1,0 2,7 3,0 2,8 2,3 2,0 2,1 USD za EUR 1,256 1,371 1,471 1,311 1,348 1,374 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,300 1,307 1,324 1,352 1,351 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, junij 2009 37 Statistična priloga 2007 2008 2009 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5,2 6,9 5,7 4,9 6,6 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 5,4 8,4 9,0 3,6 7,4 16,1 10,2 8,3 16,1 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 4,2 6,1 3,3 6,6 8,8 9,4 20,6 5,2 9,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 5,2 7,6 7,1 6,2 8,1 9,4 8,2 6,0 10,2 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 9,5 2,0 5,0 8,5 12,1 9,9 11,8 8,4 10,2 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 3,7 7,7 6,1 6,8 8,2 12,6 8,5 7,2 9,8 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 4,6 8,6 5,4 3,3 6,7 7,7 5,5 7,5 8,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 6,8 7,9 7,8 6,9 7,1 8,5 6,9 6,5 8,8 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 3,4 6,4 5,3 5,4 6,2 8,6 8,2 8,9 8,5 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 5,7 5,7 4,9 3,2 7,0 8,8 7,5 9,8 10,4 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 6,2 7,6 6,3 3,2 8,1 -2,6 10,1 3,3 6,4 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 6,8 8,9 7,7 2,2 13,8 8,0 1,8 7,4 7,9 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 8,9 8,6 7,7 5,9 5,0 7,6 3,9 6,3 8,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 6,2 8,0 6,7 6,6 8,3 10,0 8,3 9,2 10,5 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 5,9 8,9 9,7 9,5 9,7 10,2 9,6 8,7 9,5 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 5,7 8,7 4,9 5,9 5,9 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 5,1 4,2 2,6 2,4 2,3 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 4,3 5,4 3,4 3,2 1,8 1,8 2,6 3,1 7,2 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 4,4 5,0 3,2 3,7 1,7 3,3 3,8 4,5 5,9 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 2,9 3,8 2,2 2,9 2,9 7,4 4,9 6,6 6,2 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 0,6 0,6 0,5 0,7 1,1 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 2,3 2,5 2,2 2,0 3,6 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 2,0 2,1 2,4 2,0 2,1 1,9 1,3 1,2 1,1 1,5 2,3 1,0 0,2 -0,1 0,4 -0,5 -0,6 0,7 3,0 2,5 2,5 3,2 2,6 1,342 1,372 1,362 1,390 1,423 1,468 1,457 1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009 38 Statistična priloga Cene 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 2,5 3,6 5,7 2,3 3,0 3,6 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 2,3 2,6 2,9 3,6 3,8 Hrana in brezalkoholne pijače 2,3 7,8 10,1 3,7 6,5 8,2 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 3,9 6,3 6,3 6,9 7,6 Alkoholne pijače in tobak 3,7 6,5 3,2 5,5 6,0 8,0 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 5,6 5,7 6,2 6,0 8,1 Obleka in obutev -0,5 2,1 4,4 1,8 0,9 3,3 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 -0,5 -0,7 1,0 2,4 2,7 Stanovanje 5,3 2,6 9,7 -0,2 1,0 2,2 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 0,4 1,0 0,4 1,7 1,9 Stanovanjska oprema 4,1 4,5 5,8 5,0 5,2 3,6 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,7 4,8 5,2 5,7 4,5 Zdravje -1,7 1,1 2,9 1,5 1,4 1,1 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 2,3 1,4 1,1 1,7 2,0 Prevoz 1,3 0,3 1,9 -0,2 0,8 -0,9 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 0,6 0,4 0,4 1,5 0,9 Komunikacije 0,3 0,3 0,6 0,0 0,4 0,6 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -0,6 -0,3 0,2 1,2 1,2 Rekreacija in kultura 2,1 3,6 4,4 2,5 2,5 4,6 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 2,2 1,4 3,0 3,3 4,4 Izobraževanje 3,1 1,9 5,2 1,1 0,6 2,2 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 1,1 -1,1 1,4 1,4 1,4 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 7,3 9,6 6,9 6,6 7,0 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 6,7 6,6 6,8 6,4 6,5 Raznovrstno blago in storitve 4,1 3,6 3,9 4,2 3,1 3,7 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,0 2,9 3,1 3,2 3,3 HICP 2,5 3,8 5,5 2,6 3,3 3,7 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 2,6 2,9 3,1 3,8 4,0 Osnovna inflacija - odrezano povprečje 2,8 2,3 3,9 1,6 2,0 2,5 3,1 4,4 4,4 4,1 2,8 2,1 1,5 1,7 1,9 2,5 2,5 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,1 2,6 4,6 1,9 1,9 2,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 1,5 1,5 1,9 2,4 2,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,3 4,2 3,8 4,3 4,7 4,1 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 4,5 4,7 4,8 4,6 4,4 Domači trg 2,4 5,5 5,6 4,7 5,1 5,5 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 5,1 5,0 5,1 5,3 5,3 Tuji trg 2,1 3,0 2,2 4,0 4,3 2,9 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 4,0 4,4 4,4 4,0 3,5 na evrskem območju 2,4 5,1 2,2 7,0 7,4 4,8 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 7,4 7,7 7,7 6,8 5,6 izven evrskega območja 1,6 -0,5 2,1 -0,7 -0,7 -0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 -1,2 -0,7 -0,8 -0,5 0,0 Indeks uvoznih cen 5,8 4,0 1,3 7,0 6,7 2,5 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 6,7 7,0 6,8 6,2 3,0 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 8,0 0,6 12,4 -2,0 -0,1 -1,6 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -0,8 -0,3 -1,0 0,9 1,3 Naftni derivati 10,3 -0,9 11,7 -4,0 -2,2 -4,3 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -2,3 -2,6 -3,3 -0,8 -0,8 Komunala -2,6 -2,3 0,6 -6,3 -6,2 -3,7 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 -5,8 -6,5 -6,0 -6,0 -6,0 Promet 1,5 0,6 -0,4 0,7 0,6 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,6 2,9 1,8 3,0 2,6 3,0 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 3,4 3,1 2,4 2,3 2,2 Regulirane cene skupaj 7,0 3,1 8,6 1,9 3,2 1,6 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 2,8 3,1 2,6 4,0 4,3 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009 39 Statistična priloga 2007 2008 2009 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 3,5 3,5 5,1 5,7 5,6 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 6,9 10,0 13,3 11,7 12,9 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 8,5 7,6 6,5 6,6 6,6 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 4,1 3,1 1,8 3,5 2,1 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 3,2 1,4 6,7 8,2 8,0 11,7 9,6 10,4 9,3 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 3,3 3,0 3,6 4,1 4,3 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 0,7 0,8 0,8 0,5 0,0 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 -1,6 -1,9 0,4 2,5 1,9 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 1,2 -0,7 -0,7 -0,2 1,9 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 4,8 4,5 4,9 4,6 4,7 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 1,4 3,7 3,6 3,6 3,6 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 7,0 7,6 7,9 9,6 8,6 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,0 3,8 3,0 3,6 3,6 3,6 3,8 4,2 4,7 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,4 3,6 5,1 5,7 5,7 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 2,3 2,5 2,7 3,3 3,2 4,2 4,3 4,6 4,3 4,4 4,4 4,7 4,0 3,6 3,1 2,8 2,6 2,0 2,4 2,0 1,6 1,1 2,9 3,0 3,7 4,0 4,0 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 4,2 3,9 3,8 3,5 3,4 3,5 3,4 3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 5,2 5,9 6,4 6,9 6,4 6,5 5,6 5,8 6,2 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 3,1 2,0 1,2 0,3 0,6 0,6 1,3 0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 4,9 3,9 2,2 1,2 1,0 1,0 2,1 1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 0,3 -1,1 -0,4 -1,1 0,1 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 3,6 0,8 -0,2 0,0 0,5 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -2,6 -3,6 2,2 8,4 7,9 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -5,5 -6,6 2,1 10,3 9,8 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 0,7 -5,7 14,3 6,5 4,8 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 3,8 3,0 3,0 2,9 2,9 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 2,9 -2,3 3,9 7,1 6,6 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009 40 Statistična priloga Plačilna bilanca 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 4 1 5 1 6 1 7 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -771 -1.455 -2.055 -96 -216 -480 -663 -468 -432 -472 -682 -166 -105 -100 -10 -230 Blago1 -1.151 -1.666 -2.622 -242 -359 -401 -664 -485 -657 -744 -737 -121 -134 -146 -79 -89 Izvoz 17.028 19.798 20.033 4.783 5.027 4.927 5.062 5.083 5.349 5.034 4.568 3.944 1.586 1.729 1.712 1.741 Uvoz 18.179 21.464 22.655 5.025 5.386 5.328 5.726 5.568 6.006 5.777 5.305 4.064 1.720 1.874 1.791 1.830 Storitve 993 1.193 1.782 275 366 354 198 368 502 533 379 277 116 119 130 94 Izvoz 3.572 4.291 5.182 897 1.038 1.307 1.049 1.087 1.326 1.526 1.244 928 347 337 354 443 Uvoz 2.580 3.098 3.400 622 672 953 851 719 824 993 864 651 230 218 224 349 Dohodki -440 -708 -1.026 -52 -188 -356 -112 -239 -247 -284 -255 -205 -74 -43 -71 -210 Prejemki 872 1.169 1.303 234 293 298 344 293 329 329 352 252 93 100 100 97 Izdatki 1.312 1.877 2.329 286 481 654 456 533 576 613 607 457 167 143 171 307 Tekoči transferi -173 -274 -188 -76 -34 -78 -86 -111 -30 22 -70 -117 -14 -30 10 -25 Prejemki 785 905 804 197 237 219 252 148 193 232 230 131 75 65 96 70 Izdatki 958 1.178 992 273 271 296 338 259 223 210 300 248 89 95 87 96 Kapitalski in finančni račun 1.092 1.713 2.221 281 177 339 915 419 823 441 537 -171 22 -66 221 323 Kapitalski račun -131 -52 -84 15 -27 -32 -8 -1 -22 -39 -23 -5 0 -7 -20 -11 Finančni račun 1.223 1.765 2.305 266 204 371 923 420 845 480 560 -166 22 -59 240 334 Neposredne naložbe -174 -269 256 -248 -64 -4 47 148 -22 -86 216 -162 -43 -100 79 96 Domače v tujini -687 -1.319 -983 -326 -296 -439 -257 -159 -324 -332 -168 -119 -148 -116 -32 -154 Tuje v Sloveniji 513 1.050 1.239 79 232 435 304 306 302 246 384 -42 104 17 111 250 Naložbe v vrednostne papirje -1.442 -2.264 606 -624 -1.204 377 -814 301 -1.127 180 1.252 835 -414 -620 -169 234 Finančni derivativi -13 -21 6 2 -2 -12 -10 2 1 3 0 -16 0 0 -2 -7 Ostale naložbe 1.571 4.179 1.416 1.080 1.484 -22 1.636 50 1.914 382 -930 -937 425 726 333 -121 Terjatve -1.939 -4.877 -772 -2.413 -455 -1.405 -605 -997 -207 350 82 807 -847 481 -89 -605 Komercialni krediti -442 -394 -212 -385 -180 32 139 -508 -166 -7 470 70 -97 -10 -73 31 Posojila -733 -1.890 -540 -372 -456 -435 -627 53 -441 162 -313 276 -48 -213 -194 -214 Gotovina, vloge -743 -2.601 -38 -1.675 182 -990 -118 -533 358 214 -77 461 -685 701 165 -408 Ostale terjatve -21 7 17 18 0 -12 1 -9 42 -19 3 -1 -16 3 13 -14 Obveznosti 3.510 9.057 2.189 3.493 1.939 1.383 2.241 1.047 2.121 32 -1.012 -1.744 1.272 245 423 484 Komercialni krediti 479 503 167 269 55 -88 268 177 301 69 -380 -371 -19 89 -15 59 Posojila 2.064 3.840 1.848 32 1.554 910 1.345 640 1.467 234 -492 -515 1.021 301 232 231 Vloge 998 4.727 190 3.208 338 567 613 253 346 -272 -137 -858 279 -140 199 188 Ostale obveznosti -30 -14 -17 -16 -7 -6 16 -22 7 2 -3 0 -9 -5 6 7 Mednarodne denarne rezerve2 1.281 140 21 55 -11 32 64 -81 80 1 21 114 55 -65 -1 132 Statistična napaka -321 -258 -167 -185 39 141 -252 48 -391 31 145 337 84 166 -211 -93 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.680 1.933 2.229 456 508 466 504 523 577 595 534 443 159 176 174 166 Blaga za vmesno porabo 9.368 10.438 10.755 2.609 2.670 2.560 2.593 2.751 2.892 2.729 2.383 1.979 854 921 895 918 Blaga za široko porabo 5.709 7.014 6.809 1.647 1.746 1.790 1.858 1.753 1.816 1.647 1.592 1.479 545 592 610 619 Uvoz investicijskega blaga 2.565 3.004 3.433 658 736 740 870 772 928 860 873 572 229 265 242 246 Blaga za vmesno porabo 11.319 12.874 13.718 3.152 3.212 3.162 3.344 3.415 3.662 3.541 3.099 2.363 1.016 1.119 1.077 1.105 Blaga za široko porabo 4.456 5.609 5.852 1.238 1.446 1.413 1.508 1.456 1.514 1.467 1.415 1.195 478 494 475 478 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009 41 Statistična priloga 2007 2008 2009 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 -93 -158 -173 -184 -306 -202 -140 -126 -110 -190 -132 -201 -183 -89 -221 -146 -315 -31 -105 -31 93 -117 -195 -180 -191 -293 -188 -132 -164 -156 -281 -220 -261 -296 -186 -268 -180 -289 -39 -31 -50 -17 1.478 1.708 1.855 1.781 1.426 1.617 1.709 1.756 1.866 1.716 1.767 1.807 1.338 1.889 1.837 1.526 1.205 1.208 1.296 1.439 1.306 1.595 1.903 2.035 1.973 1.719 1.806 1.841 1.921 2.022 1.997 1.987 2.069 1.634 2.075 2.104 1.706 1.494 1.247 1.328 1.489 1.323 141 119 79 56 63 120 117 131 153 183 166 140 183 210 174 127 79 113 63 100 125 465 399 382 307 360 350 346 391 422 446 457 532 503 491 459 383 402 313 277 339 357 324 280 303 251 297 230 229 260 270 263 291 391 320 281 285 256 323 199 214 238 232 -102 -44 -45 -28 -39 -78 -80 -82 -78 -79 -91 -88 -96 -100 -91 -83 -80 -75 -68 -62 -56 91 110 112 112 120 97 96 100 109 110 110 113 107 108 119 116 117 88 83 81 83 193 154 157 139 159 175 176 182 187 189 200 201 203 208 211 199 197 163 151 143 140 -15 -38 -27 -22 -37 -56 -45 -10 -30 -14 14 7 27 -12 -36 -10 -24 -30 -68 -19 41 89 59 74 85 93 33 55 59 40 59 95 65 108 60 57 83 90 33 44 53 117 104 97 101 106 130 89 100 70 69 73 81 58 81 72 93 93 114 63 113 72 77 19 -2 139 286 491 96 240 84 221 329 273 166 232 43 -91 293 335 23 -119 -75 -66 3 -24 7 5 -20 5 3 -9 7 -6 -23 -10 0 -29 -1 28 -49 -8 -2 5 -3 16 21 132 281 511 91 236 93 214 335 296 176 232 73 -89 265 385 30 -117 -79 -64 45 -145 99 -103 50 41 11 96 -50 -2 29 -90 96 -92 -32 86 162 18 -67 -112 -68 -61 -224 6 -159 -104 -43 -40 -76 -155 -132 -37 -210 -26 -96 -90 -18 -61 -34 -51 -34 -106 107 79 93 56 154 83 51 173 105 130 67 120 122 5 57 104 223 52 -16 -78 38 119 24 -360 -490 36 17 688 -404 -426 -457 -244 134 -207 253 379 657 216 366 559 -91 958 -5 -1 -11 0 1 3 3 -3 1 0 0 2 0 1 0 0 0 -9 -11 3 -1 -136 235 384 901 351 30 -503 522 605 777 531 202 239 -59 -469 -461 1 -342 -684 89 -948 -360 -439 -302 -372 70 139 -964 -172 388 182 -778 99 -97 348 -453 -3 538 125 592 90 -228 155 -154 -233 -18 390 -76 -224 -208 -23 -96 -46 16 144 -168 -40 128 382 156 -42 -45 22 -148 -74 -131 -136 -359 174 -41 -80 17 -205 -253 257 -377 282 -286 73 -100 33 218 26 36 -371 -211 53 -217 45 27 -694 134 346 493 -481 -179 138 255 -136 -209 268 -73 410 124 -286 3 -1 8 -1 -6 14 -5 -18 48 -9 3 5 -2 -22 9 5 -12 9 6 -16 0 225 674 686 1.273 282 -108 461 695 217 595 1.309 103 336 -407 -17 -458 -537 -466 -1.276 -1 -720 -303 156 163 97 8 -78 106 150 94 214 -8 29 -95 135 -3 -130 -246 -372 -5 6 -31 254 425 209 881 254 116 215 309 -175 511 1.131 108 225 -100 37 -485 -44 -99 28 -444 -329 281 98 328 299 -14 -134 150 236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 -8 -6 -14 -4 34 -13 -10 0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 -2 0 4 -4 2 -8 -91 20 -28 72 0 37 -118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 74 160 34 -101 -185 106 -99 42 -111 -139 -142 36 -50 45 312 -146 -20 8 224 105 -27 140 160 180 165 159 147 178 199 194 192 191 202 151 241 198 181 156 128 153 162 n.p. 778 864 959 927 707 891 934 926 1.015 925 953 976 755 998 980 815 589 644 638 697 n.p. 520 651 679 653 526 561 580 612 635 577 603 607 411 629 638 510 444 422 492 565 n.p. 199 295 303 299 268 247 251 273 316 312 300 293 225 342 288 278 307 172 161 239 n.p. 955 1.102 1.161 1.185 998 1.116 1.143 1.156 1.224 1.219 1.219 1.291 1.028 1.222 1.307 1.015 777 745 801 817 n.p. 424 511 576 492 440 466 473 517 515 501 498 519 402 546 543 439 433 350 388 457 n.p. Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009 42 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2006 2007 2008 2007 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 | 9 |10|11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 16,6 67 68 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 67 Centralna država (S. 1311) 776,6 2.367 2.162 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.374 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 24,9 118 212 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 112 Gospodinjstva (S.14, 15) 1289,4 6.818 7.827 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 Nefinančne družbe (s.11) 3236,0 18.105 21.150 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 368,1 2.305 2.815 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 Denarni sektor (S.121, 122) 1158,7 2.401 3.663 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2298,2 26.555 32.115 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.596 V tuji valuti 3149,0 1.990 2.370 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 Vrednostni papirji skupaj 1286,8 3.570 3.344 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 3.544 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.903,4 20.029 23.129 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 Čez noč 1.178,6 6.887 6.605 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 Vezane vloge - kratkoročne 1.251,2 8.913 10.971 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 Vezane vloge - dolgoročne 292,4 2.857 4.157 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 Kratkoročne vloge na odpoklic 181,2 1.372 1.396 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 Vloge v tuji valuti skupaj 1.454,5 559 490 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 585 Čez noč 552,7 218 215 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 260 Vezane vloge - kratkoročne 545,5 248 198 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 226 Vezane vloge - dolgoročne 318,3 56 41 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 38,0 37 36 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 42 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,32 0,36 0,43 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 Vezane vloge do 1 leta 2,96 3,36 4,45 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,88 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,64 5,76 6,03 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,78 3,85 3,85 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 3,58 4,28 4,63 3,75 3,82 3,89 3,98 4,07 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 4,64 6-mesečni 3,58 4,35 4,72 3,89 3,94 4,00 4,10 4,20 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 4,63 LIBOR za CHF 3-mesečni 1,51 2,55 2,58 2,15 2,21 2,26 2,32 2,41 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 2,75 6-mesečni 1,65 2,65 2,69 2,26 2,32 2,36 2,44 2,54 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 2,85 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009 43 Statistična priloga 2007 2008 2009 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 67 67 67 66 66 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 140 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.132 3.288 3.542 118 123 124 124 128 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 254 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.791 3.829 4.008 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.039 4.506 4.686 4.843 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 559 571 560 520 529 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 495 218 248 240 226 222 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 251 248 229 237 220 224 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 166 56 55 48 45 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 41 37 39 35 29 38 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 37 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 - 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 - 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 - 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 - 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 - Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009 44 Statistična priloga Javne finance 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.339,2 3.063,2 3.454,0 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.102,4 3.282,5 1.293,0 1.172,5 988,5 1.182,3 Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.792,3 2.955,0 3.374,9 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.901,6 3.204,0 1.272,6 1.158,0 944,3 1.159,9 Davčni prihodki 11.762,0 12.757,9 13.937,4 2.828,7 3.199,7 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,2 3.058,9 1.219,0 1.094,2 886,5 1.089,8 Davki na dohodek in dobiček 2.735,3 2.917,7 3.442,2 587,7 914,3 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 462,9 288,3 163,1 168,7 Prispevki za socialno varnost 4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.083,4 1.123,7 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 371,1 371,9 380,7 379,2 Davki na plačilno listo in delovno silo 472,9 418,1 258,0 96,1 99,7 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 32,8 32,4 34,5 34,1 Davki na premoženje 189,1 206,4 214,9 22,2 58,0 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,1 20,6 10,7 27,2 20,0 20,8 Domači davki na blago in storitve 4.077,3 4.498,6 4.805,3 1.017,6 973,0 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 332,5 363,3 277,2 475,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 50,7 117,1 120,1 21,5 30,7 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 8,9 11,0 10,7 11,5 Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,3 0,4 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,1 0,2 0,2 0,1 Nedavčni prihodki 633,3 709,2 854,9 126,3 175,2 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 248,4 145,1 53,6 63,8 57,9 70,1 Kapitalski prihodki 166,8 136,6 117,3 19,7 15,2 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 31,2 14,1 6,0 4,1 5,1 13,5 Prejete donacije 5,4 11,9 10,4 2,1 2,8 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 2,8 2,8 0,7 0,7 1,4 0,7 Transferni prihodki 42,8 42,5 53,9 0,2 1,4 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,6 0,2 0,3 1,0 0,1 0,1 Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 86,2 59,6 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,4 13,4 8,7 37,5 8,1 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.441,7 3.201,2 3.392,6 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.624,4 3.874,9 1.061,8 1.242,4 1.088,3 1.094,3 Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.557,5 1.482,0 1.448,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.884,4 1.768,3 506,4 506,3 435,8 450,8 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.180,3 3.276,9 3.578,9 785,8 851,7 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 961,5 965,7 261,8 321,9 268,0 271,1 Izdatki za blago in storitve 2.073,2 2.212,2 2.527,5 490,3 482,6 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 827,4 545,9 155,1 169,3 158,2 170,2 Plačila obresti 376,4 357,0 335,2 197,5 105,3 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,4 246,7 87,1 12,0 6,2 6,8 Sredstva, izločena v rezerve 59,0 104,8 116,0 8,3 8,9 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 64,0 10,0 2,4 3,1 3,4 2,7 Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.742,2 1.457,2 1.665,6 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.827,1 1.748,1 468,2 639,5 557,8 525,2 Subvencije 402,9 423,4 476,5 104,4 137,9 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,2 165,0 10,0 39,7 88,2 57,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.871,5 5.093,3 5.619,2 1.219,0 1.359,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.519,0 1.436,2 409,2 537,7 412,2 406,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 624,1 595,3 598,3 130,9 158,4 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 177,2 139,9 48,5 54,7 55,2 57,6 Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 2,9 10,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 0,6 7,3 2,3 4,0 Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.255,5 133,4 162,9 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 537,0 175,3 46,6 55,6 60,7 72,2 Investicijski transferi 404,6 334,3 458,6 28,6 55,0 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,3 34,3 16,5 19,3 19,2 22,3 Plačila sredstev v proračun EU 287,9 355,9 427,9 100,0 60,6 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 24,1 21,6 14,8 23,7 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -250,0 90,6 -102,5 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009 45 Statistična priloga 2007 2008 2009 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1 2 1 3 1.222,7 1.024,1 1.323,7 1.323,1 1.413,0 1.134,1 1.100,1 1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,1 1.067,7 1.091,7 1.168,9 1.003,3 1.259,4 1.236,3 1.309,4 1.104,1 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.099,5 934,2 1.194,1 1.168,1 1.243,8 1.057,4 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 251,4 226,3 233,4 235,7 300,3 223,0 221,2 250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 377,9 382,1 385,1 397,3 469,4 394,7 400,0 408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 33,6 33,9 34,1 36,5 50,3 20,0 19,5 19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 31,4 15,2 16,3 29,3 13,3 8,7 10,5 8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 395,4 264,6 514,5 459,9 398,0 404,6 354,7 340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 9,6 12,0 10,4 9,1 12,2 6,3 9,3 9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 0,3 0,3 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 69,4 69,0 65,3 68,1 65,7 46,6 58,0 59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,8 49,1 52,2 17,1 8,9 14,6 15,7 31,9 11,1 9,6 7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 -0,1 1,4 1,4 0,8 2,8 0,8 0,7 0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,2 0,1 0,8 39,7 -0,1 0,4 0,1 0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 36,6 10,4 47,6 30,6 69,0 17,7 16,1 30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 21,9 1.090,3 1.055,3 1.140,5 1.249,6 1.691,7 1.030,3 1.140,4 1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,5 1.408,3 1.347,1 463,5 447,9 483,8 500,7 673,7 451,0 512,3 612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,0 618,9 647,4 273,7 269,6 266,2 273,5 285,3 268,6 266,0 285,1 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 305,5 333,3 326,8 183,4 164,4 187,4 212,1 321,9 155,0 168,6 199,5 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 171,6 178,8 195,5 3,3 7,4 26,6 4,9 5,2 22,9 74,2 123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 3,2 6,5 3,7 10,3 61,3 4,4 3,5 4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 467,0 463,7 473,7 547,1 544,3 460,5 517,3 512,1 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 13,0 18,0 18,0 25,6 49,2 5,0 35,0 20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 403,6 401,1 405,0 470,5 428,5 418,1 441,1 444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 47,1 40,6 49,6 48,9 62,3 35,7 37,7 45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,6 3,3 4,0 1,1 2,2 4,3 1,8 3,5 1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 104,2 90,5 117,3 121,0 329,0 53,7 44,8 50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 23,2 23,8 35,6 49,4 96,3 9,0 10,7 10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,6 6,3 15,4 32,4 29,5 30,1 31,3 48,4 56,1 55,3 31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 46 Ekonomsko ogledalo, junij 2009 Seznam kratic Seznam kratic BDP - Bruto domači proizvod, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenije, EU - Evropska unija, JEK - Jedrska elektrarna Krško, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW - Wiener Institut fur Internationale Wirtschaftsvergleiche, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.